Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic
Razglaša se zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 5. junija 1991.
Št. 0100-13/91
Ljubljana, dne 5. junija 1991.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O PREDSANACIJI, SANACIJI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI BANK IN HRANILNIC
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja pogoje in postopke predsanacije, sanacije, stečaja in likvidacije bank in hranilnic.
2. člen
Predsanacijski ukrepi se lahko uvedejo v banki in hranilnici v primerih, ko Banka Slovenije s sklepom ugotovi:
– nelikvidnost banke oziroma hranilnice;
– da banka prekoračuje posamezne multiplikatorje iz 26. člena zakona o bankah in hranilnicah za več kot 20% v zadnjih 6 mesecih;
– da hranilnica prekoračuje posamezne multiplikatorje, predvidene v aktih o ustanovitvi hranilnice oziroma v dovoljenju Banke Slovenije za poslovanje, za več kot 20% v zadnjih 6 mesecih;
– da predstavljajo potencialne izgube, ki izvirajo iz rizičnih naložb in izvenbilančnih aktivnih postavk, več kot 30% zneska jamstvenega kapitala;
– da banka oziroma hranilnica ne izpolnjuje drugih predpisanih pogojev poslovanja oziroma ukrepov denarne politike, s čimer se ogroža jamstvo za vloge občanov.
Potencialne izgube ugotovi Banka Slovenije na podlagi klasifikacije rizičnosti aktivnih bilančnih in ustreznih izvenbilančnih postavk banke oziroma hranilnice (v nadaljnjem besedilu: banka).
3. člen
Sanacijski postopek v banki se lahko uvede, kadar izgube in potencialne izgube zaradi rizičnosti naložb in aktivnih izvenbilančnih postavk predstavljajo več kot 50% zneska jamstvenega kapitala banke.
4. člen
Stečajni postopek se uvede v banki, za katero Banka Slovenije ugotovi, da sanacija ni ekonomsko upravičena.
5. člen
Likvidacijski postopek se uvede v banki, kadar ustanovitelji sprejmejo sklep o prenehanju banke ali kadar Banka Slovenije ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo.
II. PREDSANACIJSKI UKREPI
6. člen
V predsanacijskem postopku lahko guverner Banke Slovenije uvede v banki naslednje ukrepe:
1. predpiše roke za odpravo razmer, ki so navedena v prvem odstavku 2. člena tega zakona;
2. imenuje osebo, ki bo spremljala poslovanje banke neposredno v banki;
3. preverja uporabo sredstev iz naslova jamstev za bančne vloge;
4. preverja stroške in izvrševanje plačil z žiro računov banke;
5. preverja, ali banka predlaga vse plačilne naloge za dospele obveznosti;
6. preverja odobravanje in po potrebi prepove odobravanje limitov negativnih stanj tekočih računov občanov ali zahteva preklic že odobrenih limitov;
7. prepove delitev in izplačilo dobička;
8. prepove odobravanje novih kreditov, garancij in akreditivov.
Podrobnejši način izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka predpiše po potrebi Banka Slovenije.
Odločba o izreku ukrepa iz prvega odstavka tega člena je dokončna v upravnem postopku.
III. SANACIJSKI POSTOPEK
7. člen
Predlog za uvedbo sanacijskega postopka lahko dajo banka, ustanovitelji, upniki banke in pooblaščena organizacija za plačilni promet.
Guverner Banke Slovenije izda sklep o uvedbi postopka za oceno finančnega stanja banke ter možnosti in ekonomske upravičenosti njene sanacije na predlog iz prejšnjega odstavka ali po lastni presoji.
S sklepom iz prejšnjega odstavka se lahko v banki uvedejo tudi predsanacijski ukrepi po 6. členu tega zakona.
