Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 27. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 9/91) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 11. 6. 1991 in 10. skupni seji sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske zazidave Gmajna – Sp. Polskava
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt individualne stanovanjske zazidave Gmajna – Sp. Polskava, ki ga je izdelal »IBIS« – Slovenska Bistrica, pod št. projekta 8-S/90.
Zazidalni načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– tekstualni del
– grafične priloge
– predhodne pogoje, mnenja in soglasja ustreznih dajalcev soglasij ter zemljiško knjižni izpis lastnikov parcel.
II. MEJA OBMOČJA OBDELAVE
2. člen
Zazidalni načrt posega v celoti v katastrsko občino Sp. Polskava. Meja območje zazidalnega načrta Gmajna – Sp. Polskava poteka v celoti po parcelnih mejah.
Izhodiščna točka opisa meje leži v severozahodnem vogalu parcele 1336/179, na križišču poti ob gozdu in krajevne ceste. Nato poteka meja proti vzhodu po krajevni cesti in zavije proti jugu po drugi krajevni cesti. Na koncu parcele 1336/151 se obrne meja proti zahodu do konca parcele št. 1336/151 in nato spet proti severu ob robu gozda do izhodiščne točke.
Površina znotraj opisane meje zazidalnega načrta znaša 23.331 m2 in zavzema naslednje parcele v celoti: 1336/72, 1336/173, 1336/174, 1336/175, 1336/176, 1336/ 177, 1336/178, 1336/179, 1336/180, 1336/163, 1336/168, 1336/162, 1336/165, 1336/166, 1336/167, 1336/151.
III. FUNKCIJA ZAZIDALNEGA OBMOČJA S POGOJI ZA RABO IN KVALITETO GRADITVE
3. člen
Osnovna funkcija je stanovanjska dopolnjena z mirno storitveno obrtjo. Obrtna dejavnost ne sme negativno vplivati na neposredno okolje, oziroma ne sme presegati z zakoni in odloki dovoljenih ravni hrupa in onesnaženja (vode, zraka in zemlje).
V primeru dvoma o ekološki neoporečnosti konkretne obrt, si je investitor dolžan pred zaprositvijo za lokacijsko odločbo, pridobiti mnenje pooblaščene strokovne organizacije o ustreznosti dejavnosti in zaščitnih ukrepih.
Na območju zazidalnega načrta je predvidenih 25 individualnih hiš, izrazito podolžnega tlorisa v obliki stegnjenega doma ali doma na vogel. Vsi objekti so locirani vzdolž obstoječih cest. Število novih prebivalcev je ca 100.
IV. POGOJI ZA ARHITEKTONSKO IN URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
4. člen
Na območju obravnave je predvidena izgradnja 25 zasebnih prostostoječih hiš.
Zaradi omejitev v obstoječi parcelaciji, obstoječih cestah in obstoječih komunalnih vodih, ki jih ni možno prestavljati, smo predvideli izrazito podolžne tlorise objektov v obliki stegnjenega doma ali doma na vogel. Slemena so vzdolž daljše stranice. Tlorisna velikost objektov pa je 15 m x 9,50 m ± 1 m.
Vlažnost terena, navezava na kanalizacijo in obstoječa okoliška pozidava pogojujejo objekte brez kleti, s pritličjem in izkoriščenim podstrešjem. Orientacija bivalnih prostorov je proti vzhodu, jugu ali zahodu, strešine so strme -45° z opečnimi čopastimi strehami. Objekti morajo imeti pokončna dvokrilna okna, opremljena s polkni.
Garaže so lahko v objektih ali kot prizidek, vendar veljajo odmiki od parcelnih mej, oblika in materiali kot za stanovanjske hiše.
Funkcionalna zemljišča predvidenih objektov bodo urejena tako, da bo del zemljišča ob dovozu urejen kot okrasni vrt, preostali del pa organiziran za bivanje na prostem ali kot gospodarski vrt.
Ograje parcel morajo biti iz naravnega materiala: kamen, opeka, les, živa meja in max. višine 1 m. Prostor za smetnjak mora biti na parceli lastnika in lociran ob cesti, da je možen neoviran dovoz za komunalno vozilo.
Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Graditeljem na območju zazidalnega načrta priporočamo geološke preiskave terena zaradi nosilnosti tal in visoke talne vode.
V. REŠITVE PROMETNEGA OMREŽJA
5. člen
Na območju zazidalnega načrta je cestno omrežje delno že zgrajeno in sicer v makadamski izvedbi. Cesti A in B potekata po obstoječih cestah, ki pa smo jih razširili, čisto na novo je speljana prečno potekajoča cesta C.
