KOLEKTIVNA POGODBA
za gradbene dejavnosti Republike Slovenije
ki jo sklenejo:
GZS – Sekcija za gradbeništvo in IGM, Ljubljana kot zastopnik organizacij in delodajalcev in
Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana
Neodvisni sindikati Slovenije, Ptuj
Neodvisnost konfederacija novih sindikatov Slovenije, Ljubljana
Obalni svet sindikatov, Koper
kot zastopniki delojemalcev v podjetjih.
Veljavnost kolektivne pogodbe glede na udeležence
1. člen
Ta kolektivna pogodba velja za vse organizacije in delodajalce, ter za vse delavce, ki so zaposleni pri organizacijah in delodajalcih, članicah GZS-Sekcije gradbeništva in IGM Slovenije. Velja tudi za tiste organizacije oziroma delodajalce, ki niso člani GZS, če pri njih zaposleni delavci opravljajo delo na območju Slovenije. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, druge določbe kolektivne pogodbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu pri subjektih iz prvega odstavka te točke.
2. člen
Kolektivna pogodba velja za obdobje enega leta, od 1. maja do 30. aprila naslednjega leta.
3. člen
Pri sklepanju te kolektivne pogodbe ter podjetniških pogodb se smiselno uporabljajo določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo Slovenije, razen v primerih, ko ta pogodba posamezne vsebine ne ureja drugače ali jo dodatno konkretizira.
4. člen
Pogodbeni partnerji soglašajo, da se v času veljavnosti kolektivne pogodbe dosledno spoštuje dogovorjeno vsebino, razen v primerih, ki jih posebej določita.
Na tej osnovi partnerja predlagata številčno enako paritetno pogajalno komisijo za razlago in oblikovanje kolektivne pogodbe ali njenih sprememb in dopolnitev, ki sporazumno usklajuje besedilo in vrednost ter vodi postopek do pisnega soglasja.
Vsak pogodbeni partner lahko v postopek priprav, pogajanj ali sporov vključi tudi zunanje sodelavce, vendar le kot konzultante, ne pa kot člane organov.
NORMATIVNI DEL
I. DELOVNA RAZMERJA
Pogodba o zaposlitvi
5. člen
Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi s katero se uredijo naslednja vprašanja:
– sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katero se sklene delovno razmerje,
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– poskusno delo (če se zahteva),
– kraj opravljanja dela,
– razvrstitev v tarifno skupino
– osebni dohodek
– delovni čas, odmori, počitki in dopust,
– ukrepi za osebno varstvo delavcev,
– izobraževanje
– konkurenčna klavzula, za čas po prenehanju delovnega razmerja (če se tako dogovorita)
– druge pravice in obveznosti podjetja in delavca, – način spreminjanja pogodbe.
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Podjetje mora te kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hraniti na mestu dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, česar mu podjetje ne sme odreči.
V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja organ, ki je pristojen za izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.
Poskusno delo
6. člen
Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo in ne sme biti daljša, kot je določeno v razpisu.
Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev, medtem pa delavca vodi in nadzoruje njegov neposredno predpostavljeni delavec na poskusnem delu.
Trajanje poskusnega dela se lahko podaljša zaradi opravičene odsotnosti delavca (bolezen, vojaške vaje...).
7. člen
Delavec na poskusnem delu lahko vsak čas pred koncem poskusne dobe preneha z delom, če smatra, da določene naloge in posli, ki jih opravlja, ne ustrezajo njegovim sposobnostim ali pa, da mu pogoji dela ne ustrezajo. Delovno razmerje mu preneha z dnem, ko poda pismeno odpoved.
Določila o poskusnem delu veljajo tudi za delavca, ki sklene delovno razmerje za določen čas.
Maksimalna dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ 1 mesec
– za dela IV. skupine največ 2 meseca
– za dela V. skupine največ 3 mesece
– za dela VI. in VII. skupine največ 6 mesecev Poskusnega dela ni mogoče določiti za delavce pripravnike in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Pripravništvo
8. člen
Pripravništvo se določi v različnem trajanju, glede na stopnjo strokovne izobrazbe:
– za dela do vključno V. stopnje strok, izobrazbe največ 6 mes.
– za dela VI. stopnje strok. izobrazbe največ 9 mes.
– za dela VII. stopnje strok. izobrazbe največ 12 mes.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi strokovna služba, kolikor še ni izdelan v pristojnih institucijah.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja za polovico skrajša.
Trajanje pripravniške dobe se podaljša za čas začasne odsotnosti z dela (bolezen, služenje vojaškega roka itd.), če je skupna odsotnost daljša od 30 dni, razen za čas letnega dopusta.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja.
S pripravnikom se lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. S pripravnikom se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas:
– če v podjetju ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela in
– če si pripravnik želi v podjetju pridobiti le delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
Konkurenčna klavzula
9. člen
Med trajanjem in dve leti po prenehanju delovnega razmerja je delavcu prepovedano opravljati posle s katerimi bi konkuriral podjetju, če bi pri tem izkoriščal tehnično proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki jih je pridobil pri delu ali v zvezi z delom v podjetju.
Delavec ne sme opravljati "na črno" dela, ki ga opravlja v podjetju.
Če povzroči posameznik z ravnanjem iz prejšnjih odstavkov škodo in škode ni mogoče določiti natančno, je dolžan povrniti odškodnino v pavšalnem znesku, ki ga določi organizacija v svojem aktu.
Delavec, ki ravna v nasprotju z določili tega člena stori hujšo kršitev delovne dolžnosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del
10. člen
Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.
Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa.
O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreče delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerimi se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.
O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v družbenem podjetju, odloča delavski svet oziroma organ, določen s statutom.
O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v podjetju v zasebni lastnini ali mešani lastnini oziroma delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, odloča komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik delavcev.
V podjetjih z manj kot 50 delavci odloči o ugovoru organ, ki je odločil na prvi stopnji.
Razporejanje delavcev
11. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, tudi v primeru nenadne odsotnosti delavca in v primeru okvare delovnih naprav in postrojenj (se lahko razširi), če delavec začasno na svojem delovnem mestu nima dela.
Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi posebnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.
Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo te okoliščine.
Ugovor na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
Razporeditev iz kraja v kraj
12. člen
Dejavnost gradbeništva je takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj sedeža organizacije oziroma delodajalca, zato se razporejanje delavca ne šteje za razporejanje iz kraja v kraj brez njegovega soglasja.
II. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
Delovni čas
13. člen
Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur. Izjemoma je lahko polni delovni čas v trajanju 42 ur takrat, ko je s tehnologijo pogojeno neprekinjeno delo v turnusu.
Glede na naravo dela v gradbeništvu je delovni čas v gradbeništvu med letom neenakomerno razporejen.
Kriteriji za nočno delo žena
14. člen
Kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da se delavkam v organizaciji oziroma pri delodajalcu v dejavnostih, kjer nočno delo žensk ni dovoljeno, lahko na podlagi' 79. člena zakona o delovnih razmerjih naloži nočno delo, so naslednji:
– zagotovljen topel obrok,
– urejen prevoz,
– zagotovljena prisotnost strokovnih delavcev,
– vsakih 6 mesecev zagotovljeni zdravstveni pregledi,
– zagotovljene morajo biti ostale ugodnosti (daljši dopust, počitek, ipd.).
Enaki pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za nočno delo delavcev.
Nočnega dela, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
Letni dopust
15. člen
Letni dopust traja najmanj 18 dni v posameznem koledarskem letu. Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu poteče šest mesecev nepretrganega dela. Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico za vsak poln mesec dela izrabiti 2 dni dopusta.
Pri obračunu letnega dopusta se upošteva 5-dnevni delovni teden.
16. člen
Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti dela in posebnih socialnih pogojev in zdravstvenih razmer.
1. Delovna doba
Delavcu pripada na vsakih pet let delovne dobe 1 dan dopusta.
Delavec ima pravico do povečanega dopusta od 1 do 5 dni na naslednje pogoje dela:
– psihične obremenitve,
– težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju,
– večje psihomotorične in senzorične obremenitve,
– neustrezni mikroklimatski pogoji,
– ropot,
– sevanje,
– delo v mokroti, vlagi, umazaniji,
– zaprašenost,
– jedke snovi,
– povečana nevarnost za poškodbe
– nočno delo.
Za naštete pogoje ni mogoče pridobiti več kot skupno 5 dni dopusta.
2. Na osnovi zahtevnosti dela
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva od 1. do IV. stopnje
strokovne izobrazbe 1 dan
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva V. stopnja strokovne
izobrazbe 2 dni
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva VI. ali VII. stopnja
strokovne izobrazbe 3 dni
3. Socialno zdravstveni kriteriji
– delovni invalidi in delavci z najmanj 60% okvaro 3 dni
– starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno
ali duševno prizadeto osebo 4 dni
– delavec edini hranitelj za vsakega otroka do 7 let starosti 1 dan
– delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 4 dni
17. člen
Obdobje koriščenje letnega dopusta za vse delavce v skladu z letnim planom dela ter naravo dela in organizacijo dela določa direktor. Direktor ali od njega pooblaščeni vodja na predlog delavca odobri koriščenje dopusta.
Delavec ima pravico 3-krat po 1 dan letni dopust koristiti tiste dneve, ki jih sam določi, o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje 3 dni pred nastopom tega dopusta.
18. člen
Če delavec ni izkoristil letnega dopusta, čeprav mu je bilo to omogočeno v skladu z določili te pogodbe, ne more zahtevati nadomestila za neizrabljeni dopust.
Odsotnost z nadomestilom osebnega dohodka
19. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka do največ 7 dni v letu v naslednjih primerih:
a) zaradi
– smrti zakonca, otrok in staršev 3 dni
– smrti brata, sestre, starih staršev ali vnukov, tasta ali tašče 1 dan
Delavcu pripada odsotnost vse 3 dni samo v primeru, da je
pogrebna svečanost na delovne dneve. Kolikor pa je v dela
prostih dneh, mu ne pripada oziroma mu pripada le preostane do 3
dni. Besedilo se uporablja smiselno tudi za 1 dan
b) oče ob rojstvu otroka 2 dni
c) ob sklenitvi zakonske zveze 3 dni
č) ob poroki otrok 2 dni
d) selitve družine
– iz kraja v kraj 3 dni
– v istem kraju 2 dni
e) za prisotnost na kulturnih in športnih prireditvah ob
priložnosti praznovanj iz obeležij Dneva gradbincev Slovenije 1 dan
f) elementarne nesreče 3 dni
Vsaka prevara in dajanje lažnih podatkov, da bi se dosegla odsotnost v smislu tega člena predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti.
20. člen
Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi več kot sedem delovnih dni:
– kadar se izpopolnjuje, prekvalificira in izobražuje v interesu podjetja,
– kadar je taka odsotnost potrebna za pripravo na strokovni in zaključni izpit in
– kadar daje kri kot prostovoljni krvodajalec in to dokaže s potrdilom zdravstvene ustanove, mu pripada 2 dni
21. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila osebnega dohodka za čas največ 1 mesec, zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivi osebni opravki,
– zaradi šolanja in specializacije v lastnem interesu.
– zaradi potovanja,
– nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
– popravilo hiše oziroma stanovanja,
– za zdravljenje na lastne stroške.
Če je zahteva v nasprotju s potrebami delovnega procesa, se zavrne.
