Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zunanjih zadevali
Razglaša se zakon o zunanjih zadevah, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 5. junija 1991.
Št. 0100-6/91
Ljubljana, dne 5. junija 1991.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON O ZUNANJIH ZADEVAH
1. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev, organiziranost in delovanje upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve ter sklepanje in uresničevanje mednarodnih pogodb.
2. člen
Državni organi delujejo na področju zunanjih zadev v skladu z ustavo in zunanjo politiko Republike Slovenije, ki jo določa Skupščina Republike Slovenije.
3. člen
Za učinkovito opravljanje zunanjih zadev državni organi sodelujejo med seboj ter z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami.
Sodelovanje med državnimi organi pri opravljanju zunanjih zadev zajema predvsem medsebojno obveščanje, usklajevanje in dogovarjanje o izvajanju posameznih nalog in njihovih nosilcih.
4. člen
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve izvaja določeno zunanjo politiko ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
Drugi upravni organi opravljajo zunanje zadeve v okviru svojega delovnega področja. O zadevah, ki so pomembne za izvajanje določene zunanje politike ali sprejetih stališč Skupščine Republike Slovenije, Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije na tem področju, tekoče obveščajo upravni organ, pristojen za zunanje zadeve.
5. člen
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve sodeluje pri načrtovanju in v postopkih ter pripravah za oblikovanje zunanje politike Republike Slovenije in sprejemanju stališč Skupščine Republike Slovenije, Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije na tem področju.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve pripravlja strokovne podlage za določanje zunanje politike Republike Slovenije in sprejemanje stališč Skupščine Republike Slovenije, Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije na tem področju.
6. člen
Na zahtevo državnih organov ali na lastno pobudo upravni organ, pristojen za zunanje zadeve poda mnenje o zunanjepolitičnem interesu Republike Slovenije za razvijanje določenih zunanjepolitičnih dejavnosti.
7. člen
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve seznanja državne organe s podatki, pomembnimi za opravljanje zunanjih zadev v okviru njihovega delovnega področja in jim nudi pomoč.
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve pomaga pri navezovanju stikov s tujino preko predstavništev v tujini in predstavništev drugih držav ter mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji.
II. poglavje
UPRAVNI ORGAN, PRISTOJEN ZA ZUNANJE ZADEVE
1. Naloge in organizacija
8. člen
V upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve se opravljajo naloge v okviru naslednjih organizacijskih področij:
1. bilateralno in multilateralno politično in gospodarsko sodelovanje s tujino
2. konzularne zadeve
3. mednarodno-pravne zadeve
4. analitika mednarodne dejavnosti
5. informiranje
6. splošne in organizacijske zadeve
7. diplomatski protokol.
Organizacijo upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve in delitev dela podrobnejše ureja akt o organizaciji in sistemizaciji organa, ki ga predstojnik organa, pristojnega za zunanje zadeve po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije izda v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
9. člen
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve opravlja svoje naloge neposredno in po predstavništvih v tujini.
Naloge upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve so v okviru z zakonom določenega delovnega področja zlasti:
1. zastopanje Republike Slovenije pri drugih državah in mednarodnih organizacijah;
2. spremljanje mednarodnih odnosov in razvijanje odnosov Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami ter predlaganje potrebnih ukrepov pristojnim državnim organom;
3. spremljanje mednarodnih gospodarskih gibanj in odnosov v sodelovanju z drugimi upravnimi organi ter predlaganje potrebnih ukrepov;
4. varovanje interesov Republike Slovenije in njenih državljanov ter pravnih oseb v tujini;
5. pogajanja s tujimi državami in mednarodnimi organizacijami ter drugimi subjekti mednarodnega prava;
6. predlaganje mednarodnih pogodb za ratifikacijo, evidenca in hramba sklenjenih mednarodnih pogodb;
7. spodbujanje in pomoč ter koordiniranje pri sodelovanju s tujino na političnem, gospodarskem, prosvetnem, kulturnem, znanstvenem, tehničnem in drugih področjih;
8. spremljanje razvoja in obravnava vprašanj mednarodnega prava;
9. usmerjanje dela predstavništev v tujini, dajanje napotkov predstavništvom v tujini za sprejemanje uradnih stališč ter za prevzemanje obveznosti v imenu Republike Slovenije;
10. usmerjanje in vodenje dela slovenskih delegacij v meddržavnih komisijah ter skrb za imenovanje delegacij na zasedanjih mednarodnih organizacij;
11. plačevanje članarin mednarodnim organizacijam;
12. naloge v zvezi z odpiranjem in delovanjem predstavništev tujih držav in mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji ter stiki s predstavništvi tujih držav in mednarodnih organizacij;
13. v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrb za slovensko manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu;
14. obveščanje domače in tuje javnosti o aktualnih vprašanjih z delovnega področja ter tuje javnosti o politiki Republike Slovenije.