8. člen
Pri obravnavanju ekonomske upravičenosti sanacije banke se ugotovijo zlasti:
1. znesek izgube in potencialnih izgub banke;
2. znesek, ki bi ga v primeru stečaja banke morali Republika Slovenija, Banka Slovenije ali Agencija za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah izplačati po posebnih predpisih na podlagi jamstev za bančne vloge;
3. okvirni znesek sredstev potrebnih za sanacijo;
4. ponudbe drugih bank za prevzem banke, pogoje, pod katerimi bi druge banke prevzele banko v sanaciji in posledice prevzema na njihovo finančno stanje;
5. pripravljenost drugih subjektov za nakup banke;
6. narodnogospodarske posledice sanacije, banke.
9. člen
Guverner Banke Slovenije izda odločbo o uvedbi sanacijskega postopka v banki, kadar na podlagi ugotovitev iz prejšnjega člena ugotovi, da je sanacija banke možna in ekonomsko upravičena.
Odločba iz prejšnjega odstavka je dokončna v upravnem postopku.
10. člen
Odločba o uvedbi sanacijskega postopka v banki vsebuje:
1. znesek izgub in potencialnih izgub banke v sanaciji;
2. znesek izgub in potencialnih izgub banke v sanaciji, ki se lahko odpišejo v breme jamstvenega kapitala;
3. znesek, s katerim sanator kupuje delnice banke;
4. znesek potencialnih izgub banke, ki jih sanator kupi začasno ali trajno;
5. znesek potencialnih izgub banke, ki jih sanator prevzame skupaj z ustreznim delom pasive;
6. znesek dodatnega vplačila kapitala v banko;
7. znesek terjatev, ki jih odpišejo upniki banke;
8. ime in sedež banke, ki prevzema banko v sanaciji in rok, do katerega je treba opraviti prevzem;
9. znesek kredita, ki ga sanator odobri banki v sanaciji oziroma banki, ki prevzame banko v sanaciji in pogoje, pod katerimi se odobri kredit;
10. obveznosti, katerih je lahko oproščena banka v sanaciji oziroma banka, ki prevzame banko v sanaciji, in čas, za katerega je oproščena.
11. člen
Banka, v kateri je uveden sanacijski postopek, mora odpisati svoje izgube in potencialne izgube v breme jamstvenega kapitala.
12. člen
Z vročitvijo odločbe o uvedbi sanacijskega postopka v banki prenehajo funkcije vsem organom upravljanja, pooblastila vodilnim delavcem banke ter pravice ustanoviteljev na podlagi kapitalskih vlog, ki so bile v skladu z določbami prejšnjega člena uporabljene za odpis izgub in potencialnih izgub banke.
Odločba iz prejšnjega odstavka se pošlje tudi sodišču, pri katerem je banka vpisana v sodni register.
13. člen
Sanacija banke se opravi:
1. z dodatnim vplačilom kapitala v banko, ki je v sanacijskem postopku;
2. z delnim ali celotnim odpisom terjatev do banke;
3. s prevzemom potencialnih izgub skupaj z ustreznim delom pasive;
4. z začasnim ali trajnim nakupom potencialnih izgub banke v sanaciji;
5. s prevzemom banke v sanaciji s strani druge banke;
6. z nakupom vseh delnic ali določenega števila delnic banke v sanaciji, pri čemer se upošteva boniteta kupca in to, da niti posamičen kupec delnic niti skupina kupcev, povezana s poslovnimi interesi ali procesom odločanja, ne sme pridobiti več kot 1% na novo vplačanega kapitala banke ter da vsi prejšnji ustanovitelji banke, med njimi tudi subjekti, ki so z njimi povezani prek poslovnih interesov ali procesa odločanja, ne smejo pridobiti več kot tretjine na novo vplačanega kapitala;
7. z dodatnim vplačilom kapitala v banko, ki prevzema banko v sanaciji.
14. člen
Sanacijski postopek izvaja organizacija, ki jo določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sanator).
15. člen
Sredstva za sanacijo bank, zagotovljena v proračunu Republike Slovenije, se vodijo pri sanatorju v okviru posebne bilance sredstev.
