Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

Razglaša se zakon o nadzoru državne meje, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 5. junija 1991.

Ta zakon določa organizacijo in način izvajanja nadzora prehajanja čez državno mejo (v nadaljnjem besedilu: mejna kontrola) ter ukrepe varovanja državne meje.
Ne glede na določbe tega zakona je mogoče s sklenitvijo mednarodne pogodbe izvajanje mejne kontrole in varovanja državne meje urediti drugače.

Zadeve mejne kontrole in ukrepe varovanja državne meje opravlja republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: republiški organ za notranje zadeve).

Mejna kontrola obsega osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari.
Varovanje državne meje obsega kontrolo gibanja oseb na državni meji z namenom preprečevanja kršitev nedotakljivosti državne meje.

Zaradi zagotovitve hitrejšega odvijanja prometa, preprečevanja kaznivih dejanj in drugih varnostnih opravil republiški organ za notranje zadeve v okviru svojih pristojnosti sodeluje s pristojnimi organi sosednjih držav.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. "mejni prehod" je kraj. ki je določen za prehod državne meje;
2. "mejni prehod za mednarodni promet" je kraj, določen za prehod državljanov Republike Slovenije in državljanov drugih držav;
3. "mejni prehod za meddržavni promet" je kraj, določen za prehod državljanov Republike Slovenije in državljanov sosednje države;
4. "mejni prehod za obmejni promet" je kraj, določen za prehod državljanov z določenega območja Republike Slovenije in določenega območja sosednje države v skladu z mednarodno pogodbo;
5. "mejna kontrola" je kontrola na državni meji, ki se izvaja, izključno na osnovi nameravanega prestopa meje;
6. "osebna kontrola" je kontrola, ki zajema preverjanje dokumentov za prestop meje z ugotovitvijo identitete oseb in drugih pogojev za prestop, tiralično-tehnično preverjanje oseb ter pregled osebe;
7. "območje mejne kontrole" je določen prostor, na katerem se opravlja mejna kontrola;
8. "državna meja" je prostor treh dimenzij, ki se razprostira nad zemljino površino v višino, na površini tal in v zemeljsko globino;
9. "mejna črta" je namišljena ali označena črta, ki po kopnem, morju, rekah in jezerih deli območje Republike Slovenije od območja sosednje države;
10. "mejni incident" je vsaka kršitev nedotakljivosti državne meje.

Prestop državne meje je dovoljen samo na mejnem prehodu z veljavno listino in v času, ki je za to določen.
Prestop državne meje izven mejnega prehoda je dovoljen samo v primeru, če tako določa mednarodna pogodba, ali v primeru višje sile.

Mejni prehodi so prehodi za mednarodni, meddržavni ali obmejni promet.
Mejni prehodi so: cestni, železniški, letališki, morski in rečni.
Za mejni prehod se šteje tudi planinski mejni prehod in drugi prehodi po posebnih sporazumih.
Mejne prehode na državni meji Republike Slovenije določa Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Mejni prehodi se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Mejni prehodi morajo biti označeni s posebnimi opozorilnimi in obvestilnimi oznakami.
Upravljalci oziroma lastniki cest, poti in drugih površin, ki so namenjene mejnemu prometu, morajo dovoliti postavitev oznak iz prejšnjega odstavka.

Predstojnik republiškega organa za notranje zadeve lahko v soglasju s predstojnikom republiškega upravnega organa, pristojnega za carino, v dogovoru s pristojnimi, organi sosednje države zaradi predvidene frekvence mejnega prometa za določen čas dovoli prehod čez državno mejo na mejnih prehodih za meddržavni in obmejni promet tudi potnikom v mednarodnem potniškem prometu.

Predstojnik republiškega organa za notranje zadeve lahko v soglasju s predstojnikom republiškega upravnega organa, pristojnega za carino, in v dogovoru s pristojnimi organi sosednje države zaradi razlogov javnega interesa dovoli prehod meje na določenem mestu ali odseku izven mejnih prehodov.
V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se določi čas veljavnosti in način mejne kontrole.

