Predstavniki delavcev, delodajalcev in Vlade Republike Slovenije soglasno sprejemamo
o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta
Ekonomsko-socialni svet (v nadaljnjem besedilu: ESS) je tripartitni organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: partnerji), ustanovljen z namenom obravnavanja strateških vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev.
Ta pravila urejajo pristojnosti, organiziranost in način dela ESS ter njegovih delovnih teles.
(1) ESS spremlja in obravnava stanje na ekonomskih in socialnih področjih, sodeluje pri pripravi dokumentov in oblikuje mnenja, stališča in predloge v zvezi z dokumenti in področji, kot so določeni v tem členu in so pomembni za vse tri partnerje.
(2) Temeljna ekonomska in socialna področja, ki jih obravnava ESS, so:
– socialni sporazum,
– proračunski memorandum in državni proračun,
– dokumenti v okviru evropskega semestra,
– ključni dokumenti s področja dela Mednarodne organizacije dela, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Sveta Evrope ter sorodnih institucij v Evropski uniji in drugih mednarodnih organizacijah,
– ključni dokumenti na področju evropske kohezijske politike,
– sistemska zakonodaja in ključni dokumenti s področja:
– socialnih pravic in pravic iz obveznih zavarovanj,
– delovnih razmerij, trga dela, zaposlovanja in varnosti in zdravja pri delu,
– ekonomske in davčne politike,
– pravne varnosti,
– vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja,
– zdravstva,
– gospodarskega položaja in razvoja Slovenije,
– soupravljanja, sindikalnih pravic in svoboščin,
– ključne nacionalne strategije.
(3) Poleg področij, ki zadevajo tripartitno sodelovanje, lahko ESS obravnava tudi druge zadeve, ki niso predmet tripartitnega sporazumevanja, se pa nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev, če o tem odloči kolegij ESS.
(1) ESS v okviru svojega delovanja:
– kot pomemben deležnik sodeluje pri pripravi predpisov že pred začetkom javne obravnave in med javno obravnavo na način, da oblikuje stališča, mnenja in priporočila k delovnim gradivom, osnutkom in predlogom zakonov, uredb in odredb s področja delovanja ESS, v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena,
– daje pobude za sprejem novih predpisov ali spremembo veljavnih.
(2) Sodelovanje ESS pri pripravi predpisov po prejšnjem odstavku tega člena mora potekati v rokih, ki vladi in državnemu zboru omogočajo normalno izpolnjevanje sprejetega letnega programa obeh organov, hkrati pa tudi ustrezno vključitev ESS v pripravo predpisov. Konkretne roke za obravnavo posameznih gradiv pred začetkom javne obravnave določi kolegij ESS. Če v kolegiju ni doseženo soglasje glede rokov, se upoštevajo roki, ki ne smejo preseči 30 dni pri rednih postopkih in osem dni pri skrajšanih ali nujnih postopkih.
(3) Svoje predloge, priporočila in mnenja ESS posreduje državnemu zboru. V skladu s sprejetim sklepom lahko predloge, priporočila in mnenja posreduje tudi državnemu svetu, strokovni in širši javnosti.
ORGANIZACIJA IN DELOVANJE ESS
1. Sestava ESS
(1) Tripartitna sestava ESS odraža enakopravno zastopanost treh partnerjev, in sicer predstavnikov delavcev, delodajalcev in vlade.
(2) Vsak partner imenuje svoje predstavnike v ESS. Vsak partner ima osem članov. Vsak član ima lahko namestnika.
(3) Predstavnike delavcev imenujejo zveze in konfederacije sindikatov, ki so reprezentativne na nacionalni ravni, predstavnike delodajalcev pa združenja delodajalcev in zbornice, ki so reprezentativne na nacionalni ravni. Predstavnike vlade imenuje Vlada Republike Slovenije.
(4) Namestnike članov imenuje vsak partner in o njihovem imenovanju obvesti druga dva partnerja ter sekretarja/-ko ESS.
(5) Sestava predstavnikov vsakega od partnerjev mora zagotavljati zastopanje interesov vsakega partnerja, ki je udeležen v tripartitnem socialnem dogovarjanju.