10. člen
Zakoni in drugi predpisi o državni upravi, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje državne uprave, na. delovna razmerja, na položaj in odgovornost vodilnih uslužbencev, plače in druge materialne prejemke,.izobraževanje in pripravništvo v republiških upravnih organih, veljajo tudi za upravni organ, pristojen za zunanje zadeve, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, veljajo tudi za delavce v upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve, če ni s tem zakonom določeno drugače.
11. člen
V upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije imenuje generalnega sekretarja na predlog predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve. Generalni sekretar je najvišji uslužbenec v organu in neposredno pomaga predstojniku pri obravnavanju zadev in vodenju organa ter zagotavlja usklajevanje in kontinuiteto dela.
12. člen
Za dajanje mnenj in predlogov predstojniku upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve se ustanovi svet predstojnika. Svet je posvetovalni organ. Sestavljajo ga priznani javni delavci, znanstveniki, novinarji in gospodarstveniki, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi.
Člane sveta imenuje predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, od njih vsaj polovico na predlog univerz, strokovnih združenj in društev ter institucij, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi.
13. člen
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve skrbi za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje osebja v organu. Na osnovi akta, ki ga izda predstojnik v soglasju s predstojnikoma republiških upravnih organov, pristojnih za organizacijo državne uprave oziroma za vzgojo in izobraževanje, je uspešno opravljeno strokovno izpopolnjevanje ali izobraževanje lahko tudi pogoj za napredovanje v službi.
Izpopolnjevanje in izobraževanje izvajajo visokošolske institucije po programih, usklajenih s potrebami diplomatske službe.
2. Predstavništva v tujini
a) Splošno
14. člen
Predstavništva v tujini so misije in konzulati ter kulturno-informativni centri.
Misije so veleposlaništva, poslaništva in stalna predstavništva pri mednarodnih organizacijah. Konzulati so generalni konzulati in konzulati.
Misije se odprejo ali zaprejo z ukazom predsednika Predsedstva Republike Slovenije. Predlog pripravi predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, določi ga po predhodnem mnenju komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in pošlje predsedniku Predsedstva Republike Slovenije.
Konzulati se odpro ali zapro z odlokom Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, izdanim na predlog predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve.
Ukazi in odloki o odprtju ali zaprtju predstavništev v tujini se objavijo v uradnem glasilu.
15. člen
V predstavništvu v tujini delajo poklicni in pogodbeni diplomati ter strokovnotehnično in pomožno osebje upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, lahko v sporazumu s predstojnikom pristojnega upravnega organa imenuje delavce tega organa za atašeje pri misijah zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, kulturno-prosvetnem, znanstveno-tehničnem, informacijskem in obrambnem področju.
16. člen
Predstavništva v tujini po potrebi za opravljanje svoje dejavnosti zaposlujejo tuje državljane.
Medsebojne pravice in dolžnosti se uredijo v skladu s predpisi, veljavnimi v kraju sedeža predstavništva.
17. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije se lahko po predhodnem soglasju komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije dogovori z drugo državo, da ta prevzame zastopanje oziroma varovanje interesov Republike Slovenije.
Misija ali konzulat lahko prevzame zastopanje tujih držav oziroma varovanje interesov samo po navodilu predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, izdanem na podlagi sklenjene mednarodne pogodbe.
18. člen
Sredstva za vzdrževanje in delovanje predstavništev v tujini se zagotovijo v republiškem proračunu.
19. člen
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve skrbi za najem, nakup, gradnjo in vzdrževanje nepremičnin v tujini, potrebnih za opravljanje diplomatske in konzularne dejavnosti. Vsa vprašanja, povezana z nepremičninami, obravnava komisija, ki jo imenuje predstojnik organa.
20. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko z odlokom ustanovi posebno misijo.