Vsakemu mejnemu prehodu pripada območje za opravljanje mejne kontrole ter neposredna okolica z objekti, ki so potrebni za smotrno in varno odvijanje prometa in mejne kontrole.
Meje območja mejnega prehoda določi organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.
Če se poskuša oseba izmakniti mejni kontroli, se ta opravi na kraju, kjer je takšna oseba zalotena.
Organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona določi način gibanja in muditve oseb, vozil in plovil na mejnem prehodu in izvaja nadzor nad tem.

Za gradnjo ali postavitev objektov in naprav na mejnem prehodu je potrebno dovoljenje republiškega organa za notranje zadeve.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se ne izda, če bi objekt ali naprava ovirala izvajanje mejne kontrole in varnostnih ukrepov na državni meji.

Vlak v mednarodnem prometu, ki prihaja v državo, se ne sme ustaviti na delu proge med mejno črto in mejnim prehodom, razen v primeru višje sile.
Če se vlak, ki prihaja v državo in je že prešel mejno črto, ustavi na odprti progi izven mejnega prehoda, mora železniško osebje vlak zavarovati in o njegovi ustavitvi takoj obvestiti organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.
Če se vlak, ki odhaja iz države in je že zapustil območje mejnega prehoda, ustavi na odprti progi pred prehodom čez mejno črto, mora železniško osebje o tem takoj obvestiti organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.

Poveljnik domačega ali tujega plovila mora ob prihodu iz tujine in ob odhodu v tujino izročiti organu iz prvega odstavka 20. člena tega zakona prepis seznama članov posadke in seznama potnikov na plovilu ter mu dati na vpogled potne listine članov posadke in potnikov.
Ob prihodu iz tujine člani posadke in potniki domačega ali tujega plovila ne smejo zapustiti plovila, preden ni opravljena s tem zakonom predpisana mejna kontrola.

Poveljnik domačega ali tujega plovila mora ob pristanku v luki oziroma pristanišču naznaniti organu iz prvega odstavka 20. člena tega zakona oziroma najbližjemu organu za notranje zadeve vsakogar, ki je na plovilu, pa nima veljavnega dokumenta za prehod meje.
Poveljnik domačega ali tujega plovila ne sme dovoliti, da bi se oseba, ki nima veljavnega dokumenta za prehod meje, izkrcala s plovila v pristanišče brez dovoljenja organa iz prejšnjega odstavka.

Poveljnik domačega ali tujega plovila ne sme v obalnem morju Republike Slovenije sprejeti in vkrcati nekoga, ki nima veljavnega dokumenta za prehod meje, in tudi ne vkrcati nekoga izven mejnega prehoda, čeprav ima veljavni dokument za prehod meje.
Poveljnik tujega plovila, ki pristane izven mednarodnega mejnega prehoda, mora o lokaciji, pristanka takoj obvestiti najbližji organ za notranje zadeve.

Člani posadke in potniki domačega ali tujega letala ne smejo zapustiti območja mejnega prehoda, preden ni opravljena s tem zakonom predpisana mejna kontrola.

Poveljnik letala v mednarodnem prometu, ki se zaradi višje sile spusti z letalom izven letališča oziroma letališča, namenjenega za mednarodni promet, mora o pristanku letala takoj obvestiti najbližji organ za notranje zadeve.

Podjetje oziroma organizacija za izkoriščanje pristanišč in javnih letališč, železniška transportna organizacija, kakor tudi lastnik oziroma uporabnik prometnega, sredstva oziroma tisti, ki vozi prevozno sredstvo, morajo med kontrolo potniškega prometa na območju mejnega prehoda oziroma v prometnem sredstvu poskrbeti, da imajo organi, ki opravljajo kontrolo, potrebne pogoje zardelo.
Podjetje za letališke storitve in železniška transportna organizacija oziroma poveljnik plovila in voznik motornega vozila morajo poskrbeti, da potniki ne zapustijo območja mejne kontrole, preden ni opravljena s tem zakonom predpisana kontrola, oziroma da se po končani kontroli ne vkrcajo ali izkrcajo druge osebe brez dovoljenja organa iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.

Mejno kontrolo opravlja enota republiškega organa za notranje zadeve, določena za kontrolo prehajanja čez državno mejo na mejnem prehodu in območju, ki je določeno za opravljanje mejne kontrole.
Če se mejna kontrola v skladu z mednarodno pogodbo opravlja na območju druge države, se mora organ iz prejšnjega odstavka ravnati po določbah mednarodne pogodbe.