(6) Pravice in pooblastila namestnikov ESS so enake pravicam njihovih članov.
2. Predsednik/-ca in namestnik/-ca predsednika/-ce ESS
(1) Predsednika/-co in namestnika/-co predsednika/-ce ESS imenuje ESS izmed svojih članov ali namestnikov, tako da ima vsak od partnerjev enoletni predsedniški in namestniški mandat. Znotraj posameznega partnerja se člani lahko dogovorijo za delitev enoletnega mandata na posamezne krajše mandate. Predsednik/-ca in namestnik/-ca predsednika/-ce ESS sta v vsakem mandatu iz iste partnerske skupine.
(2) Predsednik/-ca ESS:
– predstavlja ESS,
– sklicuje in vodi seje ESS,
– sklicuje in vodi seje kolegija ESS,
– skrbi za izvajanje pravil o delovanju ESS.
3. Sekretar/-ka ESS
(1) Sekretar/-ka ESS ima status uradnika in ni član/-ica ESS.
(2) Sekretar/-ka opravlja strokovna, administrativna in druga opravila ter tehnične naloge, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo ESS.
(3) Strokovno službo ESS organizira Vlada Republike Slovenije, ki zagotovi tudi ustrezne pogoje za delo.
4. Kolegij ESS
(1) Kolegij ESS je delovni organ ESS, ki skrbi za organizacijo njegovega dela in ga sestavljajo aktualnipredsednik/-ca ESS ter predstavnika preostalih dveh partnerjev.
(2) Pri delu kolegija ESS sodeluje tudi sekretar/-ka ESS.
(3) Seje kolegija ESS so zaprte za javnost.
(4) Seje kolegija ESS sklicuje in vodi predsednik/-ca ESS.
(5) Kolegij ESS odloča:
– o predlogu dnevnega reda sej ESS,
– o pobudi za sklic izredne ali dopisne seje ESS,
– o pobudiza uvrstitev gradiva v obravnavo na ESS, pri čemer kolegij ESS nima pravice zavrniti obravnave predloga, ki se nanaša na temeljna ekonomska in socialna področja, ki so določena v drugem odstavku 3. člena,
– o dodeljevanju predloga v obravnavo ESS, obravnavo na strokovnem odboru ESS in v pogajalskih skupinah ESS,
– glede predlogov za udeležbo javnosti, predstavnikov interesnih skupin ali posameznih neodvisnih strokovnjakov na posamezni seji ESS,
– o načinu obveščanja javnosti po seji ESS.
(6) Kolegij ESS odloča soglasno.
(7) Seja kolegija je sklepčna, če se je udeležita dva od treh članov kolegija. Če kolegij tudi ob ponovnem sklicu ni sklepčen, odločitve iz pristojnosti kolegija sprejema predsednik/-ca ESS.
(8) Kolegij sprejme okvirni letni terminski plan z datumi rednih sej ESS.
(9) Seja kolegija ESS poteka vsaj enkrat mesečno. Seja se skliče najmanj osem dni pred sejo ESS.
(10) Na seji kolegija se določi osnutek dnevnega reda za naslednjo sejo ESS.
5. Strokovni odbori ESS
(1) Strokovni odbor ESS je delovno telo ESS, ki lahko samostojno obravnava vprašanja s področja delovanja ESS, in sicer v skladu s 3. členom, ter sprejema mnenja, priporočila in stališča o obravnavanih gradivih.
(2) Strokovne odbore ESS na svoji seji ustanovi ESS.
(3) ESS ima v sestavi naslednje strokovne odbore:
– Strokovni odbor za delo in socialne zadeve, ki obravnava predvsem vprašanja s področja socialnih pravic, pravic iz obveznega zavarovanja, delovnih razmerij, zaposlovanja ter varnosti in zdravja pri delu;
– Strokovni odbor za finance in gospodarstvo, ki obravnava predvsem vprašanja s področja ekonomske in davčne ter industrijske politike;
– Strokovni odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki obravnava predvsem vprašanja s področja pravne varnosti, vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja in zdravja.