V odloku se v skladu z dogovorom s sprejemno državo določijo naloge posebne misije ter uredijo druga vprašanja, povezana z njenim delovanjem.
b) Misije
21. člen
Vodje misij imenuje in odpokliče predsednik Predsedstva Republike Slovenije. Predlog pripravi predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, določi ga Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Po določitvi predloga opravi s kandidatom za vodjo misije razgovor komisija za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije.
Če komisija soglaša s predlogom, ga Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije pošlje predsedniku Predsedstva Republike Slovenije.
Imenovanje in odpoklic vodje misije se objavi v uradnem glasilu.
Predsednik Predsedstva Republike Slovenije izda vodjem misij poverilna pisma kot izrednim in pooblaščenim veleposlanikom ali kot izrednim poslanikom in pooblaščenim ministrom, odvisno od vrste misije.
Če razmere narekujejo, lahko predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve vodstvo misije zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve.
Pri mednarodnih organizacijah so lahko vodje misij veleposlaniki ali pooblaščeni ministri.
22. člen
Vodja misije neposredno vodi misijo, organizira njeno delo in ukrepa v zadevah iz njene pristojnosti; odloča v skladu z navodili in pooblastili predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve o pravicah in dolžnostih uslužbencev v misiji pri opravljanju del in nalog; odloča v okviru predračuna o finančnem poslovanju misije ter opravlja druge, s predpisi določene zadeve.
Vodja misije je odgovoren za izvajanje politike Republike Slovenije v sprejemni državi in kot tak usklajuje in nadzira dejavnost konzulatov Republike Slovenije v njej.
Za svoje delo ter za delo misije je vodja misije odgovoren predstojniku upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve.
23. člen
Misija ob upoštevanju mednarodnega prava opravlja predvsem naslednje naloge:
1. predstavlja Republiko Slovenijo v sprejemni državi;
2. varuje interese Republike Slovenije in njenih državljanov ter pravnih oseb;
3. pospešuje in razvija prijateljske odnose ter sodelovanje med Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh področjih;
4. vodi pogajanja z vlado sprejemne države;
5. seznanja se z notranjim razvojem in mednarodno aktivnostjo sprejemne države ter o tem poroča upravnemu organu, pristojnemu za zunanje zadeve;
6. opravlja druge zadeve.
Misija razvija svojo dejavnost predvsem na politično-diplomatskem, konzularnem, gospodarskem, kulturno-prosvetnem, znanstveno-tehničnem in informacijskem področju ter med Slovenci po svetu.
Misija tudi spremlja dejavnosti državnih podjetij ali ustanov Republike Slovenije, ki delujejo v sprejemni državi.
24. člen
Misija lahko opravlja tudi naloge konzulata, če v kraju, kjer ima sedež, ni konzularnega predstavništva, ter na tistih delih ozemlja sprejemne države, za katere ni konzulata.
25. člen
Kadar je mesto vodje misije izpraznjeno ali če je vodja misije zadržan ali odsoten, ga začasno nadomešča diplomatski agent.
Kadar v misiji ni diplomatskega agenta, opravlja član osebja misije, ki mu je vodja misije zaupal nadomeščanje, samo tekoče posle in varuje arhive.
26. člen
Diplomatski predstavniki, ki so hkrati akreditirani v več državah, opravljajo v državi zunaj svojega sedeža enake naloge kot v državi stalnega sedeža.
c) Konzulati
27. člen
Vrsto konzulata, stvarno in krajevno pristojnost določi v. soglasju s sprejemno državo Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v odloku o odprtju.
Konzulate vodijo poklicni in častni konzularni funkcionarji.
Vodje konzulatov postavlja in razrešuje na predlog predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije z odlokom. Odlok se objavi v uradnem glasilu.
28. člen
Predsednik Predsedstva Republike Slovenije, izda patentna pisma vodjem konzulatov. Predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve izdaja patentna pisma ostalim konzularnim funkcionarjem.
29. člen
Konzulat opravlja naslednje naloge:
1. varuje interese Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb;.
2. poroča o dogajanjih na vseh področjih življenja v sprejemni državi;
3. razvija sodelovanje s slovenskimi izseljenci in posebej skrbi za ohranjanje slovenskega jezika in kulture med njimi;
4. skrbi za delovnopravno in socialno varstvo državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v sprejemni državi;
5. pomaga dejavnostim slovenskih podjetij in gospodarske zbornice;
6. spodbuja vse oblike gospodarskega sodelovanja, ki so zanimive za Slovenijo;
7. spodbuja in pomaga pri razvijanju odnosov na področju kulture in znanosti.