Organ iz prvega odstavka prejšnjega člena sme na mejnem prehodu:
– zahtevati predložitev veljavnih dokumentov, ki so po predpisih potrebni za prestop meje za osebe in stvari;
– vnesti v dokumente za prestop meje potrebne podatke o pravno pomembnih okoliščinah, vključno z datumom prehoda meje ali o zavrnitvi vstopa v državo;
– opraviti osebno kontrolo, kontrolo prometnega sredstva in kontrolo stvari;
– dati potrebna navodila in odredbe za pravilno, smotrno in hitro odvijanje mejne kontrole.

Organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona sme iz razlogov javnega reda prepovedati ali zavrniti vstop tujca v državo.

Organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona mora od tujega državnega organa prevzeti osebe, za katere je ugotovljeno, da so državljani Republike Slovenije, ter osebe, ki jih izroča v skladu z mednarodnim sporazumom.

Osebe, ki se nahajajo na območju mejnega prehoda, so dolžne izpolniti odredbe, povezane s pooblastili, danimi z 21. členom tega zakona organu iz prvega odstavka 20. člena tega zakona, in pojasniti vse okoliščine, pomembne za prehod meje, ter se ravnati v skladu z njegovimi navodili.

Domače ali tuje prevozno sredstvo ne sme zapustiti območja mejnega, prehoda, preden niso opravljene kontrola dokumentov za prehajanje meje in morebitne druge kontrole, predpisane s tem zakonom.
Ne glede na prejšnji odstavek se sme opraviti kontrola prehajanja čez državno mejo v vlakih, na letalih ter morskih plovilih tudi med njihovo vožnjo izven območja mejnega prehoda.

Organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona lahko v posameznih primerih, zato da se pospeši odvijanje prometa čez mejni prehod, popolnoma ali deloma odstopi od izvajanja mejne kontrole, če meni, da temu ne nasprotujejo interesi javnega reda.

Predstojnik republiškega organa za notranje zadeve lahko, če to ni v nasprotju z interesi javnega reda oziroma določbami mednarodnih pogodb, odredi, da se na posameznih mejnih prehodih glede na frekvenco in pomen mejnega prometa odstopi od izvajanja mejne kontrole ali pa se ta izvaja samo občasno.

Objekti organa iz prvega odstavka 20. člena tega zakona morajo biti označeni s tablami.
Določba prejšnjega odstavka velja za objekte organov iz prvega odstavka 20. člena tega zakona, ki opravljajo naloge mejne kontrole v sosednjih državah samo toliko, kolikor je to dopustno po predpisih sosednje države ali meddržavne pogodbe.

Gibanje in muditev na mejnem prehodu in območju mejne kontrole je dovoljeno samo z dovoljenjem, ki ga izda organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.

Dovoljenje za gibanje in muditev na mejnem prehodu in območju mejne kontrole se sme izdati državljanu Republike Slovenije ali tujcu, ki stalno ali začasno opravlja svojo dejavnost na območju mejnega prehoda.

Državljanu Republike Slovenije in tujcu, ki stalno opravlja svojo dejavnost na območju mejnega prehoda, se izda dovoljenje iz prejšnjega člena z veljavnostjo pet let. Rok veljavnosti se lahko podaljša. Dovoljenje se lahko izda tudi z označbo v službeno izkaznico ali v pooblastilo za opravljanje službe.
Državljanu Republike Slovenije in tujcu, ki začasno opravlja svojo dejavnost na mejnem prehodu, se izda dovoljenje iz prejšnjega člena za čas, dokler trajajo razlogi za izdajo.

Prošnja za dovoljenje za gibanje in muditev na mejnem prehodu se lahko zavrne, če to terjajo razlogi javnega reda.
Tistemu, ki mu je bilo že izdano dovoljenje, lahko organ, ki mu ga je izdal, iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, tako dovoljenje odvzame.
Organu, ki je izdal odločbo po prvem ali prejšnjem odstavku, ni potrebno navajati razlogov, ki so ga vodili pri taki odločitvi.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Pri osebah, ki prestopijo mejo v letalskem prometu, se ne opravi mejna kontrola, če po pristanku na javnem letališču brez nepotrebnega odloga nadaljujejo potovanje čez mejo ter v času pristanka ne zapuste letala ali pa so ta čas v posebnem, za to določenem prostoru.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za stvari.