III. VARSTVO MLADOLETNIH DELAVCEV, STAREJŠIH DELAVCEV, DELAVCEV INVALIDOV, DELAVCEV Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO, MATER IN ŽENSK
22. člen
Delavec ima pravico do varstva pri delu v skladu z zakonom o varstvu pri delu, zlasti pa je potrebno upoštevati:
– varstvo pri delu mora biti vključeno in ovrednoteno v elaboratu organizacije gradbišča in to na način in s sredstvi, ki maksimalno dvigujejo stopnjo varnosti in s tem zmanjšujejo tveganje poškodb, zdravstvenih okvar in poklicnih obolenj. Elaborat potrdi služba varstva pri delu ali druga ustrezna strokovna služba;
– konkurenčnost pri pridobivanju del in rok izgradnje ne sme biti na račun varnega dela ter delovnih in življenjskih pogojev delavcev na gradbišču,
– samski domovi, ki so trajnejšega pomena morajo biti urejeni vsaj tako kot izhaja iz zahtev sporazuma o minimalnih standardih pri urejanju nastanitve, prehrane in ostalih pogojev življenja,
– pri nižjih temperaturah se delo normalno izvaja do temperature -8° C. Od -8° C naprej se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti s toplimi napitki in za urejen prostor za občasno ogrevanje delavcev. Pri višjih temperaturah se normalno dela do +45°C,
– letni program, ki ga mora pripraviti organizacija za zmanjševanje tveganja za poškodbe na delu in zdravstvenih okvar v zvezi z delom,
– sindikalni zaupnik mora biti takoj obveščen o vsaki hujši poškodbi pri delu, kolektivni nesreči, poklicni bolezni ali o vsakem pojavu, ki lahko povzroča nevarnost za življenje in zdravje delavcev vključno s prepovedjo dela,
– o vzrokih hujših poškodb pri delu in o ugotovljeni škodljivosti na delu mora podjetje sprotno obveščati sindikalnega zaupnika, vključno z izvajanjem zdravstvenega varstva delavcev, kar se opredeli v kolektivni pogodbi na ravni podjetja.
– delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delih imajo pravico do zaščitnih sredstev, do medicinsko programiranega aktivnega oddiha, do zaščitne prehrane in pijače med delom. Sezname upravičencev določijo v letnih kolektivnih pogodbah na ravni podjetja,
– delavec ima pravico zahtevati odškodnino za izgubo zdravja zaradi poškodb na delu ali škodljivih vplivov na delo. Višina odškodnine se uveljavlja po standardih zavarovalnih in sodnih institucij,
– delavcem, ki delajo pri zdravju škodljivih delih in nalogah, kjer so prekoračeni MDK in ostali standardi, je prepovedano odrejati delo preko polnega delovnega časa. Na takšna dela se ne sme odrejati oziroma zaposlovati delavcev mlajših od 18 let,
– da se delavcem in njihovim predstavnikom v podjetju zagotovi ustrezen pouk na področju varstva pri delu in zdravstvenega Varstva.
23. člen
Delavca starejšega od 55 let in delavko starejšo od 50 let se na podlagi posebnih predpisov oziroma zdravniškega potrdila z ugotovitvijo o izčrpanosti razporedi na ustrezno delovno mesto, ki ga bo lahko opravljal-a glede na starost in preostalo delovno zmožnost.
24. člen
Delavca invalida, delavca s spremenjeno, delovno zmožnostjo in delavca, ki opravlja dela, pri katerem obstaja nevarnost nastanka invalidnosti, se mora prerazporediti na ustrezno delovno mesto najkasneje v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, ki ugotavlja spremenjeno delovno zmožnost.
25. člen
Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z materinstvom. Dela, za katere je strokovno ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na funkcijo materinstva, se mora določiti v posebnem predpisu podjetja.
IV. DISCIPLINSKA IN MATERIALNA ODGOVORNOST DELAVCEV
26. člen
Podjetje s splošnim aktom določi lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti ter okoliščine in pogoje pod katerimi se te kršitve štejejo za hujše kršitve delovne obveznosti za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Disciplinski postopek
27. člen
Disciplinski postopek se začne tudi na zahtevo delavcev, ki vodijo in organizirajo delovni proces (npr. obratovodje, vodje sektorjev, itd.)
Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom v podjetju.
O ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje odloča organ upravljanja ali komisija določena s splošnim aktom.
Varstvo pravic delavcev
28. člen
O delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih odloča poslovodni organ in organ upravljanja podjetja. Zagotovljeno mora biti dvostopenjsko odločanje.
Vsi sklepi, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, morajo biti delavcu vročeni v pisni obliki z obrazložitvijo in š poukom o možnosti ugovora (pravni pouk).
Sklepi brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom delavcu ne morejo biti v škodo.
O ugovoru v postopku za varstvo pravic delavcev odloča organ upravljanja ali komisija določena s splošnim aktom.
O vloženi zahtevi oziroma ugovoru delavca je treba obvestiti sindikat v podjetju.
Odškodnina
29. člen
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku v višini povprečnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji.
Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa se delavec oprosti plačila odškodnine, če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti pri delu in je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov siceršnji odnos do dela.
V. ODPOVEDNI ROK
30. člen
Dolžina odpovednega roka traja:
– za delavce I., II. in III. skupine (stopnje) 1 mesec
– za delavce IV. in V. skupine (stopnje) 2 meseca
– za delavce VI., VII. in VIII. skupine (stopnje) in za
delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 3 mesece
VI. ZAČASNO PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH ZARADI NUJNIH OPERATIVNIH RAZLOGOV V ORGANIZACIJI
31. člen
Ko začasno preneha potreba po delu delavca lahko podjetje sprejme naslednje ukrepe:
– obvezno koriščenje dela letnega dopusta,
– koriščenje opravljenega nadurnega dela s soglasjem delavca,
32. člen
V primeru, da je začasno prenehala potreba po določenem številu delavcev nekega poklica ali izvajalcev na delovnem mestu, se za izbiro delavcev, ki bodo začasno čakali na delo, uporabijo naslednji kriteriji:
– temeljni kriterij, da delavec ostane na delu je delovna uspešnost. Prednost pri tem, da delavec ostane na delu imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost,
– v primeru enake delovne uspešnosti delavcev, se kot prvi korekcijski kriterij, da delavec ostane na delu, upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti ostane na delu tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost),
– kot drugi kriterij se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake uspešnosti in izobrazbe. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti in izobrazbi),
– kot tretji kriterij se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci, iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo in delovno dobo. Prednost, da ostanejo delavci na delu imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
33. člen
Trajni presežki delavcev se rešujejo v skladu z določili Splošne kolektivne pogodbe in zakonov.