Konzulat opravlja ob upoštevanju mednarodnega prava še druge naloge, določene s predpisi.
30. člen
V posebnih primerih, če v državi ni diplomatskega predstavništva ali to ne more ukrepati, lahko konzulat prevzame določene diplomatske naloge.
31. člen
Častni konzularni funkcionarji so osebe, izbrane za to službo izmed državljanov sprejemne države ali državljanov Republike Slovenije, bivajočih v tujini, ki uživajo ugled in dajejo polno zaupanje, da bodo lahko primerno opravljali konzularne naloge.
Častni konzularni funkcionarji dajo slovesno obljubo, da bodo odgovorno opravljali naloge konzularne službe in s tem prevzamejo dolžnosti in odgovornosti.
Častni konzularni funkcionarji opravljajo naloge, določene v 29. členu tega zakona, če zakon, drug predpis ali navodilo predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, ne določajo drugače.
Častni konzularni funkcionarji delujejo po navodilih predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve. O vseh pomembnejših vprašanjih se posvetujejo s predstojnikom oziroma drugo pristojno osebo v organu. V javnih nastopih ravnajo v skladu s stališči organa. O svoji dejavnosti tekoče obveščajo organ ter poročajo o svojem delu.
Stroške za delovanje konzulatov, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji, krijejo častni konzularni funkcionarji, razen poštnih stroškov in denarnih podpor državljanom Republike Slovenije. Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve priskrbi zastavo, grb, pečate, koleke, tiskovine in pisarniški material. Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve lahko krije del drugih stroškov za delovanje konzularnega predstavništva, ki ga vodi častni konzularni funkcionar.
32. člen
Če je vodja konzulata zadržan, odsoten ali je njegovo mesto izpraznjeno, ga nadomešča konzularni funkcionar, ki ga določi vodja konzulata ali upravni organ, pristojen za zunanje zadeve.
č) Kulturno-informativni centri
33. člen
Z odlokom Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije se lahko ustanovijo kulturno-informativni centri v tujini.
Vodje kulturno-informativnih centrov imenuje in razrešuje predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve na predlog republiškega upravnega organa, pristojnega za kulturo.
III. poglavje
OSEBJE V SLUŽBI ZA ZUNANJE ZADEVE
1. Splošna določba
34. člen
Službo zunanjih zadev opravljajo poklicni in pogodbeni diplomati ter strokovno-tehnično in pomožno osebje.
2. Poklicni diplomati
a) Klasifikacija
35. člen
Poklicni diplomati so uslužbenci, ki v skladu s tem zakonom izpolnjujejo pogoje za opravljanje strokovnih del v diplomatski, konzularni ali notranji službi in so sklenili delovno razmerje v upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve.
Poklicni diplomati ne smejo imeti funkcij v političnih strankah.
36. člen
Službo poklicnega diplomata je mogoče nastopiti samo v najnižji kategoriji po razpisu, ki ga občasno, odvisno od potreb, objavi upravni organ, pristojen za zunanje zadeve.
37. člen
Poklicni diplomati, ki se vrnejo z opravljanja nalog v tujini v upravni organ, pristojen za zunanje zadeve imajo pravico obdržati naziv, ki so ga nazadnje imeli v tujini.
38. člen
O odstranitvi uslužbenca iz predstavništva v tujini odloča organ, ki ga je imenoval. Odstranitev je možna samo zaradi kršitve dolžnosti iz 50. in 51. člena tega zakona.
b) Vstop v diplomatsko službo
39. člen
Pogoji, ki jih morajo kandidati poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjevati za udeležbo na razpisu, so:
1. starost do 30 let;
2. končana visoka šola;
3. znanje dveh svetovnih jezikov.
40. člen
Za delo v upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve so izbrani kandidati, ki najuspešneje opravijo preizkus znanja.
Preizkus znanja obsega pisni in ustni zagovor poljubne teme s področja mednarodnih odnosov v enem od diplomatskih jezikov ter ustni preizkus znanja in naslednjih tem:
1. mednarodno javno pravo;
2. mednarodno zasebno pravo;
3. mednarodni odnosi;
4. mednarodni gospodarski odnosi;
5. zunanja politika Republike Slovenije;
6. zgodovina.