Državljani Republike Slovenije in tujci smejo prenašati preko državne meje samo orožje in strelivo tiste vrste, ki se sme nabavljati, imeti v posesti in nositi in ga morajo ob kontroli prehoda državne meje takoj priglasiti organu iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.

Če državljan Republike Slovenije ali tujec orožja in streliva ne priglasi, mu ga organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona zaseže.
Vse zaseženo orožje in strelivo se do konca postopka hrani pri republiškem organu za notranje zadeve.
Orožje in strelivo, ki ga po končanem postopku ni potrebno vrniti lastniku oziroma izročiti za prodajo, ostane v hrambi republiškega organa za notranje zadeve.

Državljan Republike Slovenije, ki ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče, lahko vnese orožje in strelivo v državo, če ima za to dovoljenje organa, pristojnega za izdajo dovoljenja za nabavo in nošenje orožja in streliva, (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), razen orožja in streliva, za katerega je z zakonom določeno, da zanj ni potrebno dovoljenje za nabavo.
Organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona na dovoljenju iz prejšnjega odstavka potrdi vnos orožja ali streliva in o tem obvesti organ, ki je dovoljenje izdal.
Lastnik orožja mora v roku osmih dni zaprositi za orožni list pristojni organ z območja, kjer ima stalno prebivališče.
Če za orožje in strelivo iz prvega odstavka tega člena lastnik nima dovoljenja, mu ga organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona začasno zaseže in na lastnikove stroške pošlje pristojnemu organu. Lastnik lahko v osmih dneh zaprosi za orožni list ali za dovoljenje za nabavo streliva.
Če lastnik ne zaprosi za orožni list oziroma dovoljenje za nabavo streliva ali mu je. izdana negativna odločba, pristojni organ izroči orožje oziroma strelivo podjetju oziroma organizaciji, ki je pooblaščena za promet z orožjem in strelivom. Izkupiček, zmanjšan za stroške prodaje, se izroči lastniku.

Državljan Republike Slovenije, ki stalno prebiva v tujini in prihaja na lov v državo, lahko prenaša preko državne meje lovsko orožje in strelivo zanj, če ga ima vpisanega v listini za prehod meje. Vpis opravi organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.
Če lovsko orožje in strelivo zanj iz prejšnjega odstavka ni vpisano v listini za prehod meje, ga vpiše organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona, če ima oseba iz prejšnjega odstavka po predpisih države, kjer ima Stalno prebivališče, dovoljenje za nošenje tega orožja.

Državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, sme prenašati preko državne meje orožje, za katerega ima orožni list, in strelivo za to orožje.
Državljan Republike Slovenije lahko nabavi orožje ali strelivo z namenom, da ga odnese v tujino, če ima dovoljenje pristojnega organa.
Podjetje oziroma organizacija, ki je pooblaščena za promet z orožjem in strelivom, oziroma posameznik, ki proda orožje ali strelivo osebi iz prejšnjega odstavka, mora orožje ali strelivo pripeljati do državne meje in ga izročiti lastniku v navzočnosti organa iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.

Tujec, ki ima dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, sme prenašati orožje in strelivo preko državne meje pod pogoji iz 36. in 38. člena tega zakona.

Tujec v tranzitu sme prenesti orožje in strelivo, če ima dovoljenje organa Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.
Če tujec nima dovoljenja, mu ga izda organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona, če ima po predpisih države, kjer ima stalno prebivališče, dovoljenje za nošenje tega orožja. Ob izstopu iz države mu organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona dovoljenje za prenos orožja in streliva razveljavi.

Tujec lahko nabavi orožje in strelivo za iznos iz Republike Slovenije, če ima za to dovoljenje, ki ga izda pristojni organ.
Podjetje oziroma organizacija, ki je pooblaščena za promet z orožjem in strelivom, oziroma posameznik, ki proda orožje tujcu, mora orožje oziroma strelivo pripeljati do državne meje in ga izročiti tujcu v navzočnosti organa iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.