VII. IZOBRAŽEVANJE
34. člen
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo glede na svoje interese, interese podjetja, podjetje pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec in podjetje skleneta pogodbo v kateri so navedene pravice in dolžnosti delavca in čas izobraževanja.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja s pogodbo. Če gre za izobraževanje, ki je organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) in je izobraževanje v interesu podjetja, pripada delavcu najmanj:
– trije delovni dnevi za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni do V. stopnje zahtevnosti
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji in visoki šoli
– deset delovnih dni za izpite na podiplomskem študiju
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja pojmuje kot redni delovni čas, z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo.
Delavcu, ki se izobražuje za potrebe podjetja, pripadajo povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz
– kotizacija, šolnina
– stroški prehrane.
– stroški bivanja.
Organizacija da lahko delavcu za pokrivanje stroškov izobraževanja tudi kredit, ki ga prične vračati po uspešnem zaključku študija. Podrobneje se kreditni odnos uredi s pogodbo med delavcem in organizacijo.
35. člen
Delavec, ki koristi pravice iz naslova izobraževanja je;
– dolžan redno izpolnjevati študijske obveznosti
– ostati na delu v podjetju najmanj dvojno dobo šolanja, sicer pa poravnati stroške šolanja,
– povrniti vse stroške šolanja v primeru, da izobraževanja ne konča.
36. člen
Organizacija – podjetje zagotavlja učencem in študentom na obvezni praksi in počitniškem delu:
– plačilo za opravljeno delo v skladu s to kolektivno pogodbo
– pred nastopom dela seznanitev z varstvenimi ukrepi, z nevarnostmi in ustreznimi zaščitnimi sredstvi
– zdravstveno in invalidsko zavarovanje
– prehrana med delom
– prevoz na delo oziroma povrnitev stroškov prevoza in
– ustrezno mentorstvo oziroma inštruktorstvo.
VIII. OBVEŠČANJE DELAVCEV
37. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obveščati delavce o:
– večletnih in letnih planih organizacije oziroma delodajalca
– pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno, pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve osebnih dohodkov, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.
O vprašanjih iz prve, druge in četrte alinee se delavci obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.
Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot petsto delavcev, pisno, v manjših pa ustno ali pisno.
Dolžnosti obveščanja ni, ko gre za poslovno tajnost.
IX. SINDIKALNO DELOVANJE
Pogoji za delovanje sindikatov
38. člen
Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov podjetja.
Podjetje je dolžno nuditi pogoje in ustrezne podatke za nemoteno delovanje predstavnikov sindikatov dejavnosti.
Podjetje zagotavlja sindikatom podatke o vseh vprašanjih:
– o katerih v družbenem podjetju odloča delavski svet in njegov izvršilni organ,
– ki jih v mešanem podjetju obravnava delavski svet,
– ki jih obravnavajo oziroma pri njihovem sprejemanju sodelujejo delavci v zasebnem podjetju.
Pristojni organi podjetja so dolžni pred sprejemom odločitev iz predhodnega odstavka obravnavati mnenja in predloge sindikatov in še do njih opredeliti pred sprejemom odločitve.
Podjetje mora zagotoviti predstavnikom sindikatov višje ravni organiziranosti oziroma neodvisnim strokovnjakom, ki jih angažira sindikat, dostop do vseh podatkov, ki so pomembni za materialni in socialni položaj članov sindikata oziroma zaposlenih delavcev.
39. člen
Sindikatu se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov iz prejšnjega člena in zagotavlja sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti, da sodeluje na sejah organov pri odločanju o reševanju individualnih sporov.
Pristojni organi podjetja so dolžni pred sprejemom odločitev iz prejšnjega člena in pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.
40. člen
V podjetju se lahko z dogovorom med sindikati in poslovodnim organom odločijo za profesionalne sindikalne zaupnike ne glede na število zaposlenih.
41. člen
Podjetje zagotavlja naslednji obseg plačanih ur sindikalnega dela med delovnim časom:
– za opravljanje nalog sindikalnih zaupnikov skupno najmanj 1 plačano uro letno za vsakega delavca v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno.
V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti.
O okvirnem načinu izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ, pri čemer pa se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in zahteve delovnega procesa.
Potrebni čas za opravljanje nalog, ki jih sindikati podjetja prevzamejo dodatno na podlagi posebnega dogovora s podjetjem (npr. upravljanje dela sredstev skupne porabe, skrb za počitniško dejavnost, šport, rekreacijo in kulturno dejavnost, ipd.), podjetje prizna in plača posebej in izven dogovorjenega fonda ur za sindikalno delo.
O izrabi dogovorjenega obsega plačanih ur za sindikalno delo se vodi evidenca na način, dogovorjen med poslovodnim organom in sindikati.
42. člen
V dogovoru med poslovodnim organom podjetja in sindikati se določi število pooblaščenih sindikalnih zaupnikov v podjetju, pri čemer se upošteva organiziranost delovnega procesa, organiziranost sindikatov, izmensko delo ipd.
Predsednikom sindikatov v podjetju je v vsakem primeru priznan status pooblaščenega sindikalnega zaupnika. Član sindikata pridobi status pooblaščenega sindikalnega zaupnika s pravicami in dolžnostmi po tej pogodbi z dnem, ko je vodstvu in organu upravljanja podjetja vročen pisni sklep sindikatov podjetja o poimenski določitvi sindikalnih zaupnikov s pripadajočim, številom plačanih ur za njihovo sindikalno delo iz prejšnjega člena.
43. člen
Sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto.
Odločitev pristojnega vodilnega delavca ali organa podjetja, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne da pisnega soglasja. Sindikat odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika. Pristojni vodilni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pred skupno dogovorjenim organom za reševanje sporov iz kolektivnih pogodb v podjetju. Dokazno breme je na organu podjetja.
Zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče brez soglasja sindikata podjetja začeti disciplinskega postopka, razen v primeru hujše kršitve delovne obveznosti ali mu znižati osnovnega osebnega dohodka oziroma deleža osebnega dohodka iz naslova delovne učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na organu podjetja.