41. člen
Izbrani kandidati sklenejo delovno razmerje v upravnem organu, pristojnem za zunanje zadeve. Službovati začno v najnižji, VI. kategoriji.
c) Napredovanje
42. člen
Za napredovanje iz nižje v višjo kategorijo je potrebno:
1. za prehod v V. kategorijo je treba službovati štiri leta v VI. kategoriji;
2. za prehod v IV. kategorijo je treba službovati tri leta v V. kategoriji;
3. za prehod v III. kategorijo je treba službovati tri leta v IV. kategoriji;
4. za prehod v II. kategorijo je treba službovati tri leta v III. kategoriji;
5. za prehod v I. kategorijo je treba službovati štiri leta v II. kategoriji.
O napredovanju odloča predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve. Napredovanje je odvisno od uspešnosti opravljanja nalog in zaslug na delovnem mestu in možno samo v skladu z razpoložljivimi delovnimi mesti, o čemer ob koncu vsakega obdobja daje mnenje komisija, ki jo imenuje predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve in ki upošteva zlasti:
1. sposobnost in uspešnost poklicnega diplomata;
2. zahtevnost opravljenih nalog;
3. kraj in razmere, v katerih je poklicni diplomat opravljal svoje naloge;
4. morebitne pohvale ali disciplinske kazni;
5. skupna delovna doba;
6. opravljena strokovna izpopolnjevanja in izobraževanja, če so predpisana z aktom, ki ga v skladu s tem zakonom izda predstojnik organa.
43. člen
Če za prosto delovno mesto ni primernih kandidatov, ki bi izpolnjevali pogoje iz 42. člena, lahko predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve nanj imenuje poklicnega diplomata po svoji presoji. Delovno mesto je na ta način zasedeno začasno. Poklicni diplomat, ki je bil imenovan nanj, se v tem času vodi v svoji kategoriji, vendar prejema plačo za delovno mesto, ki ga zaseda. Če ta položaj traja več kot dve leti, diplomat pridobi pravico izvirajočo iz staža na tako zasedenem delovnem mestu.
č) Razporejanje
44. člen
Poklicni diplomati se razporejajo med diplomatsko, konzularno in notranjo službo.
Rotacija pomeni menjavo poklicnih diplomatov iste kategorije med diplomatsko, konzularno in notranjo službo.
Premestitev pomeni menjavo poklicnih diplomatov iste kategorije v eni od služb.
Razporejanje se opravlja po potrebah službe ob upoštevanju osebnih in družinskih razmer poklicnega diplomata.
Pred vsako razporeditvijo, ki zahteva spremembo kraja bivanja, je potrebno opraviti pogovor z delavcem in ga seznaniti z delovnimi razmerami vsaj tri mesece vnaprej, da se lahko pripravi za odhod v kraj službovanja.
45. člen
Po osemletnem bivanju v tujini je obvezna vrnitev poklicnega diplomata v upravni organ, pristojen za zunanje zadeve, kjer mora ostati vsaj dve leti. Opravlja delo, ki ustreza njegovi kategoriji.
3. Pogodbeni diplomati
46. člen
Pogodbeni diplomati so:
1. uslužbenci, ki nadomeščajo poklicne diplomate in jih imenuje predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve;
2. nepoklicni vodje predstavništev v tujini.
Za pogodbenega diplomata je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima visoko izobrazbo, zna dva svetovna jezika in je opravil preizkus znanja, predviden v 40. členu.
Pogodbeni diplomati sklenejo z upravnim organom, pristojnim za zunanje zadeve delovno razmerje za določen čas, ki ni daljši od štirih let.
Pogodbeni diplomati v času službovanja ne smejo imeti funkcij v političnih strankah.
4. Strokovno-tehnično in pomožno osebje
47. člen
Strokovno-tehnično in pomožno osebje opravlja tehnične in pomožne naloge.
Za opravljanje teh nalog lahko vodja predstavništva v tujini po predhodnem soglasju generalnega sekretarja upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve sklene pogodbo z ustrezno kvalificiranimi osebami iz sprejemne države.
Pogodba se sklene ob upoštevanju lokalnih predpisov in običajev.