(4) Strokovni odbor sestavljajo predstavniki posameznega partnerja (v nadaljnjem besedilu: člani odbora). V strokovni odbor lahko vsak partner imenuje največ osem članov.
(5) Predloge za obravnavo na posameznem strokovnem odboru dodeli kolegij ESS.
(6) Prvo sejo strokovnega odbora skliče kolegij ESS. Vabilo za sejo z gradivom za obravnavo se članom odbora posreduje najkasneje tri delovne dni pred sklicem seje.
(7) Predsedujoči strokovnemu odboru je predlagatelj gradiva, ki je v obravnavi.
(8) Predsedujoči pisno poroča o delu strokovnega odbora ESS. Na podlagi poročila o delu kolegij ESS odloči o uvrstitvi gradiva na sejo ESS. ESS ob zaključku dela strokovnega odbora v zvezi s posameznim gradivom obravnava končno poročilo strokovnega odbora in predmetno gradivo ter se do njega opredeli.
6. Pogajalska skupina ESS
(1) Za odločanje o posameznem vprašanju lahko ESS ustanovi pogajalsko skupino.
(2) Ustanovitev pogajalske skupine ESS lahko predlaga vsak partner ESS. O oblikovanju pogajalske skupine ESS odloča ESS.
7. Seje ESS
(1) Sejo ESS skliče in vodi predsednik/-ca ESS, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Vabilo za sejo z gradivom za obravnavo se članom ESS in njihovim namestnikom posreduje najkasnejesedem dni pred sklicem seje.
(2) Seja ESS je sklepčna, če je prisotna večina predstavnikov vsakega partnerja.
(3) Na seji ESS se praviloma ne obravnavajo točke dnevnega reda, za katere ustrezna gradiva niso bila predhodno pripravljena in posredovana ter obravnavana na kolegiju ESS. Obravnava je možna le v nujnih primerih, če se tako odloči ESS na začetku seje ob soglasju vseh treh partnerjev.
(4) Redna seja ESS poteka praviloma enkrat mesečno. Seja ESS je lahko tudi izredna ali izjemoma dopisna.
(5) Datumi rednih sej ESS se določijo z letnim terminskim planom, ki ga sprejme kolegij ESS konec leta za prihodnje leto.
(1) Predsednik/-ca ESS na začetku seje obvesti ESS, kdo je, poleg članov in namestnikov, povabljen na sejo ESS.
(2) ESS na začetku seje določikončni dnevni red. Z oznako A so določene točke dnevnega reda, ki se na seji ESS obravnavajo prvič, z oznako B so določene točke dnevnega reda, ki so se predhodno obravnavale v strokovni skupini ESS, z oznako C so določene točke dnevnega reda, ki so se predhodno obravnavale v pogajalski skupini ESS.
(3) Predlogi, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, se predložijo predsedniku/-ci ESS in sekretarju/-ki najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure. Predlog lahko poda vsak od partnerjev ESS.
Nujni predlogi, da se dnevni red razširi, se predložijo predsedniku/-ci ESS in sekretarju/-ki najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure. Predlog lahko poda eden od partnerjev ESS.
(4) Posamična točka dnevnega reda pod oznako A se obravnava po naslednjem postopku:
(a) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda predlagatelj poda predstavitev točke in predstavi morebitne predlagane sklepe, stališča oziroma mnenja, ki naj bi jih ESS sprejel. Časovno se predlagatelj praviloma ne omejuje.
(b) Za predlagateljem dobijo besedo predstavniki oziroma poročevalci, ki zastopajo predhodno usklajeno stališče svoje partnerske skupine. Predstavitev stališčapredstavnika posameznega partnerja je omejeno na deset minut. Če stališče partnerske skupine ni predhodno usklajeno, o tem obvestijo ESS in imajo možnost predstavitve ločenega mnenja, in sicer vsak posamezni član ESS največ pet minut. Če več partnerskim skupinam ni uspelo uskladiti stališč, poteka predstavitev ločenih mnenj izmenično med partnerji.
(c) Predsednik/-ca nato odpre točko dnevnega reda za razpravo. Besedo dobijo razpravljavci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi, pri čemer prvi razpravljajo člani ESS. Vsak razpravljavec ima na voljo pet minut.