Tujec, ki prihaja na lov, lahko prenaša preko državne meje lovsko orožje in strelivo zanj, če ima vpisanega v listini za prehod meje. Vpis opravi organ Republike Slovenije v tujini, pristojen za opravljanje konzularnih zadev.
Če orožje in strelivo iz prejšnjega odstavka ni vpisano v listino za prehod meje, izda organ iz prvega odstavka 20. člena tega zakona dovoljenje za posest in nošenje orožja in streliva, če ima oseba iz prejšnjega odstavka po predpisih države, kjer ima stalno prebivališče, dovoljenje za nošenje tega orožja.

Člani tujih vojaških, policijskih in drugih delegacij, ki pridejo v Republiko Slovenijo oziroma so v Republiki Sloveniji na uradnem obisku in po predpisih svoje države nosijo orožje ali je orožje sestavni del njihove uniforme, smejo prinesti orožje v državo, ga imeti in nositi brez posebnega dovoljenja.
Osebe varnostnih služb tuje države, ki spremljajo predstavnika te države na uradnem obisku v Republiki Sloveniji, lahko vnesejo in nosijo kratko orožje in strelivo samo z dovoljenjem republiškega organa za notranje zadeve. Dovoljenje je omejeno na čas bivanja predstavnikov, ki jih spremljajo.

Za člane tujih strelskih organizacij, ki prenašajo preko državne meje športno orožje in strelivo ter prihajajo v državo na strelska tekmovanja, se smiselno uporabljajo določbe 42. člena tega zakona.

Državni organi, podjetja in druge organizacije ter tuji prevozniki smejo opravljati uvoz, izvoz ali tranzit orožja in streliva preko državne meje ali preko ozemlja države samo z dovoljenjem republiškega organa za notranje zadeve po predhodnem mnenju republiškega upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, in republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

Orožja in streliva ni dovoljeno prenašati preko mejnih prehodov za meddržavni in obmejni promet, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.

Zaradi vidnosti državne meje lahko predstojnik republiškega organa za notranje zadeve prepove ob mejni črti setev določenih vrst kmetijskih kultur oziroma drevja, vendar ne več kot je to določeno z meddržavnim sporazumom.

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko iz razlogov javnega reda prepove ob državni meji plovbo, lov in ribolov, naselitev, gibanje ali muditev oseb. Prepoved traja toliko časa, dokler trajajo razlogi zanjo.
Organ, pristojen za izdajo dovoljenj za gradnjo objektov, sme izdati lokacijsko dovoljenje oziroma dovoljenje za gradnjo objektov ali za postavitev začasnega objekta v območju do 50 m od mejne črte, ko pridobi poprejšnje soglasje republiškega organa za notranje zadeve.

Zadeve v zvezi z določanjem in zaznamovanjem državne meje in razmejitvijo opravlja republiški upravni organ, pristojen za zunanje zadeve. Za strokovno-tehnična opravila se ustanovi razmejitvena komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.

Zadeve v zvezi z ugotavljanjem in reševanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje opravlja republiški organ za notranje zadeve v sodelovanju z republiškim upravnim organom, pristojnim za zunanje zadeve, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.

Varovanje državne meje izven mejnih prehodov opravlja enota organa za notranje zadeve, določena za varovanje državne meje.
Lastniki zemljišč morajo dovoliti neškodljiv prehod in postavitev opozorilnih oznak ob mejni črti.

Varovanje državne meje na morju se opravlja s kontrolo plovil in drugih plovnih sredstev.
Organ iz prvega odstavka prejšnjega člena ima v zvezi z opravljanjem nalog iz prejšnjega odstavka pravico preveriti zastavo, ustaviti plovilo in druga plovna sredstva, pregledati listine in preiskati plovilo. V primeru, če ne spoštuje predpisov Republike Slovenije, mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Republika Slovenija, ali pravil mednarodnega prava, ga ima pravico preganjati in zajeti ter izvesti z zakonom predpisane ukrepe.
Kontrola iz prejšnjega odstavka pri jahtah oziroma tujih čolnih, namenjenih za razvedrilo ali šport, zajema zlasti preverjanje, ali so lastniki oziroma posadka prijavili svoj prihod in odhod in ali imajo veljavno plovno dovoljenje.