Obstoječe ceste so širine 3,50 m z obojestranskimi utrjenimi bankinami po 0,75 m. Zato so tudi nove ceste predvidene v istih merah. Skupna širina cestnega telesa je 5,00 m.
Mirujoči predmet je rešen individualno s parkiranjem na dovozih pred garažami.
VI. REŠITVE ENERGETSKEGA, VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER OMREŽJA ZVEZ
6. člen
Stanje komunalnih naprav je razvidno iz situacije komunalnih naprav.
Pred izvajanjem gradbenih del je potrebno ugotoviti natančno lego komunalnih naprav.
Pri izvajanju komunalnih naprav je potrebno upoštevati zakonske predpise o sanitarnem in higienskem varstvu.
Predmet komunalne opremljenosti so naslednji komunalni vodi:
– vodovod in hidrantno omrežje
– meteorna in fekalna kanalizacija
– elektro omrežje
– javna razsvetljava
– PTT omrežje
– kabelska televizija
– ogrevanje
– odvoz smeti
Vodovod in hidrantno omrežje
Prečno preko celega območja zazidalnega načrta poteka glavna vodovodna povezava med črpališčem v Šikolah in Slovensko Bistrico, ki ga ni možno prestavljati. Zaščitni pas med vodovodom in predvidenimi zgradbami je min. l,50 m.
Predviden vodovod je zasnovan krožno in sicer s PEHD 90/6 bar, na njem sta priključena dva nadzemna hidranta NH 80. Razvodno omrežje je predvideno v krožnem sistemu in s cevmi PEHD 63/6 bar.
Horizontalni odmik med kanalizacijo in vodovodom je večji kot 3 m, vertikalni pa 0,50 m nad temenom kanalizacijske cevi. Če tega ni moč doseči, je treba vodovod ustrezno zaščititi. Dodatna zaščita je potrebna tudi pri prečkanju cest in dovozov.
Meteorna in fekalna kanalizacija
Na območju zazidalnega načrta ni obstoječe kanalizacije.
Meteorno vodo z Velenika je potrebno zajemati z odprtim jarkom, meteorno vodo s cestišč pa speljati na cestne požiralnike opremljene s peskolovi in lovilci olj in bencina. Meteorno kanalizacijo nato vodimo v mešan sistem kanalizacije.
Za odvodnjavanje fekalnih voda je potrebno zgraditi triprekatne vodoneprepustne greznice za vsak objekt posebej.
Mešano kanalizacijo je potrebno podaljšati za ca. 200 m izven območja zazidave do nenaseljenega predela, nato pa odpadne vode speljati v odprti jarek, ki poteka preko polja. Odpadne vode je pred izpustom potrebno očistiti do stopnje, kot je zahteva Strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive ter o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).
Elektro omrežje
Za priklop posameznih objektov v območju zazidalnega načrta je potrebno zamenjati obstoječi transformator z novim z močjo 250 kVA v TP Sp. Polskava 2.
Potrebna je izgradnja nadomestnega nizkonapetostnega omrežja za napajanje obstoječih odjemalcev in izgradnja celotne kabelske napajalne mreže za vse nove odjemalce.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se bo napajala iz TP Sp. Polskava. Instalacije se izvedejo z zemeljskim kablom.
PTT omrežje
Na območju zazidave ni obstoječega PTT naročniškega omrežja.
Novo telefonsko omrežje priključimo na R 30" na severni strani območja. Trase za podzemni PTT razvod potekajo po parcelnih mejah.
Kabelska televizija
Ob robu kompleksa zazidalnega načrta poteka omrežje za kabelsko televizijo. Potrebno je prestaviti obstoječi CATV podzemni kabel.
Novi podzemni razvod za kabelsko televizijo poteka po trasah za PTT razvod.
Ogrevanje
Objekti se bodo ogrevali z individualnimi kurišči.
Odvoz smeti
Po odloku o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov v občini Slovenska Bistrica (MUV, št. 8/80 in 16/80) je obvezen odvoz smeti na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt na območju zazidave mora biti opremljen s posodami za smeti.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
7. člen
Do izgradnje se zemljišče uporablja v sedanje namene.
VIII. KONČNE DOLOČBE
8. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in delovnim organizacijam proti Občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora in na Krajevni skupnosti Sp. Polskava.
9. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinska uprava inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, Pesnica, Ruše, Lenart in Slovenska Bistrica.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1/1-012-27/91
Slovenska Bistrica, dne 11. junija 1991.
Predsednik
Skupščine občine
Slovenska Bistrica
Ivan Pučnik l. r.