(č) Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika), če se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Replika se omeji samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot dve minuti. O smiselnosti replike odloča predsednik/-ca ESS. Če replika ni smiselna, se govorcu beseda odvzame. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsednik/-ca oceni, da so bile navedbe v repliki netočne.
(d) Predsednik/-ca lahko med sejo prekine delo ESS in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Kateri koli član lahko zahteva prekinitev seje, vendar ne več kot za 15 minut enkrat pri posamezni točki dnevnega reda. Prekinitev lahko traja več, če na obrazložen predlog o tem odloči predsednik/-ca ESS.
(e) Ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
(f) Predlagatelj ima po razpravi možnost končne besede, ki ne sme biti daljša od 15 minut.
(g) Predsednik/-ca ESS oblikuje sklep in ga predlaga v sprejem.
(5) Posamična točka pod oznako B ali C se obravnava po naslednjem postopku:
(a) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda predsedujoči/-a strokovnega odbora ali vodja pogajalske skupine poda poročilo o delu, predstavi morebitne predlagane sklepe, stališča oziroma mnenja, ki naj bi jih sprejel ESS.
(b) Za predsedujočim/-o strokovnega odbora ali vodjo pogajalske skupine dobijo besedo predstavniki oziroma poročevalci, ki zastopajo predhodno usklajeno stališče svoje partnerske skupine. Predstavitev stališčapredstavnika posameznega partnerja je omejena na pet minut.
(c) Če stališče partnerske skupine ni predhodno usklajeno, o tem obvestijo ESS in imajo možnost predstavitve ločenega mnenja, in sicer vsak posamezni član ESS največ tri minute. Če več partnerskim skupinam ni uspelo uskladiti stališč, poteka predstavitev ločenih mnenj izmenično med partnerji.
(č) Predlagatelj gradiva ima po razpravi možnost končne besede, ki ne sme biti daljša od deset minut.
(d) Predsednik/-ca ESS oblikuje sklep in ga predlaga v sprejem.
(1) Na seji ESS se odločitve sprejemajo soglasno. Vsak partner ima en glas.
(2) Praviloma vsak od partnerjev pride na sejo ESS z že usklajenimi stališči svojih članov do obravnavane tematike. Vsak od partnerjev za posamezno obravnavano temo, ki je predvidena na dnevnem redu seje ESS, določi svojega poročevalca, ki zastopa predhodno usklajeno stališče svoje skupine. Ob tem ima vsak posamezni član ESS pravico do ločenega mnenja in komentiranja.
(3) Ne glede na prvi odstavek 13. člena se ESS na predlog predsedujočega lahko odloči za sprejem sklepov, stališč ali mnenj tudi, ko ni popolnega soglasja med člani enega od partnerjev. V takem primeru morata za sprejem glasovati vsaj dve tretjini članov tega partnerja. Ne glede na tako sprejete sklepe, stališča in mnenja ESS ima vsak posamezni član ESS pravico, da se zabeleži njegovo ločeno mnenje.
(1) O delu na seji ESS se vodijo avdio zapisi. Na podlagi avdio zapisa strokovna služba ESS pripravi zapisnik sej ESS.
(2) Osnutke sklepov v roku dveh delovnih dni po seji ESS sekretar/-ka posreduje v pregled članom ESS. Osnutke zapisnikov v roku sedmih dni po seji ESS sekretar/-ka posreduje v pregled članom ESS.
(3) Člani imajo v roku treh delovnih dni po prejemu osnutka zapisnika ali sklepov pravico do predlaganja popravkov. Predlagani popravki ne smejo spreminjati bistva sprejetih sklepov na seji oziroma njegovega izvajanja na sami seji. V primeru spornih vsebin odloči kolegij ESS.
(1) Izredno sejo skliče predsednik/-ca ESS na predlog kolegija ESS.
(2) Pobudo za sklic izredne seje lahko poda vsak član ESS ali kolegij ESS. V pobudi morajo biti navedeni razlogi za sklic izredne seje in priloženo gradivo za obravnavo.