16. člen
V sanacijskem postopku opravlja sanator naslednje posle oziroma naloge:
1. začasno ali trajno kupuje potencialne izgube;
2. prevzema potencialne izgube skupaj z ustreznim delom pasive;
3. upravlja s kupljenimi potencialnimi izgubami;
4. upravlja potencialne izgube, ki jih je prevzel od banke v sanaciji skupaj z ustreznim delom pasive;
5. prodaja trajno kupljene potencialne izgube oziroma potencialne izgube, ki jih je prevzel skupaj z ustreznim delom pasive;
6. daje kredite banki v sanaciji oziroma banki, ki je prevzela banko v sanaciji;
7. kupuje delnice banke v sanaciji;
8. organizira prodajo delnic banke v sanaciji drugim subjektom;
9. organizira prevzem banke v sanaciji s strani druge banke, navedene v odločbi Banke Slovenije o uvedbi sanacijskega postopka.
17. člen
Sanator uveljavlja pravico do upravljanja in pravico do dobička banke v sanaciji v sorazmerju s svojim deležem v jamstvenem kapitalu te banke.
18. člen
Sanator upravlja potencialne izgube in ustrezni del pasive, ki jih je prevzel od banke v sanaciji ter potencialne izgube, ki jih je trajno ali začasno kupil od banke v sanaciji.
19. člen
Ko sanator prevzame od banke v sanaciji potencialne izgube skupaj z ustreznim delom pasive oziroma trajno ali začasno kupi potencialne izgube od banke v sanaciji, obvesti o tem dolžnike oziroma upnike banke iz prevzetih potencialnih izgub oziroma pasive.
20. člen
Sanator izvaja ukrepe, ki so potrebni za realizacijo in prodajo kupljenih potencialnih izgub.
Sredstva, ustvarjena z realizacijo in prodajo trajno kupljenih potencialnih izgub, so sredstva Republike Slovenije, sredstva, ustvarjena z realizacijo in prodajo začasno kupljenih potencialnih izgub pa so sredstva banke v sanaciji.
Sredstva, ki jih je Republika Slovenija zagotovila za sanacijo banke, mora banka v sanaciji vrniti Republiki Sloveniji iz sredstev, ustvarjenih s prodajo trajno kupljenih potencialnih izgub.
21. člen
Če se ne prodajo vse delnice ali če se ne proda določeno število delnic banke v sanaciji v skladu z odločbo o uvedbi sanacijskega postopka, lahko Banka Slovenije odloči, da se sanacija banke izvede na drugačen način ali izda odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad banko.
22. člen
Če Banka Slovenije v sanacijskem postopku ugotovi, da banke ni mogoče sanirati, izda odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad banko.
Z odločbo iz prejšnjega odstavka se uredi tudi poslovanje banke do začetka stečajnega postopka.
IV. STEČAJNI POSTOPEK
23. člen
Odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad banko izda guverner Banke Slovenije.
Ugotavljanje pogojev za uvedbo stečajnega postopka lahko predlagajo tudi upniki, ustanovitelji banke in pooblaščena organizacija za plačilni promet.
Na podlagi predloga iz prejšnjega odstavka lahko guverner Banke Slovenije uvede v banki predsanacijske ukrepe iz 6. člena tega zakona, zavrne predlog ali izda odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka.
Zoper odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka lahko vloži banka ali predlagatelj iz drugega odstavka tega člena pritožbo v osmih dneh po njeni vročitvi. O pritožbi odloča svet Banke Slovenije.
Če vlaga pritožbo iz prejšnjega odstavka banka, mora pritožbi priložiti dokumentacijo, s katero dokazuje, da za njen stečaj niso izpolnjeni predpisani pogoji.
24. člen
Dokončna odločba o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka nad banko se vroči banki, nad katero se uvaja stečajni postopek, banki, ki je prevzela posle z bančnimi vlogami, za katere jamči Republika Slovenija, Banka Slovenije ali Agencija za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah, pooblaščeni organizaciji za plačilni promet in predlagateljem iz drugega odstavka prejšnjega člena ter pošlje sodišču, pri katerem je banka vpisana v sodni register.
25. člen
Pristojno sodišče odloči o uvedbi stečajnega postopka najpozneje v osmih dneh po prejemu dokončne odločbe iz prejšnjega člena.