Pravice iz tega člena sindikalni zaupniki uživajo še dve leti po preteku njihovih funkcij.
44. člen
Sindikalni zaupnik mora sindikalno dejavnost opravljati na način, ki ne bo zmanjševal učinkovitosti poslovanja podjetja ali neutemeljeno povzročal slabih medsebojnih odnosov. Sindikalni zaupnik je zavezan, da:
– sindikalno dejavnost opravlja le v okviru časa, dogovorjenega s kolektivnimi pogodbami;
– ne uporablja organiziranja stavk in drugih oblik motenja delovnega procesa, če je mogoče kršitev pravic učinkovito preprečiti ali odpraviti po redni pravni poti ali na drug primeren način;
– izbiro pravic, metod in sredstev za uresničevanje svoje varstvene funkcije prilagaja teži in pomenu storjenih kršitev;
– kulturno in argumentirano nastopa nasproti pristojnim vodilnim delavcem in organom pri zavzemanju za delavske pravice;
– zaradi sindikalnega dela ne zanemarja svojih rednih delovnih dolžnosti ali kako drugače ne zlorablja položaja in pooblastil sindikalnega zaupnika.
45. člen
Sindikati se s poslovodnim organom oziroma delodajalcem dogovorijo o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev (prostori, tehnično in administrativno delo in podobno) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov v podjetju oziroma pri delodajalcu.
Podjetje brezplačno zagotavlja obračun in nakazovanje članarine sindikatom za člane sindikatov podjetju.
46. člen
Sindikat podjetja uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila, razen, če zakon ne določa drugače.
TARIFNI DEL
Osebni dohodki
47. člen
1. V pogodbi o zaposlitvi organizacija oziroma delodajalec in delavec določita osnovni osebni dohodek delavca.
Osnovni osebni dohodek delavca za poln delovni čas, 100% delovni učinek in normalne delovne pogoje ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka, določenega v 2. točki tega člena, razen v primerih, ki so posebej določeni s to kolektivno pogodbo.
2. Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih so za mesec maj 1991:
----------------------------------------------------------------
Tarifni Stopnja strokovne Razmerja Izhodiščni mesečni
razredi izobrazbe bruto OD v din za
potni delovni čas
----------------------------------------------------------------
1 Ia 1,00 8.561
2 II 1,10 9.417
3 III 1,23 10.530
4 IV 1,37 11.729
5 IV a 1,46 12.499
6 V 1,64 14.040
7 VI 1,85 15.838
8 VI 2 2,16 18.492
9 VII 2,21 18.920
10 VII 2 a 2,50 21.403
11 VII 2 b 3,79 32.446
12 VIII 4,46 38.182
----------------------------------------------------------------
Priloga: Poklici in stopnje strokovne izobrazbe
----------------------------------------------------------------
3. Za razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede se lahko uporabi Katalog tipičnih opravil v graditeljstvu.
48. člen
Prvo razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravi poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba. S tem razvrščanjem se delavcu ne more zmanjšati osebnega dohodka.
V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže.
49. člen
Izhodiščni osebni dohodki se valorizirajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov z naslednjo eskalacijsko klavzulo:
– do rasti vključno 5% mesečno se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov proporcionalno povečajo tudi izhodiščni osebni dohodki;
– v primeru rasti nad 5% do vključno 10% se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 5% izhodiščni osebni dohodki povečajo za 0,9%;
– v primeru rasti nad 10% se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 10% izhodiščni osebni dohodki povečajo za 0,8%.
Za valorizacijo izhodiščnih osebnih dohodkov v tekočem mesecu se uporabi indeks življenjskih stroškov za pretekli mesec.
50. člen
Osnovni osebni dohodki so lahko do 20% nižji od izhodiščnih osebnih dohodkov iz 47. člena te pogodbe, če bi izplačilo osebnih dohodkov določenih s to pogodbo ogrozilo poslovanje organizacije oziroma delodajalca v naslednjih primerih:
– če bi izplačilo OD po tej pogodbi povzročilo izgubo,
– če se v organizaciji izvaja sprejeti sanacijski program,
– če ni zagotovljene minimalne akumulacije po letnem planu organizacije;
Odločitev sprejme poslovodni organ ob soglasju organa upravljanja in po poprejšnjem mnenju sindikata.
Znižani OD po tem členu ne morejo biti nižji od z zakonom določenega zajamčenega OD.
51. člen
Sklep o znižanju osnovnega osebnega dohodka velja najdlje 6 mesecev. Po tem roku mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov skupaj s sindikati in o razlogih za podaljšanje izplačevanja znižanih osebnih dohodkov obvestiti zaposlene na zborih delavcev.
Delavci morajo za manj prejete OD dobiti listine, ki jih bodo v primeru stečaja lahko prijavili v stečajno maso.
52. člen
Bruto osebni dohodek iz 47. člena se uporablja za izdelavo kalkulacij in planiranje.
Osebni dohodek na podlagi delovne uspešnosti
53. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kakovost, gospodarnost dela in ustvarjalnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko, po v naprej dogovorjenih kriterijih.
Dodatki
54. člen
1. Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovni osebni dohodek delavca za poln delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
2. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
– izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10%
– delo v deljenem delovnem času:
za prekinitev dela 1 uro in več 15% za prekinitev dela 2 uri in več 20%
– dežurstvo 20%
– nočno delo 30%
– delo preko polnega delovnega časa 30%
– delo v nedeljo 50%
– delo na proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu 50%.
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
Če organizacija oziroma delodajalec uvede t.i. "evropski delovni čas", delavcem ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času.
3. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovnega osebnega dohodka za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
4. Dodatki zaradi naporov in težkih pogojev dela so že upoštevani v izhodiščnih osebnih dohodkih po posameznih tarifnih razredih, razen pri delih, ki se pojavljajo samo občasno in trajajo krajši delovni čas in so težko določljiva z zahtevnostjo opravil. Ti dodatki se obračunavajo samo za čas trajanja (delo v tunelih, kesonih, viaduktih, na izrednih višinah).