5. Pravice in dolžnosti uslužbencev
a) Dopusti
48. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi države s posebno težkimi podnebnimi in drugimi razmerami, zaradi katerih se lahko uslužbencem v predstavništvih v tujini določi do 60-dnevni letni dopust.
49. člen
Z aktom, ki ga izda predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve, se uredijo pogoji in pristojnosti za odobritev, dolžino, način porabe dopustov ter povračilo potnih stroškov, povezanih s pravico do dopusta uslužbencev na delu v tujini.
b) Dolžnosti
50. člen
Posebne dolžnosti uslužbencev v predstavništvih v tujini so:
1. varovati interese Republike Slovenije, ugled naroda in dobro ime njegovih ustanov;
2. v skladu s pooblastili varovati pravice in interese državljanov Republike Slovenije in njihove gospodarske, kulturne in druge dejavnosti;
3. pospeševati politične, kulturne in gospodarske vezi med Republiko Slovenijo in sprejemno državo;
4. skrbeti za dosledno spoštovanje veljavnih mednarodnih pogodb in zahtevati za diplomatske in konzularne predstavnike Republike Slovenije na podlagi vzajemnosti enake pravice, kot jih sprejemna država priznava tretjim državam;
5. izpolnjevati navodila upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve;
6. seznanjati upravni organ, pristojen za zunanje zadeve s položajem v sprejemni državi in njeno zunanjo politiko;
7. sproti obveščati upravni organ, pristojen za zunanje zadeve o dejavnostih predstavništva;
8. spodbujati gospodarske povezave med podjetji, bankami, kulturnimi, znanstvenimi, šolskimi in drugimi ustanovami v sprejemni državi ter pravnimi in fizičnimi osebami v Republiki Sloveniji;
9. varovati dokumente, ključe, pošto in žige predstavništva;
10. stanovati in živeti primerno nazivu;
11. pripravljati družabne prireditve in se jih udeleževati;
12. upoštevati pravila obnašanja v sprejemni državi.
51. člen
Posebej je vsem uslužbencem upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve prepovedano:
1. vmešavati se v notranje zadeve sprejemne države;
2. sprejemati darila, odličja ali povračila brez predhodnega soglasja – razen običajnih daril, ki jih uslužbenec ob slovesu ali ob podobnih priložnostih dobi od diplomatskega ali konzularnega zbora ali od sprejemne države;
3. izkoriščati carinske olajšave, diplomatsko pošto in druge privilegije v nasprotju z njihovim namenom.
52. člen
Kršitve, ki se nanašajo na dolžnosti in prepovedi, navedene v 50. in 51. členu so hujše kršitve delovnih dolžnosti.
c) Socialna varnost
53. člen
Čas bivanja zakonca uslužbenca, ki je na delu v predstavništvu v tujini, se prizna v zavarovalno dobo, če je bil zakonec do odhoda v tujino v delovnem razmerju ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Prispevke krije republiški proračun.
54. člen
Upravni organ, pristojen za zunanje zadeve krije stroške, ki so ob upoštevanju zaposlitev v tujini potrebni za zaščito življenja, zdravja in premoženja uslužbencev in njihovih družinskih članov. Če stroškov ne krije nosilec zavarovanja, prevzame upravni organ, pristojen za zunanje zadeve zlasti:
1. kritje škod, ki jih navedene osebe utrpijo med bivanjem v tujini, npr. zaradi vojne, nemirov;
2. potne stroške težko bolnih navedenih oseb iz kraja službovanja v tujini do domovine in nazaj, če je zaradi zdravniških storitev v kraju službovanja priporočljivo zdravljenje v domovini;
3. stroške zdravstvenega varstva in zdravniških pregledov, povezanih z zaposlitvijo oziroma bivanjem v tujini.
55. člen
Za nesrečo pri delu in poklicno bolezen se v smislu veljavnih predpisov štejejo tudi nesreče in bolezni zaradi bivanja v kraju službovanja, ki so posledica tamkajšnjih, od življenjskih razmer v domovini bistveno različnih okoliščin.
č) Plače, potni in drugi stroški ter dodatki
56. člen
Plača uslužbenca upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve na delu v tujini je sestavljena iz osnovne plače, ki je enaka za vse uslužbence iste kategorije in dodatka. Ta dodatek je različen, odvisno od življenjskih stroškov v posameznih državah, ki jih letno objavljajo pristojni organi Organizacije združenih narodov.
