Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 19. člena statuta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 18/91) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 6. 1991 sprejela

Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene v Klinji vasi se zaradi kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih, estetskih in krajinskih vrednot razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arhitekturni in umetnostni spomenik.

Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene je v zasnovi verjetno še gotska stavba, ki je sedanjo obliko dobila v 17. stoletju. Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, k njej na zahodni strani prizidan zvonik, ter tristrano zaključen prezbiterij, z ladjo povezan s polkrožnim slavolokom.
Raven lesen poslikan strop v ladji je iz tretje četrtine 17. stoletja in je danes edini ohranjeni poslikan strop zgodnjega baroka na Kočevskem. Oblikuje ga izjemna kvaliteta v obdelavi apostolskih figur in ornamentike. V izvedbi je nekoliko skromnejša poslikava lesene kome ograje.

Meja spomenika poteka okrog parcele št. 294, k. o. Zeljne, to je po pokopališkem zidu.
Karta v merilu 1:2880 z vrisano mejo spomenika je kot priloga sestavni del tega odloka.

V območje spomenika sodijo naslednje parcele:

Št. parcele        Imetnik pravice uporabe oziroma družbena lastnina
294                Rimskokatoliško župnijstvo Kočevje

Na navedeni parceli varujemo neokrnjene vse spomeniške lastnosti prostora in njegovo kulturno vrednost. Vsi posegi se podrejajo spomeniški pričevalnosti in spomeniški funkciji.
Za arhitekturni in umetnostni spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih in estetskih vrednot, kar pomeni stalno in redno vzdrževanje dobro ohranjenih prvin ter sanacijo ogroženih ali propadajočih. Novi posegi morajo služiti ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika.

V območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim arhitekturnega in umetnostnega spomenika. Dovoljeni so strokovni in znanstveni posegi, ki so namenjeni nadaljnjim raziskavam, ohranjanju spomenika in izboljšavi estetskega oziroma vizualnega stanja. Za posege v okolico, ki je s spomenikom vizualno povezana, je treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Arhitekturni in umetnostni spomenik je v sakralni rabi in pod določenimi pogoji dostopen javnosti.
Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnosti spomenika, je povzročitelj teh posegov kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe na spomeniku, ki so v tem nastale, pa mora odstraniti in zagotoviti prejšnje stanje spomenika.

Občinski upravni organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcijska služba.

V skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) se spomenik označi na način, kot ga predpisuje pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).
Občinski upravni organ, prisojen za premoženjskopravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z imetniki oziroma, imetniki pravice upravljanja v skladu s 4. členom tega odloka.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.