(3) Izredna seja se skliče najkasneje v petnajstih dneh po vložitvi pobude. Sklicu se priložita predlog dnevnega reda in gradivo za obravnavo.
(4) Na predlog dnevnega reda izredne seje se uvrstijo le točke iz pobude za sklic izredne seje, za obravnavo katerih so izpolnjeni pogoji, določeni s temi pravili.
(5) Za potek, odločanje in zapise na izredni seji veljajo pravila rednih sej, zapisana v 12., 13. in 14. členu teh pravil.
(1) Dopisno sejo skliče predsednik/-ca ESS na predlog kolegija ESS.
(2) Pobudo za dopisne seje lahko poda vsak član ESS ali kolegij ESS. V pobudi morajo biti navedeni razlogi za sklic dopisne seje in priloženo gradivo za obravnavo.
(3) Dopisna seja se skliče najkasneje v osmih dneh po vložitvi pobude. Sklicu se priložita predlog sklepa in gradivo za obravnavo.
(4) V sklicu se navede, kako in do kdaj lahko člani ESS pošljejo svoja mnenja in stališča. Rok za pošiljanje mnenj ne sme biti krajši od dveh delovnih dni in ne daljši od štirinajst delovnih dni.
(5) Sklep je sprejet, če ni glasu proti. Če soglasja o obravnavani zadevi ni, se lahko le-ta vrne na obravnavo na kolegiju ESS.
(6) Sklep v roku treh delovnih dni po poteku dopisne seje ESS sekretar/-ka posreduje članom ESS.
Pri delovanju delovnih teles ESS se smiselno uporabljajo pravila, ki se nanašajo na delovanje ESS glede sklicevanja seje, poteka seje, odločanja in vodenja zapisa seje.
8. Javnost dela ESS
(1) Seje ESS so praviloma zaprte za javnost,razen če kolegij ESS odloči drugače.
(2) Kolegij ESS lahko odloči, da se na posamezno sejo ESS vabijo predstavniki različnih interesnih skupin in posamezni neodvisni strokovnjaki.
(3) Stališča, sklepi in mnenja se objavijo na spletni strani ESS ali v drugih glasilih, ki jih določi ESS.
(4) Zaradi tekočega informiranja javnosti o delu ESS po vsaki seji lahko posreduje izjavo za javnost ali skliče tiskovno konferenco. Do zaključka posamezne seje ESS se ne dajejo izjave za javnost s strani posameznih udeležencev na seji ESS.
9. Financiranje
Finančna sredstva za delovanje ESS zagotavlja država iz proračunskih sredstev.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Določba tretjega odstavka 5. člena se začne uporabljati od začetka uporabe zakonodaje, ki ureja reprezentativnost sindikatov in delodajalcev na nacionalni ravni.
(2) Z uveljavitvijo teh pravil prenehajo veljati Pravila delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 59/94), Popravek Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 64/94), Dopolnitev Pravil delovanja Ekonomsko- socialnega sveta (Uradni list RS, št. 32/95) ter Spremembe in dopolnitve Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 40/07).
(3) Pravila delovanja ESS začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 511-51/2016/20
Ljubljana, dne 23. decembra 2016
EVA 2016-2611-0075
Vlada Republike Slovenije
dr. Anja Kopač Mrak l.r.
za delo, družino, socialne zadeve
Gospodarska zbornica Slovenije
Marjan Mačkošek l.r.
Združenje delodajalcev Slovenije
Marjan Trobiš l.r.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Branko Meh l.r.
Združenje delodajalcev obrti
Drago Delalut l.r.
Trgovinska zbornica Slovenije
mag. Mariča Lah l.r.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
mag. Dušan Semolič l.r.
Konfederacija sindikatov Pergam Slovenije
Jakob Krištof Počivavšek l.r.
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije
Peter Majcen l.r.
javnega sektorja Slovenije
Branimir Štrukelj l.r.
Neodvisnost KNSS –
Konfederacija novih sindikatov Slovenije
Evelin Vesenjak l.r.
Slovenska zveza sindikatov Alternativa
Zdenko Lorber l.r.
Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost
Roman Šuen l.r.
