Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v predhodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 27. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 9/91) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 11. 6. 1991 na 10. skupni seji sprejela

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za individualno stanovanjsko cono na Pragerskem, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod številko delovnega naloga 202-1/91.

Zazidalni načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– tekstualni del
– grafični del
– predhodne pogoje – mnenje in soglasja ustreznih soglasodajalcev ter izpis lastnikov parcel, pridobljen na zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Mariboru – enota Slovenska Bistrica.

Zaradi drugega dostopa na območju obdelave smo mejo razširili, tako da poteka:
po zahodni strani od severa proti jugu po zahodnem robu parcele 1004/11, po severozahodnem robu parcele 979/44, nato pa se po južnem robu ceste s parcelno št. 1438 obrne proti vzhodu in po njemu poteka vse do bencinske črpalke ter se slepo zaključi in se po zahodnem robu parcele št. 979/16 obrne proti severu do roba parcele 979/15.
Po njenem jugovzhodnem robu se vrne do dela interne stanovanjske ulice s parc. št. 979/43, ki poteka v smeri severozahod – jugovzhod. Ob njenem severovzhodnem robu (jugovzhodni rob parcel št. 979/15, 979/ 14, 979/58) poteka v smeri izhodiščne točke.
Ob zahodnem vogalu parcele št. 979/58 meja zavije ob njenem severozahodnem rastru do ceste Slov. Bistrica-Ptuj s parc. št. 1441/1. Po jugovzhodnem robu parcele št. 979/57 se vrne nazaj do interne ulice in nadaljuje pot v navedeni smeri ob jugozahodnih rokavih parc. št. 979/57, 979/1, 979/10, 979/56, 979/55.
Prečka parceli št. 1004/14, 1004/13 in 1004/6 ter se po parc. 1004/11 vrne na izhodiščno točko.
Območje obdelave meri 5,2 ha, leži v k. o. Sp. Polskava ter zavzema naslednje parcele ali njihove dele: 1004/7, 1004/10, 1004/11, 979/44, 1438, 979/50, 979/51, 979/52, 979/53, 979/61, 979/63, 979/54, 979/49, 979/48, 979/47, 979/46, 979/30, 979/31, 979/34, 979/33, 979/32, 979/35, 979/36, 979/37, 979/38, 979/39, 979/40, 979/29, 979/28, 929/27, 979/60, 979/25, 979/24, 979/23, 979/43, 979/20, 979/21, 979/20, 979/59, 979/42, ter deli 1004/14, 1004/13, 1004/6.

Osnovna funkcija je stanovanjska, dopolnjena s storitveno-mirno obrtjo. Poslednja ne sme negativno vplivati na neposredno okolje, kar pomeni, da ne sme presegati z zakoni in odloki določenih dovoljenih ravni hrupa in onesnaženja (voda, zrak, zemlja) za čisto bivalno okolje.
V primeru dvoma o ekološki neoporečnosti konkretne obrti, si je investitor dolžan pred zaprositvijo za lokacijsko odločbo, pridobiti mnenje pooblaščene strokovne organizacije o ustreznosti dejavnosti in zaščitnih ukrepih.

Na območju je predvidenih 25 individualnih hiš, pretežno podolgovatega tlorisa z izjemo štirih atrijskih in diskontni objekt. Število novih prebivalcev je ca 100.

Območje obdelave smo zaradi drugega dostopa - dovoza nanj razširili in tako vanj vključili še del že pozidanega prostora. Glavni dostop na območje je lociran na skrajnem zahodnem delu iz ceste Slov. Bistrica-Ptuj. Na pretežno praznem trikotnem prostoru se nova zazidava navezuje na ciklično-krožno prometno mrežo. Dve obodni cesti sta med seboj povezani s tremi vzporednimi, pravokotno nanje pa so postavljeni novi objekti, kar pogojuje tudi njihovo različno orientacijo, smer slemen in dostopov.

Vsi objekti imajo etažnost K + P + M.
Strop kleti je maksimalno 1 m nad nivojem terena, mansardni zidovi pa so max. za 1 m dvignjeni nad zgornjo ploščo pritličja. Strehe so strme, dvokapne z minimalnim naklonom 35°, krite z opečno kritino. Tolerance pri gabaritih so ± 1 m ali več, v primeru pridobitve soglasja soseda.
Garaže so v objektih ali kot prizidki. Zanje veljajo enaki pogoji izvedbe (odmik od parcelne meje, oblika in materiali) kot za stanovanjske hiše.
Oblikovnost je pogojena s tradicionalnim – folklornim načinom gradnje območja in sodobnimi trendi ter materiali. Svetlo obarvane fasade imajo kompozicijsko locirane odprtine dekorativno oblikovane.
Ograje parcel so iz naravnih materialov (zelenje, kamen, opeka, les), maks. 1 m, prostor za smetnjak za posamezni objekt je lociran ob njej na privatnem delu zemljišča, tako da je neovirano dostopen za komunalne delavce in vozilo.

Izgradnja objektov z vso infrastrukturo je možno v več fazah.
Te so prikazane v grafični prilogi št. 6. Sicer pa se predlaga prvo izvedba celotne infrastrukture, nato pa izgradnja posameznih objektov.