Nadomestilo osebnega dohodka
55. člen
1. Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– zaradi bolezni
– poklicne bolezni in nesreče pri delu
– letnega dopusta in odsotnosti iz 23. in 24. člena te pogodbe
– na dela prost dan po posebnem republiškem in zvezne zakonu
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu podjetja
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alineje, pripada delavcu nadomestijo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alineje pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer in zaradi obratnih razlogov (pomanjkanje materiala, električne energije, okvara strojev), kadar delavec čaka na delovnem mestu mu pripada nadomestilo v višini 80% osnove.
Osnova za izračun nadomestila je osebni dohodek delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas.
2. Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižjega osnovnega osebnega dohodka kot ga je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcu za čas čakanja na delo iz 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni I. RS, št. 5/91), ko začasno preneha potreba po delu delavca, pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.
Del osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička
56. člen
V primeru izkazanega dobička se lahko skladno z akti organizacije oziroma delodajalca in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Del osebnega dohodka iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine čistega dobička, ki presega 6% poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v 3. odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu trajnega kapitala, pripada delavcem najmanj 3% ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% deli na delavce proporcionalno izplačanim osebnim dohodkom delavcev, 20% dobička pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ,
Drugi osebni prejemki
57. člen
1. Regres za letni dopust
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v obliki 13. osebnega dohodka najmanj v višini 80% povprečnega OD v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklih 3 mesecih in se izplača do konca meseca julija tekočega leta.
2. Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
3. Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
4. Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana
– težja invalidnost (II. in III. kategorije)
– daljša bolezen (nad 30 dni)
– elementarne nesreče ali požari.
Povračilo stroškov v zvezi z delom
58. člen
1. Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Delavcu pripada za prehrano med delom mesečno 1.060.- din neto (maj 1991). Navedena višina se povečuje v skladu z eskalacijsko klavzulo iz 49. člena te kolektivne pogodbe.
2. Prevoz na delo in iz dela
Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela po določilih splošnih aktov, ki so veljali v organizaciji oziroma pri delodajalcu na dan uveljavitve te pogodbe.
3. Službena potovanja
Delavec je upravičen do povračila stroškov za prehrano v obliki dnevnice:
– zaradi odsotnosti na službeni poti od 6 ur do 8 ur 3% povprečnega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece,
– zaradi odsotnosti na službeni poti od 8 ur do 12 ur in za preostanek časa nad 24 ur, ki ni krajši od 8 ur in ne daljši od 12 ur 4% od povprečnega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu Republike Slovenije,
– zaradi odsotnosti na službeni poti od 12 ur do 24 ur 8% povprečnega osebnega dohodka delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Delavcu se povrnejo dejanski stroški prenočevanja do višine stroškov za hotele do "A" kategorije.
Delavcu se povrnejo stroški prevoza na službeni poti do višine stroškov prevoza; za letalske prevoze v tujini se povrnejo stroški najmanj II. razreda.
Delavcu se povrnejo dejanski stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela kot so PTT stroški, telex, telefax oziroma druge storitve.
Za potovanja v tujino pripada delavcu povrnitev stroškov najmanj v višini kot to ureja uredba Zveznega izvršnega sveta.
Za odobreno uporabo delavčevega osebnega avtomobila v službene, namene, se delavcu povrnejo stroški v višini 30% cene litra super bencina za prevoženi kilometer.
Terenski dodatek
59. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu nad 25 km izven sedeža podjetja ali poslovne enote oziroma izven kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče in če vsakodnevno vračanje v kraj stalnega ali začasnega prebivališča, ni smotrno.
Če prehrano in prenočišče organizira podjetje, se stroški, ki jih ima podjetje s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa terenskega dodatka ne prejemajo v gotovini ali plačilni kuverti.
V primeru, da mora delavec plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška. Terenski dodatek se obračuna v višini do 60% cele dnevnice, kot je določena v 3. točki 58. člena.
Nadomestilo za ločeno življenje
60. člen
Delavcu pripada nadomestilo za ločeno življenje, če ga podjetje napoti na delo v drug kraj, delavec pa dela in ima stalno bivališče in družino v kraju sedeža podjetja ali poslovne enote.
Višina nadomestila za ločeno življenje se določi na podlagi dejanskih stroškov nastanitve in prehrane, vendar največ do višine 50% dnevnice.
Inovacije
61. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in organizacijo oziroma delodajalcem.
Pripravniki in učenci na praksi
62. člen
Delavcu – pripravniku pripadajo osebni dohodek in drugi osebni prejemki v višini 70% izhodiščnega osebnega dohodka, določena za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Učencem in študentom na praksi pripada za poln delovni čas obvezne prakse plačilo najmanj v višini 15% povprečnega OD v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.
Učenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
Učenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
Osebni dohodki sindikalnih zaupnikov
63. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku osebni dohodek v višini, kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Podjetje plača profesionalnemu sindikalnemu zaupniku OD na podlagi števila plačanih ur sindikalnega dela, določenih v 41. členu te pogodbe.
Osebni dohodek sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo osebnih dohodkov v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
POGOJI ZA DELA V TUJINI
Napotitev delavca v tujino
64. člen
Na izvajanje del v tujino napoti podjetje delavca glede na določila sklenjene pogodbe. Napotitev mora biti v skladu z ustreznimi predpisi za izvajanje investicijskih del v tujini.
65. člen
Delavec sme biti napoten na delo v tujino praviloma najmanj za čas dokončanja projekta oziroma za dokončanje dela, ki ga razporejeni delavec opravlja.
66. člen
Podjetje, ki napoti delavca na začasno delo v tujino, v svojih aktih določi konkretne obveznosti podjetja do delavca, ki je napoten v tujino in pogoje za normalno opravljanje dela ter dolžnosti delavca iz tega razmerja do podjetja.
Delovni čas
67. člen
Delovni čas delavca napotenega v tujino se prilagodi delovnemu času in pogojem dela države v kateri se delo izvaja.
