Na podlagi prvega odstavka 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12, 28/15) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina 11. na seji dne 28. 10. 2015 sprejel
o krajevnih skupnostih v Občini Rogaška Slatina
S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Občini Rogaška Slatina.
V skladu s 3. členom Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12, 28/15; v nadaljevanju: statut), so v Občini Rogaška Slatina organizirane naslednje krajevne skupnosti:
1. Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina, ki obsega naselja: Brestovec, Cerovec pod Bočem, Ceste, Gabrce, Gradiški Dol, Irje, Kačji Dol, Kamence, Male Rodne, Nimno, Plat, Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska vas, Rjavica, Rogaška Slatina, Spodnje Negonje, Spodnje Sečovo, Tekačevo, Topole, Tržišče, Tuncovec, Velike Rodne, Vinec, Zgornje Negonje, Zgornje Sečovo.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Celjska cesta 3a, Rogaška Slatina.
2. Krajevna skupnost Kostrivnica, ki obsega naselja: Brezje pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna gorca, Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zagaj pod Bočem, Zgornji Gabernik, Zgornja Kostrivnica.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Zg. Kostrivnica 31, Podplat.
3. Krajevna skupnost Sv. Florijan, ki obsega naselja Sv. Florijan in Strmec pri Sv. Florijanu.
Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Sv. Florijan 42, Rogaška Slatina.
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih skladno s statutom opravlja samostojno in ima pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina Rogaška Slatina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana občine (v nadaljevanju: župan), so nični, vendar pa vsakokratni odlok o izvrševanju občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
Stavba, v kateri je sedež krajevne skupnosti, mora biti ustrezno označena.
Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun, razen če svet krajevne skupnosti sklene, da finančno poslovanje vodi preko občine.
Krajevna skupnost ima žig okrogle oblike.
Krajevna skupnost ima lahko svojo zastavo, grb in krajevni praznik, o čemer odloča svet krajevne skupnosti.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevna skupnost z namenom zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na svojem območju sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami svojih prebivalcev, daje mnenja in predloge ter neposredno opravlja tiste naloge, ki so nanjo prenesene s statutom ali občinskimi odloki.
Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini z dajanjem pobud, predlogov in zahtev za aktivnosti, ki naj jih občina izvaja na območju skupnosti ali pa vplivajo na življenje in delo njenih prebivalcev ter s sodelovanjem pri njihovi realizaciji, zlasti pri:
– pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju,
– pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
– pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– sanaciji divjih odlagališč odpadkov,
– ureditvi in olepševanju kraja,
– urejanju in opremljanju otroških in športnih igrišč,
– vzdrževanju spomenikov in objektov kulturne dediščine,
– predlogih za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev na njenem območju.
Krajevna skupnost lahko občinskemu svetu posreduje svoje mnenje o posameznih vprašanjih, ki jih le-ta obravnava na svojih sejah.
Krajevna skupnost daje predloge in seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja ter daje mnenja, pobude in predloge:
– pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov,
– glede predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
– v zvezi s sanacijskimi programi onesnaževalcev, ki vplivajo na življenje na njenem območju,
– glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene in glede posegov v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, ter za ukinitev in vzpostavitev javnega dobra,
– v vseh drugih primerih, ki neposredno zadevajo krajevno skupnost.
Krajevna skupnost v okviru svojih pristojnosti neposredno opravlja naslednje naloge:
1. upravlja in gradi javno komunalno infrastrukturo:
– izvaja letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, ki so prenesene v njeno upravljanje,
– izvaja rekonstrukcije (asfaltiranje, odvodnjavanje in preplastitve) lokalnih cest in javnih poti, ki so prenesene v njeno upravljanje,
– sanira manj zahtevne plazove, ki ogrožajo lokalne ceste in javne poti,
– gradi pločnike in javno razsvetljavo ob lokalnih cestah in javnih poteh, ki so prenesene v njeno upravljanje,
– vzdržuje makadamske ceste in parkirišča,
2. gospodari s premoženjem v lasti krajevne skupnosti:
– ureja zemljiškoknjižna stanja za zemljišča, potrebna za izvajanje programa krajevne skupnosti,
– skrbi za urejanje in čiščenje okolja,
3. pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti:
– podpira delovanje registriranih društev,
4. pristojne strokovne službe občine opozarja na socialne probleme krajanov in sodeluje pri njihovem reševanju.
Krajevna skupnost lahko neposredno opravlja tudi posamične naloge s področja komunalne in infrastrukturne dejavnosti in z drugih področij, ki so v planih krajevnih skupnosti in ji za to sredstva na ustreznih postavkah odobri občina s sprejetjem proračuna.
III. ORGANI IN DELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet), izvoljen v skladu z zakonom in statutom.
Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe z večino opredeljenih glasov navzočih članov (navadna večina) izvolijo člani sveta. Predsednik lahko imenuje največ podpredsednika. Kolikor imenuje dva podpredsednika, določi tudi, kateri ga bo nadomeščal v primeru odsotnosti.
Če predsednik svojih nalog ne izpolnjuje na pravilen način, ali če izgubi zaupanje članov sveta, ga lahko svet na predlog več kot četrtine članov sveta, z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta (navadna večina) razreši. Predsednik z razrešitvijo ne izgubi mandata člana sveta.
Predsednik in člani sveta imajo pravico do sejnin in drugih prejemkov obračunanih skladno s pravilnikom občinskega sveta.
Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta so nepoklicne.
Predsednik sveta zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet.
Predsednik sveta je odgovoren za zakonito in transparentno delovanje krajevne skupnosti ter za izvrševanje sklepov sveta in finančnega načrta krajevne skupnosti.
