Skupščina Republike Slovenije je na skupni seji vseh zborov dne 10. julija 1991 obravnavala Skupno deklaracijo, izhajajočo iz dogovorov med ministrsko trojko Evropske skupnosti in predstavniki vseh strani, ki so neposredno vključene v jugoslovansko krizo, na Brionih 7. julija 1991 in sprejela naslednji

2. Skupščina Republike Slovenije bo o tem svojem sklepu obvestila ministrsko trojko Evropske skupnosti.
3. V zvezi s svojim pristankom na določbe Skupne deklaracije sprejema Skupščina Republike Slovenije naslednjo

– Pravica do samoodločbe Republike Slovenije ni bila nikoli sporna za nobeno jugoslovansko republiko ali organ SFRJ in je izrecno poudarjena tudi v Ustavi SFRJ. Predmet spora je samo način uveljavitve te pravice. Potrditev tega stališča vidi Skupščina Republike Slovenije tudi v ugotovitvi Skupne deklaracije, da »le narodi Jugoslavije in zgolj oni sami lahko odločajo o svoji prihodnosti«.
– Odločitev prebivalcev Republike Slovenije, sprejeta na plebiscitu dne 23. decembra 1990, je z velikansko večino 88,5% vseh prebivalcev nesporno pokazala, da prebivalci Slovenije želijo živeti v samostojni in neodvisni državi.
– Skupščina Republike Slovenije je s posebno resolucijo ponudila vsem republikam v Jugoslaviji začetek pogajanj o sporazumni razdružitvi in o načinu urejanja prihodnjih medsebojnih odnosov v kakršnikoli institucionalizirani obliki od možne konfederacije do gospodarske skupnosti. Ker na to svojo ponudbo ni dobila odgovora, je morala v skladu z določili Zakona o plebiscitu in z izidom plebiscita dne 25. junija 1991 razglasiti svojo neodvisnost ter sprejeti ukrepe za uveljavitev neodvisnosti.
– Zvezne oblasti se tudi po tem dejanju niso bile pripravljene pogajati o osamosvojitvi Slovenije, čeprav je Republika Slovenija 25. junija ponovila svoj predlog za pogajanja, temveč so proti Sloveniji nastopile z oboroženo silo. Glavni cilji operacij JLA so bili: spremeniti obstoječi režim na mejnih prehodih, ki je bil skladen tako z zakoni SFRJ kot z zakoni Republike Slovenije; uvesti zaporo meja Slovenije z drugimi državami ter odrezati Slovenijo od komunikacij s svetom, da bi ji potem JLA lahko vsilila svoje pogoje s povsem jasnim političnim namenom preprečiti osamosvojitev Republike Slovenije. JLA je doživela neuspeh in pristala na prekinitev ognja, ni pa bila in še vedno ni pripravljena imenovati svojih predstavnikov v komisijo za nadzor nad spoštovanjem prekinitve ognja, pač pa še grozi z novim množičnim napadom z uporabo vseh sredstev, ki jih ima na razpolago in na vse cilje; tudi civilne.
– Ker želi preprečiti nadaljnje prelivanje krvi in še vedno vztraja pri ponujenem stališču, naj se vprašanja osamosvojitve Slovenije uredijo s pogajanji in na demokratičen način, je Republika Slovenija sprejela usluge ministrske trojke Evropske skupnosti in za devetdeset dni ustavila nadaljnjo implementacijo svojih ustavnih aktov o osamosvojitvi.
– Skupščina Republike Slovenije izraža vse dolžno priznanje Evropski skupnosti za vložene napore za miroljubno razrešitev jugoslovanske krize in posebej pričakuje, da bo Evropska skupnost s svoje strani storila vse, kar je v njeni moči, da se prepreči nasilje JLA nad Slovenijo.
– Prekinitev ognja in ustavitev vseh sovražnih dejavnosti oboroženih sil proti Republiki Sloveniji razume Skupščina Republike Slovenije kot obveznost za vse strani in bo Zato sleherno dopolnjevanje vojaških garnizij z dovajanjem novih enot iz drugih delov Jugoslavije na ozemlju Slovenije smatrala za flagrantno kršitev prekinitve ognja in obveznosti, ki izhajajo iz brionske Skupne deklaracije.
– Skupščina Republike Slovenije pričakuje, da bo Evropska skupnost posebej pozorna zlasti do naslednjih odprtih vprašanj:
– pospešena mobilizacija rezervnega sestava JLA, zlasti v Republiki Srbiji;
– zagotavljanje varnosti starešinam in vojakom JLA, ki so v času vojne zapustili enote JLA;
– vrnitev vojakov JLA, ki so državljani Republike Slovenije, brez kakršnihkoli sankcij na njihove domove in
– povračilo škode, ki je bila Republiki Sloveniji in njenim državljanom povzročena v času intervencije JLA.
– Skupščina Republike Slovenije sprejema brionsko Skupno deklaracijo brez rezerv in pogojev ter s tem izraža svoje polno zaupanje v dobronamernost Evropske skupnosti.