Uslužbenci v predstavništvih v tujini imajo tudi pravico do dodatka na družino v razmerju do števila nepreskrbljenih otrok, dodatka za šolanje otrok, dodatka za nezaposlenega zakonca in. povračila izdatkov za svojemu nazivu primerno stanovanje.
Veleposlaniki imajo poleg tega pravico do povračila stroškov za pomoč v gospodinjstvu. Če se tem storitvam odpovedo, imajo za prirejanje diplomatskih in poslovnih obiskov v rezidenci pravico do plačane postrežbe, o čemer morajo poročati generalnemu sekretarju in dokumentirati izdatke.
Vodje predstavništev v tujini imajo pravico do sredstev za reprezentanco.
Ob težji bolezni, ki za nekaj časa onemogoča opravljanje službenih nalog, je uslužbenec, ki se zdravi v tujini, upravičen do prejemanja razlike med nadomestilom in plačo do ozdravitve oziroma do prenehanja funkcije, vendar ne dlje kot eno leto.
Ob smrti uslužbenca upravni organ, pristojen za zunanje zadeve nosi vse stroške prenosa posmrtnih ostankov v domovino kakor tudi repatriacije družinskih članov.
57. člen
Višino dnevnic, potnih stroškov in stroškov selitve, do katerih imajo pravico uslužbenci upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve in drugi predstavniki Republike Slovenije, določi Izvršni svet Skupščine Republike
Slovenije ob upoštevanju standardne lestvice in prakse Organizacije združenih narodov.
Potne stroške in stroške selitve uslužbenca, ki je razporejen na delo v tujini ter družinskih članov krije upravni organ, pristojen za zunanje zadeve.
IV. poglavje
MEDNARODNE POGODBE
1. Splošna določba
58. člen
Mednarodna pogodba je sporazum, ki ga Republika Slovenija sklene pisno z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami in za katerega velja mednarodno pravo, ne glede na število listin, iz katerih je sestavljen ter ne glede na njegovo posebno ime.
2. Sklepanje
59. člen
Postopek za pogajanja in sklenitev mednarodne pogodbe začne upravni organ, pristojen za zunanje zadeve, lahko pa tudi drug državni organ.
Postopek za pogajanja in sklenitev mednarodne pogodbe se začne s pobudo, ki mora vsebovati:
1. razloge, zaradi katerih se predlaga sklenitev mednarodne pogodbe;
2. bistvene elemente pogodbe in predlog stališč delegacije;
3. predlog za sestavo delegacije in predračun stroškov za njeno delo;
4. oceno, kateri organ bo mednarodno pogodbo ratificiral ter ali zahteva sklenitev mednarodne pogodbe izdajo novih ali spremembo veljavnih predpisov;
5. oceno potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev mednarodne pogodbe in način njihove zagotovitve.
Če je mogoče in po pričakovanem poteku pogajanj smiselno, vsebuje pobuda tudi osnutek mednarodne pogodbe.
Kadar postopka ne začne upravni organ, pristojen za zunanje zadeve, je treba pobudi priložiti njegovo mnenje.
O pobudi odloča Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Pobudo potrdi komisija za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije.
Pobuda ni potrebna za pogajanja in podpis protokolov, programov in podobnih aktov, sprejetih zaradi uresničevanja sklenjenih mednarodnih pogodb.
60. člen
Ko odloči o pobudi. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije tudi določi delegacijo za pogajanja in odloči o stroških za njeno delo.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko pooblasti vodjo delegacije, da parafira mednarodno pogodbo ali da jo podpiše in poroča izvršnemu svetu oziroma mu samo poroča o poteku pogajanj.
Pooblastilo vodji delegacije za pogajanja in pooblastilo za podpis mednarodne pogodbe izda predstojnik upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve.
S posebnim dovoljenjem organa, pristojnega za ratifikacijo mednarodne pogodbe, sme delegacija sprejeti klavzulo v mednarodni pogodbi, da se bo pogodba začasno uporabljala še pred njeno uveljavitvijo.
61. člen
Delegacija med pogajanji ne sme prekoračiti danih pooblastil. Če druga stran med pogajanji ne sprejme potrjenih stališč delegacije ali če predlaga obravnavanje vprašanj, ki v pobudi niso zajeta, mora delegacija zahtevati nova stališča.
Nova stališča na zahtevo delegacije po hitrem postopku določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Nova stališča potrdi tudi Komisija za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije.