Zoper sklep sodišča iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
26. člen
Pristojno sodišče mora sanatorja sproti obveščati o svojih aktivnostih in mu omogočiti prisotnost na sestankih, ko se na pobudo sodišča sestajajo upniki.
27. člen
Banka v stečaju in banka, ki prevzema posle banke v stečaju, morata v 10 dneh po objavi oklica o uvedbi stečajnega postopka v Uradnem listu Republike Slovenije zapisniško ugotoviti stanje vseh terjatev in obveznosti banke v stečaju na dan izdaje sklepa o uvedbi stečajnega postopka nad banko in zapisnike poslati Banki Slovenije.
Banka Slovenije mora zapisnike iz prejšnjega odstavka poslati sodišču, ki je uvedlo stečajni postopek, najpozneje v 10 dneh po prejemu.
28. člen
Pravne posledice uvedbe stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko se banki vroči sklep sodišča o uvedbi stečajnega postopka, in so v naslednjem:
1. aktivirajo se jamstva za bančne vloge občanov;
2. aktivirajo se garancije Banke Slovenije in Republike Slovenije za zunanje kredite;
3. terjatve do banke, katerih predmet so občasne dajatve, razen terjatev tujih kreditorjev, ki so zavarovane z garancijami Banke Slovenije in Republike Slovenije, se spremenijo v enkratne terjatve;
4. terjatve upnikov do banke, razen terjatev tujih kreditorjev, ki so zavarovane z garancijami Banke Slovenije ali Republike Slovenije, se štejejo za dospele;
5. za denarna sredstva v blagajni se znižajo obveznosti iz jamstev za bančne vloge;
6. nujni stroški poslovanja banke v stečaju se pokrivajo v breme predujma, ki ga stečajni senat zahteva od predlagatelja stečaja.
29. člen
Pred začetkom poplačila upnikov se izloči iz stečajne mase del sredstev za stroške postopka vključno s stroški banke, ki je prevzela posle z bančnimi vlogami od banke v stečaju.
30. člen
Terjatve upnikov se izplačujejo iz stečajne mase po naslednjem vrstnem redu:
1. terjatve iz bančnih vlog, za katere jamči Republika Slovenija, Banka Slovenija ali Agencija za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah;
2. terjatve Banke Slovenije;
3. terjatve upnikov, ki niso lastniki banke;
4. terjatve lastnikov banke.
31. člen
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečajni postopek nad banko uporabljajo določbe zakona, ki ureja stečaj podjetij, razen določb, s katerimi je urejena prisilna poravnava.
V. LIKVIDACIJSKI POSTOPEK
32. člen
Odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki izda guverner Banke Slovenije, če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo ali na podlagi sklepa ustanoviteljev banke o prenehanju banke.
Odločba iz prejšnjega odstavka je dokončna v upravnem postopku.
Odločba o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki se vroči banki, ki je prevzela posle banke v likvidaciji in pooblaščeni organizaciji za plačilni promet ter pošlje pristojnemu sodišču zaradi uvedbe likvidacijskega postopka.
33. člen
Banka v likvidaciji in banka, ki je prevzela posle banke v likvidaciji, morata v 10 dneh po prejemu sklepa sodišča o uvedbi likvidacijskega postopka zapisniško ugotoviti stanje vseh terjatev in obveznosti ter zapisnike poslati Banki Slovenije.
Banka Slovenije mora zapisnike v 10 dneh poslati pristojnemu sodišču.
34. člen
Sredstva, ki ostanejo po končanem likvidacijskem postopku, se razdelijo med lastnike banke v skladu z akti banke.
35. člen
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za likvidacijski postopek v banki uporabljajo določbe zakona, ki ureja likvidacijo podjetij.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Sanacijski, stečajni in likvidacijski postopki v bankah, ki so bili začeti po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po navedenih predpisih.
37. člen
Določba 2. točke 30. člena tega zakona se uporablja do 30. 6. 1996.
38. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-03/91-13/2
Ljubljana, dne 5. junija 1991.
Skupščina Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.