Če se plovilo na znake organa iz prvega odstavka 51. člena tega. zakona, ki opravlja kontrolo plovil, ne ustavi, mu lahko po predhodnem opozorilu to prepreči z uporabo prisilnih sredstev, pri tem pa mora paziti, da ne pride do nepotrebnih žrtev ali da se brez potrebe ne povzroči škoda.

Za zagotovitev podatkov o tem, komu je dovoljeno gibanje in muditev na mejnem prehodu in o mejnih incidentih, republiški organ za notranje zadeve vodi evidenco:
– o izdanih dovoljenih za gibanje in muditev na mejnem prehodu,
– o mejnih incidentih.

Evidenca izdanih dovoljenj za gibanje in muditev na mejnem prehodu vsebuje naslednje podatke:
1. enotno matično številko občana ali tujca, če te ni, pa datum rojstva in spol,
2. priimek in ime,
3. stalno prebivališče,
4. državljanstvo,
5. listino, s katero dokazuje istovetnost,
6. zaposlitev,
7. veljavnost dovoljenja,
8. območje, kjer se sme gibati.
Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se vodijo še eno leto po preteku veljavnosti dovoljenja, nato pa se uničijo.

Evidenca mejnih incidentov vsebuje naslednje podatke:
1. dan in uro incidenta oziroma odkritja;
2. kraj incidenta;
3. vrsto incidenta;
4. osebne podatke storilca incidenta:
– enotno matično številko občana oziroma tujca, če te ni, pa datum rojstva in spol;
– priimek in ime;
– stalno prebivališče.
Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo deset let po dogodku, nato pa se arhivirajo.

Osebne podatke iz evidenc iz 54. člena tega zakona lahko uporabljajo delavci organov za notranje zadeve pri izvrševanju z zakonom določenih nalog.
Osebni podatki iz evidenc o mejnih incidentih se lahko izročijo sosednji državi po diplomatski poti.