62. člen
Po končanih pogajanjih delegacija Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije predloži poročilo in usklajeno oziroma parafirano besedilo mednarodne pogodbe, če ni bila podpisana.
Če je po presoji izvršnega sveta usklajeno besedilo pogodbe v skladu z opredeljenimi stališči, izvršni svet določi osebo, ki naj podpiše pogodbo oziroma pooblasti vodjo delegacije, da podpiše pogodbo.
Vodja delegacije, ki je podpisal pogodbo, pošlje upravnemu organu, pristojnemu za zunanje zadeve podpisano mednarodno pogodbo z vso dokumentacijo.
63. člen
Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe sproži upravni organ, pristojen za zunanje zadeve.
Mednarodne pogodbe ratificira Skupščina Republike Slovenije.
Protokole, programe in podobne akte, podpisane zaradi uresničevanja sklenjenih mednarodnih pogodb, in ki ne vsebujejo novih obveznosti, ratificira z uredbo Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
64. člen
Mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Republika Slovenija, veljajo na njenem celotnem ozemlju, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače.
Listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb izda predsednik Predsedstva Republike Slovenije. Za dejanja, potrebna za uveljavitev in registracijo mednarodne pogodbe, skrbi upravni organ, pristojen za zunanje zadeve.
Veljavne mednarodne pogodbe hrani upravni organ, pristojen za zunanje zadeve.
3. Uresničevanje
65. člen
Za uresničevanje mednarodnih pogodb skrbi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Upravni organi seznanjajo izvršni svet z uresničevanjem mednarodnih pogodb s svojega delovnega področja.
Izvršni svet seznanja Skupščino Republike Slovenije z uresničevanjem mednarodnih pogodb.
66. člen
Za postopek spremembe mednarodne pogodbe se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek sklepanja mednarodnih pogodb.
67. člen
Če so določbe mednarodne pogodbe v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom, organ, pristojen za ratifikacijo, sproži postopek za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega predpisa oziroma za spremembo ali odpoved mednarodne pogodbe.
Do odločitve pristojnega organa se uporablja mednarodna pogodba.
68. člen
Mednarodna pogodba se objavi v uradnem glasilu Republike Slovenije v izvirnih besedilih. Če med temi ni besedila v slovenščini, se objavi tudi njen prevod v slovenščino. Če so verodostojna besedila v več tujih jezikih, se mednarodna pogodba objavi v enem od njih.
Mednarodna pogodba mora biti objavljena v uradnem glasilu pred njeno uveljavitvijo po mednarodnem pravu.
V. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69. člen
Do vzpostavitve diplomatsko-konzularnih odnosov s sprejemno državo lahko Republika Slovenija v njej odpre Biro Republike Slovenije.
Za odprtje oziroma zaprtje ter delovanje biroja, imenovanje vodje biroja ter drugih uslužbencev se smiselno uporabljajo določila tega zakona o misijah.
70. člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko po predhodnem soglasju komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije na predlog predstojnika upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve imenuje pooblaščenega predstavnika Republike Slovenije izmed oseb, ki živijo stalno ali začasno v tujini in so pripravljene pomagati pri razvijanju sodelovanja med Republiko Slovenijo in državo, v kateri živijo.
Za pooblaščenega predstavnika Republike Slovenije je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki zna enega od svetovnih jezikov in praviloma jezik države, v kateri je imenovan, ima visoko izobrazbo ter daje polno zaupanje, da bo lahko primerno opravljal svojo funkcijo.
Pooblaščeni predstavniki Republike Slovenije delujejo v skladu z navodili upravnega organa, pristojnega za zunanje zadeve.
71. člen
Sredstva za delovanje birojev in Za kritje dejanskih stroškov, ki jih imajo pooblaščeni predstavniki, se zagotovijo v proračunu.
72. člen
Ne glede na pogoje, določene v tem zakonu, se v obdobju dveh let po uveljavitvi tega zakona lahko sprejmejo na delo v upravni organ, pristojen za zunanje zadeve, državljani Republike Slovenije z ustreznimi izkušnjami na področju mednarodnih odnosov oziroma priznani strokovnjaki.
73. člen
Dokler ni z zakonom drugače določeno, je upravni organ, pristojen za zunanje zadeve. Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje.
74. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01/91-3/3
Ljubljana, dne 5. junija 1991.
Skupščina Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.