Delo V tujini se opravlja praviloma v deljenem in prerazporejenem delovnem času.
V okviru prerazporeditve delovnega časa delavca skupni delovni čas ne sme biti daljši od polnega delovnega časa, ki je povprečna delovna obveznost delavca v obdobju, ki ne sme biti daljše od 1 leta.
Kriteriji za določitev trajanja delovne obveznosti se določijo za vsako državo oziroma gradbišče v posebni prilogi, ki jo pred pričetkom del potrdi ustrezni organ podjetja.
Preostale proste ure iz prerazporeditve delovnega časa lahko izkorišča delavec kot dela prost čas brez nadomestila OD po vrnitvi v domovino v istem letu oziroma se plačajo prispevki, če je koriščenje v naslednjem letu.
Nagrajevanje delavcev v tujini
68. člen
Osebni dohodek delavca, ki je začasno napoten na izvajanje del v tujino, se določa po istih osnovah in merilih kot za delavce, ki izvajajo dela v domovini.
69. člen
Višina OD na podlagi tarifnih skupin, delovne uspešnosti, dodatkov in nadomestil so za istovrstna delovna mesta v tujini in domovini enaka.
Zaradi posebnih pogojev dela v tujini, to je:
– daljše odsotnosti in velike oddaljenosti od doma in družine
– klimatskih razmer, ki negativno vplivajo na življenjske in delovne pogoje
– posebnostmi etnološkega okolja
– drugih okoliščin dela v tujini
se osnova OD poveča tako, da se pomnoži z ustreznim faktorjem, ki v celoti vrednoti specifične pogoje dela v določeni državi ali področju oziroma različne delovne pogoje na posameznih gradbiščih znotraj ene države ali področja.
70. člen
Faktor za določene posebne pogoje s katerimi se poveča OD znaša za države v Evropi min. 1,5, za države izven Evrope pa min. 2,0.
V državah Zahodne Evrope oziroma drugih državah, če je to določeno v meddržavnih sporazumih, ali predpisih posamezne države, je podjetje dolžno spoštovati določila kolektivne pogodbe države v kateri dela.
V primeru izvajanja del več podjetij – izvajalcev na skupnih gradbiščih veljajo enaka merila in količniki.
71. člen
Glede na konkretno sklenjeno pogodbo določi faktor poslovodni organ.
OD se lahko izplačuje tudi v tuji valuti. Razmerje med izplačilom v tuji valuti in dinarskim izplačilom določi poslovodni organ.
72. člen
Osnova za obračun in plačilo prispevkov iz osebnega dohodka v tujini je OD, ki bi ga delavec dosegel v tekočem letu za istovrstna dela v domovini.
73. člen
Za čas bolezni in zdravljenja v tujini pripada delavcu nadomestilo v višini 80% povprečnega OD doseženega v preteklem mesecu za polni delovni čas, v katerem je upravičen do nadomestila osebnega dohodka.
Za čas nezmožnosti za delo pripada delavcu, ki dela na gradbišču v tujini nadomestilo OD na podlagi zdravniškega potrdila o začasni nezmožnosti za delo.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni in zdravljenja v tujini praviloma pripada delavcu največ do 10 dni, če je po mnenju zdravnika za okrevanje delavca potrebno daljše zdravljenje, ga mora vodja gradbišča v soglasju z zdravnikom čimprej napotiti na zdravljenje v domovino, stroški napotitve delavca ne smejo presegati stroškov nadomestila osebnega dohodka delavca za čas bolezni in stroškov zdravljenja v tujini.
Za čas odsotnosti z dela, ko je delavec zaradi bolezni v domovini, je upravičen do nadomestila v višini, ki velja v domovini.
74. člen
V primeru zastoja zaradi pomanjkanja materiala, investicijsko tehnične dokumentacije ali neplačevanja investitorja, zaradi višje sile (npr. nesreča, vojna, štrajk tujega pogodbenega partnerja, vreme ipd.), se delavca začasno premesti na ustrezno delo na drugo gradbišče, kjer delo nemoteno poteka.
Če premestitev delavcev ni mogoča, se s sklepom vodstva gradbišča v tujini v zgoraj navedenih primerih uvede kompenzacija izrabe prostih delovnih ur ali začasno prerazporedi delovni čas.
Kolikor se predvideva, da bo zastoj trajal dalj kot 6 dni in delavca ne bo mogoče zaposliti na drugem gradbišču, se mora na predlog vodstva gradbišča takoj napotiti delavca na ustrezno delo v domovino ali na čakanje.
Dodatki
75. člen
Terenski dodatek, dnevnice, potni stroški in ostali dodatki se urejajo z ustrezno zakonodajo, posebnosti s tega naslova pa s splošnimi akti podjetja, oziroma smiselno z določili te pogodbe.
76. člen
Za stroške potovanj delavcev, ki potujejo v tujino se uporabljajo določila, ki veljajo za državne uslužbence.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
1. Pozitivna izvedbena dolžnost
77. člen
Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
2. Negativna izvedbena dolžnost
78. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
79. člen
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti te kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.
Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo sindikati kot ena stranka na strani delavcev.
Vsak sindikat lahko s soglasjem drugih sindikatov samostojno zahteva spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena pogodba, nobena od pogodbenih strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša za naslednje obdobje.
80. člen
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Nasprotna stranka se je do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka.
V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
4. Reševanje kolektivnih sporov
81. člen
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se v 30 dneh ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Da gre za spor med strankama, se šteje, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih situacij.
Sestava komisije za pomirjevanje
82. člen
Vsaka stranka imenuje po tri člane v komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot sedmega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih javnih delavcev.
Začetek postopka
83. člen
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Učinki pomirjevanja
84. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje oziroma spreminja.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Imenovanje arbitražnega sveta
85. člen
Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno.
V primeru, če ne pride do sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
5. Organ za tolmačenje kolektivne pogodbe
86. člen
Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe v 30 dneh po uveljavitvi te pogodbe. Vsaka stran imenuje po enega predstavnika, sporazumno pa imenujeta tretjega.
6. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
87. člen
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
KONČNE DOLOČBE
88. člen
Določbe te pogodbe se lahko uporabljajo neposredno in pomenijo minimalni obseg pravic.
Pogodba bo podpisana, ko bo sprejeta na ustreznih organih obeh pogajalskih strani.
89. člen
Izvajanje določil panožne kolektivne pogodbe bo mogoče ob upoštevanju realizacije Programa sanacije stanja v gradbeništvu in ukrepov za uveljavitev tržnega gospodarjenja.
Pogodbeni stranki soglašata, da bosta istočasno s podpisom te pogodbe podpisali tudi poseben dokument v katerem bosta določili vsebine iz programa,.njihovo prioriteto, roke in ostale aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo tarifnega dela v prehodnem obdobju.
Sindikati bodo v času uvajanja in po sprejetju panožne kolektivne pogodbe; zlasti tarifnega dela z metodami pogajanj in spoštovanjem socialnega miru tam, kjer se bo pogodba izpolnjevala bedeli nad izvajanjem sprejetih ciljev.
90. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe 13. člena, ki urejajo delovni čas in 15., 16., 17. in 18. člena, ki urejajo letni dopust in določba 57. člena, ki ureja regres za letni dopust, se uporabljajo od 1. januarja 1992. Določbe 47. člena tarifnega dela se uporabljajo od 1. maja 1992 dalje. Do tega dne" se skladno s 3. členom te pogodbe uporabljajo določila Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
To kolektivno pogodbo so podpisali pooblaščeni podpisniki: GZS – Sekcija za gradbeništvo in IGM, Sindikata delavcev gradbene dejavnosti Slovenije, Odbora za gradbeno operativo, Odbora za IGM, Odbora za vodno gospodarstvo, Odbora za montažno in zaklj. dejavnost, Odbora za proj. in inženir, dej. Podpisniki pogodbe so še: Neodvisni sindikat delavcev Ptuj, Neodvisnost, konfederacija novih sindikatov Slovenije, Ljubljana in Obalni svet sindikatov, Koper.
Slovenske Konjice, dne 31. maja 1991.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdal Republiški sekretariat za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 7. 6. 1991 pod zap. št. 11 in št. spisa 141-12/91.
POKLICI IN STOPNJE STROKOVNE IZOBRAZBE
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|Tarif, |Stopnja |Opis |Razmerja| Izhod.|
|razm. |strokov, | | | mes.|
| |izobraz. | | | bralo OD|
| | | | | v din za|
| | | | | poln.|
| | | | | del.|
| | | | | čas za|
| | | | | maj 1991|
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|1 |I a |Nekvalificirani delavci, začetniki, |1,00 | 8.561|
| | |brez kakršnega priučevanja običajno | | |
| | |tudi brez končane osnovne šole: | | |
| | |delavci z ustrezno priučitvijo v | | |
| | |kratkih seminarjih, po starem tudi | | |
| | |prevedeni zaradi dobrega opravljanja | | |
| | |dela (USO za I. kat., obič. tudi | | |
| | |končana osnovna šola. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|2 |II |Delavci, ki so se usposabljali za |1,10 | 9.417|
| | |opravila določenega poklica v tečajih | | |
| | |(2-3 mes.) oziroma s tečaji pridobili | | |
| | |usposobljenost za opravljanje | | |
| | |določenih opravil (npr. skladiščnik), | | |
| | |delavci, ki so končali šolanje po | | |
| | |nezahtevnih programih in pridobili | | |
| | |nižjo strokovno izobrazbo (npr. | | |
| | |telefonist). | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|3 |III |Delavci, ki so končali dvoletno delno |1,23 | 10.530|
| | |poklicno šolo po zakonu o usmerjenem | | |
| | |izobraževanju in dvoletno šolo po | | |
| | |prejšnjih predpisih, delavci, ki imajo | | |
| | |javno priznano stopnjo kvalificiran | | |
| | |oziroma.nižje strokovni delavec po | | |
| | |prejšnjih predpisih. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|4 |IV |Delavci z dokončano triletno šolo po |1,37 | 11.729|
| | |sedanjih ali prejšnjih predpisih. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|5 |IV a |Delavci s končano triletno šolo po |1,46 | 12.499|
| | |sedanjih ali prejšnjih predpisih in so | | |
| | |se v tečajih specializirali za | | |
| | |zahtevnejše naloge ali pa so VK | | |
| | |pridobili, ker opravljajo poleg | | |
| | |strokovne tudi naloge vodenja in | | |
| | |organizacije. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|6 |V |Delavci s končano štiriletno šolo |1,64 | 14.040|
| | |tehniške ali druge usmeritve; delavci | | |
| | |s končanimi delovodskimi šolami | | |
| | |oziroma nadaljevalnimi programi (NAD); | | |
| | |delavci, ki so VK pridobili z izpitom | | |
| | |in po predpisih o javnih uslužbencih. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|7 |VI |Delavci z višjo strokovno izobrazbo |1,85 | 15.838|
| | |dvoletni visokošolski študij. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|8 |VI 2 |Nova kategorija delavcev specialist, |2,16 | 18.492|
| | |ki so si naziv pridobili po programu | | |
| | |izpolnjevanja oziroma specializacije | | |
| | |po predhodno zaključenem študiju na I. | | |
| | |stopnji visokih šol. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|9 |VII |Delavci z visoko strokovno izobrazbo – |2,21 | 18.920|
| | |štiriletni visokošolski študij. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|10 |VII 2a |Delavci, ki so po pridobljeni visoki |2,50 | 21.403|
| | |stokovni izobrazbi končali še | | |
| | |podiplomski študij in dobili akademski | | |
| | |naslov specialist. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|11 |VII 2b |Delavci z visoko strokovno izobrazbo, |3,79 | 32.446|
| | |ki so dosegli magisterij znanosti. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
|12 |VIII |Delavci z visoko strokovno izobrazbo, |4.46 | 38.182|
| | |ki so dosegli doktorat znanosti. | | |
+-------+---------+---------------------------------------+--------+---------+