Z denarno kaznijo najmanj 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. na mejnem prehodu brez predpisanega dovoljenja začne graditi ali postavljati objekt ali napravo (prvi odstavek 12. člena);
2. se njen vlak ustavi na delu proge med mejno črto in mejnim prehodom, razen če se je ustavil zaradi višje sile (prvi odstavek 13. člena);
3. ne poskrbi, da imajo organi, ki opravljajo kontrolo v prometnem sredstvu, potrebne pogoje za delo (prvi odstavek 19. člena);
4. ne poskrbi, da potniki ne zapustijo območja mejne kontrole, preden ni opravljena mejna kontrola, oziroma da se po končani kontroli ne vkrcajo ali izkrcajo osebe brez dovoljenja organa iz prvega odstavka 20. člena tega zakona (drugi odstavek 19. člena);
5. njeno prevozno sredstvo zapusti območje mejnega prehoda, preden je opravljena kontrola dokumentov za prehod meje ali druga predpisana kontrola (prvi odstavek 25. člena);
6. proda orožje ali strelivo našemu državljanu na podlagi dovoljenja za iznos orožja ali tujcu na podlagi dovoljenja za nabavo orožja, pa ga ne izroči lastniku v navzočnosti organa iz prvega odstavka 20. člena tega zakona (tretji odstavek 38. člena ali drugi odstavek 41. člena);
7. brez dovoljenja opravlja uvoz ali izvoz orožja in streliva preko meje oziroma tranzit čez naše ozemlje (45. člen);
8. kljub prepovedi ob mejni črti poseje ali posadi določene vrste kmetijskih kultur oziroma drevje (47. člen);
9. kljub prepovedi opravlja ob državni meji plovbo ali lov ali ribolov ali gradi objekt brez predpisanega dovoljenja (48. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma poveljnik tujega plovila ali tujega letala oziroma voznik drugega prevoznega sredstva, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 din se kaznuje tudi oseba, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 1.000 din se kaznuje:
1. kdor prestopi ali poskusi prestopiti državno mejo izven mejnega prehoda ali izven časa, ki je za to določen (prvi odstavek 6. člena);
2. kdor ne dovoli postavitve opozorilnih in obvestilnih oznak, ki so namenjene mejnemu prometu (drugi odstavek 8. člena);
3. kdor začne graditi ali postavljati objekt ali napravo na mejnem prehodu brez predpisanega dovoljenja (prvi odstavek 12. člena);
4. odgovorni delavec železnice, če se vlak ustavi med mejnim prehodom in mejno črto in o tem takoj ne obvesti organa, pristojnega za kontrolo prehajanja čez državno mejo (drugi in tretji odstavek 13. člena);
5. poveljnik plovila, ki organu iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ne izroči prepisa seznama članov posadke ali seznama potnikov ali mu ne da na vpogled potne listine članov posadke ali potnikov ali seznama članov posadke (prvi odstavek 14. člena);
6. poveljnik plovila, ki organu iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ali najbližjemu organu za notranje zadeve ob pristanku ne naznani osebe, ki je na plovilu, pa nima veljavnega dokumenta, ali dovoli, da se taka oseba izkrca brez dovoljenja (15. člen);
7. poveljnik plovila, ki v obalnem morju Republike Slovenije vkrca oziroma sprejme nekoga, ki nima veljavnega dokumenta za prehod meje, ali vkrca nekoga izven mejnega prehoda, čeprav ima veljavni dokument za prehod meje ali poveljnik tujega plovila; ki pristane izven mednarodnega mejnega prehoda in o lokaciji pristanka takoj ne obvesti najbližjega organa za notranje zadeve (16. člen);
8. kdor se skuša izmakniti mejni kontroli (17. člen in prvi odstavek 25. člena);
9. poveljnik letala, ki ne obvesti najbližjega organa za notranje zadeve, da se je zaradi višje sile spustil z letalom izven letališča ali letališča, namenjenega za mednarodni promet (18. člen);
10. kdor ne upošteva prepovedi ali zavrnitve vstopa v državo (22. člen);
11. kdor se ne ravna v skladu z odredbo organov iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ali ne pojasni vseh okoliščin, pomembnih za prehod meje, ali se ne ravna po navodilih organa (24. člen);
12. kdor se brez predpisanega dovoljenja giblje in mudi na mejnem prehodu ali na območju mejne kontrole (29. člen);
13. kdor ob prehodu čez državo mejo ne priglasi organu iz prvega odstavka 20. člena tega zakona, orožja ali streliva, ki ju ima pri sebi (34. člen);
14. kdor proda orožje ali strelivo našemu državljanu na podlagi dovoljenja za iznos orožja ali tujcu na podlagi dovoljenja za nabavo orožja, pa ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 38. ali drugim odstavkom 41. člena tega zakona;
15. kdor kljub prepovedi ob mejni črti poseje ali posadi določene vrste kmetijskih kultur oziroma drevje (47. člen);
16. kdor kljub prepovedi ob državni meji opravlja plovbo, lov ali ribolov ali se naseli oziroma se giblje ali mudi na prepovedanem območju (prvi odstavek 48. člena).
Za prekršek iz 13. točke prvega odstavka tega člena se izreče poleg denarne kazni tudi ukrep odvzema orožja ali streliva.

Predstojnik republiškega organa za notranje zadeve izda natančnejše predpise o:
– načinu nadzora državne meje,
– gibanju in muditvi na območju mejnega prehoda,
– opozorilnih in obvestilnih oznakah, s katerimi so označeni mejni prehodi, in oznakah, s katerimi so označeni objekti organov iz prvega odstavka 20. člena tega zakona.

Predstojnik republiškega organa za notranje zadeve v soglasju s predstojnikom republiškega upravnega organa, pristojnega za promet, izda natančnejše predpise o podvodnih aktivnostih v obalnem morju.

Predstojnik republiškega organa za notranje zadeve v soglasju s predstojnikom republiškega upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, izda natančnejše predpise o ugotavljanju in reševanju mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje.

Določba prvega odstavka 51. člena tega zakona, razen glede varovanja državne meje na morju, se začne uporabljati, kot bo to določal dogovor o umiku mejnih vojaških enot in prevzemu nalog varovanja državne meje s strani republiškega organa za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.