Ureditev cestne mreže je priključena na magistralno cesto M 3-3 preko dveh polnih križišč (priključkov) in sicer preko »cesta A« in preko obstoječe prečne povezave med »cesto B« in magistralno cesto. Takšen sistem priključevanja zagotavlja popolno dostopnost v obravnavano območje zaradi česar smo opustili (ukinili) obstoječo možnost priključevanje južne ceste (Cesta E), ki se na magistralno cesto navezuje »skozi« obstoječo bencinsko črpalko.
Skoraj vzporedno z magistralno cesto »sekajo« sosesko še tri interne prometnice – ceste B, C in D, ki medsebojno povezujejo cesti A in E (zahodno in južno cesto).
Vse ceste razen ceste B in D so dvosmerne in dvopasovne. Cesti B in D pa so enosmerni in enopasovni. Normalni profil dvosmerne ceste je sestavljen iz 5,50 m širokega vozišča in obojestranskega hodnika oziroma rezervata po 1,25 m. Enosmerne ceste imajo vozišče 4,50 m ter obojestranski rezervat do obstoječih ograj (približno 1 m).
V prometnem smislu predstavlja primarno prednostno potezo magistralna cesta, na katero se vse ostale podrejeno priključujejo. V interni cestni mreži pa sta prednostni smeri cesta A in cesta E, na kateri se ostale prav tako podrejeno priključujejo.
Javni prevoz (avtobus) po obravnavanih ulicah ne obratuje, razen po magistralni cesti, prav tako pa niso potrebne ločene kolesarske steze in poti znotraj soseske. Ceste so istočasno »nosilke« komunalnega sistema, katerega je potrebno razporediti skladno s predpisanimi medsebojnimi odmiki.
Vozišča in hodniki za pešce naj bodo protiprašno urejeni. Možna je etapna (fazna) izgradnja, pri čemer mora vsaka faza predstavljati funkcionalno in tehnično zaključeno celoto.

Stanje komunalnih naprav je razvidno iz situacije komunalnih naprav.
Vendar pa je pred izvajanjem gradbenih del potrebno ugotoviti natančno lego komunalnih naprav. Pri izvajanju komunalnih naprav je potrebno upoštevati zakonske predpise o sanitarnih in higienskem varstvu.
 
Kanalizacija
Na območju obravnavane zazidave obstoječega kanalizacijskega omrežja ni. Možna pa je priključitev predvidene nove zazidave na že obstoječo kanalizacijsko vejo, ki poteka ob glavni cesti Slov. Bistrica-Ptuj.
Predvideno kanalizacijsko omrežje je mešanega tipa (odvod meteornih in fekalnih vod v enem kanalu). Objekti se priključijo na predvideno kanalizacijo preko triprekatnih vodotesnih greznic. Meteorne vode se direktno navežejo na predvideno kanalizacijo.
 
Vodovod
Predvideni objekti se bodo lahko priključevali na obstoječe vodovodno omrežje, ki pa ga bo potrebno delno rekonstruirati (min. Ø 100 mm) ter dograditi ustrezno dodatno ulično mrežo.
Pri dimenzioniranju novega vodovodnega omrežja se morajo upoštevati tudi dodatne količine za požarno vodo ter temu primerno predvidevati ustrezno število potrebnih hidrantov (pravilnik o tehničnih normativih za zunanje hidrantno omrežje – Uradni list SFRJ, št. 44/83).
Razvodno omrežje je predvideno v krožnem sistemu z navezavo na že obstoječi cevovod.
Pri načrtovanju vodovodnega omrežja je potrebno zagotoviti zadosten horizontalen odmik 3 m med kanalizacijo in vodovodom. Prečkanje vodovoda in kanalizacije se izvede tako, da je vodovod min. 0,5 m nad temenom kanala.
Kolikor teh tehničnih pogojev ni možno doseči, je potrebno poiskati ustrezne tehnične rešitve (vodotesnost, dodatna izoliranost, ipd).
 
Elektrika
Predvideni objekti se bodo napajali iz obstoječe transformatorske postaje PT Pragersko-Petrol, ki pa jo bo potrebno rekonstruirati oziroma instalirati večjo moč.
Obstoječi prosti vodi se bodo kablirali, prav tako pa je potrebno izgraditi ustrezno nizkonapetostno omrežje od PT do porabnikov.
 
Ogrevanje
Objekti se bodo ogrevali z individualnimi kurišči.
 
Odvoz smeti
Urediti v skladu z odlokom o zbiranju in odvažanju komunalnih odpadkov v občini Slovenska Bistrica (MUV, št. 8/80, dopolnitev MUV, št. 16/80).

Namembnost zemljišč se pred posegom ne spremeni – ostane sedanja. Dovoljene so le priprave na načrtovano ureditev.

Investitor in izvajalec sta dolžna primerno urediti zaporo za vozni promet na obstoječi vzhodni cesti ob bencinskem servisu.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in delovnim organizacijam pri Občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, na krajevni skupnosti in Zavodu za urbanizem Maribor.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskega nadzora občine Maribor, Ruše, Pesnica in Slov. Bistrica.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.