Za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti ali nadomeščanje zaradi odsotnosti ali zadržanosti lahko predsednik sveta pismeno določi namestnika ali pooblasti podpredsednika. Izvod pooblastila mora dostaviti upravi občine v treh dneh po njegovi izdaji.
Svet krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:
– sprejema predlog finančnega načrta in po sprejemu proračuna finančni načrt ter letno poročilo,
– sklepa o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, po predhodnem soglasju občinskega sveta,
– sklepa o uporabi sredstev krajevne skupnosti ter o gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti,
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga kandidate za člane delovnih teles,
– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona, občinskih predpisov ali posamičnih aktov občinskega sveta ali navodil župana ali uprave občine.
Svet krajevne skupnosti dela na rednih ali izrednih sejah. Seje sklicuje predsednik sveta praviloma na podlagi sprejetega letnega plana dela ali, če meni, da je sklic potreben, mora pa jo sklicati, če to pismeno zahteva več kot četrtina članov sveta ali sklic zahteva župan. Taki zahtevi za sklic seje mora biti priložen predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo. Če predsednik seje ne skliče v roku osmih dni od prejema pravilne zahteve, jo lahko skliče predlagatelj, ki lahko svetu predlaga razrešitev predsednika ter izvolitev novega.
Članom sveta je treba poslati vabilo za redno sejo najmanj 7 dni pred sejo, za izredno sejo pa najmanj 3 delovne dni pred sejo. Vabilo z dnevnim redom se objavi na spletni strani občine.
Vabilo in dnevni red za sejo sveta mora biti istočasno kot članom sveta posredovano tudi županu, ki ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko to pravico s pooblastilom prenese na podžupana ali tajnika občinske uprave oziroma zaposlenega v občinski upravi.
O poteku seje se vodi zapisnik, ki mora vsebovati najmanj:
– dnevni red seje
– seznam prisotnosti
– vsebinski del in zaključke/sklepe
– datum in čas trajanja seje
– predsedujočega in čas vodenja.
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan. Vodi jo najstarejši član sveta, do izvolitve novega predsednika. Izvod podpisanega zapisnika mora predsednik sveta najkasneje v roku 7 dni po seji, na kateri ga je svet potrdil, dostaviti upravi občine, ki mora zapisnik v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, urediti in objaviti na spletni strani občine in, če je to možno, na spletnih straneh krajevnih skupnosti ter na oglasni deski krajevne skupnosti.
Za dosjeje (spise) sej sveta med letom je zadolžen predsednik sveta ali uprava občine, ob koncu koledarskega leta pa jih je potrebno skladno s prepisi, ki urejajo dokumentarno gradivo, vložiti v tekočo zbirko v vložišču občine.
Za delovanje sveta se uporabljajo določbe Statuta Občine Rogaška Slatina in tega odloka ter smiselno določbe poslovnika občinskega sveta. Svet krajevne skupnosti lahko določila navedenih aktov povzame v obliki internih navodil za delovanje.
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov razen, če statut ali ta odlok ne določata drugače.
Delo krajevne skupnosti je javno, izključitev javnosti in način ravnanja z osebnimi podatki in gradivi zaupne narave določa zakon, statut ter poslovnik občinskega sveta.
Krajevna skupnost lahko izdaja svoje glasilo, kolikor ima za to lastna sredstva.
Strokovno in administrativno pomoč za delo krajevnih skupnosti zagotavlja uprava občine. V skladu z veljavnim kadrovskim načrtom župan za strokovno in administrativno pomoč za delo krajevnih skupnosti sistemizira delovno mesto Sodelavca za krajevne skupnosti.
Sklepanje pogodb za naročanje svetovalnih, odvetniških in podobnih storitev je, ne glede na vrednost, možno le s predhodnim soglasjem župana.
IV. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar. Za razpolaganje in upravljanje s premoženjem krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razpolaganje in upravljanje s premoženjem občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe, oddajanje javnih naročil in določbe odloka o proračunu občine.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna, bilančni podatki krajevne skupnosti pa so vključeni v bilance občinskega proračuna.
Sredstva se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom ter le v obsegu proračunskih postavk.
Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine in iz drugih virov (razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem, javni razpisi ipd.).
Višina sredstev občinskega proračuna namenjena za financiranje delovanja krajevnih skupnosti se določi ob upoštevanju kriterija lokalnih cest in javnih površin v upravljanju (kriterij se upošteva v višini 70%) in kriterija števila prebivalcev (kriterij se upošteva v višini 30%):
Krajevna skupnost | Km lokalnih cest in javnih površin | % | Štev. prebivalcev | % | KS pripada delež 70 : 30 |
MKS Rogaška Slatina | 146,11 | 70,4% | 9.374 | 82,6 % | 74 % |
KS Kostrivnica | 43,27 | 20,9% | 1.456 | 12,8 % | 18 % |
KS Sv. Florijan | 18,15 | 8,7% | 521 | 4,6 % | 8 % |
Krajevna skupnost lahko pridobiva sredstva tudi v obliki donacij. Sredstva donacij, ki so bile dane namensko, se evidentirajo ločeno, njihova poraba pa mora biti skladna z namenom, za katerega so bila dana.
Če se ugotovi, da krajevna skupnost očitno nezakonito razpolaga s sredstvi ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko, lahko občinski svet na predlog pooblaščenega predlagatelja razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve.
Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja krajevne skupnosti z javnimi sredstvi in premoženjem izvaja Nadzorni odbor občine.
Nadzorni odbor občine je pristojen tudi za ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev ter razpolaganja in upravljanja s premoženjem.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o krajevnih skupnostih v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 33/07).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-0007/2015
Rogaška Slatina, dne 28. oktobra 2015
mag. Branko Kidrič l.r.
