Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86) in 5. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 11/90 in 23/90) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji dne 26. 6. 1991. sprejela

Z namenom, da se ohrani zgodovinsko izročilo kulturne, estetske in naravne vrednote ter zagotovi usklajen nadaljnji razvoj, se območje starega mestnega jedra Višnje Gore s Starim gradom in grajskim pobočjem razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik.

Staro mestno jedro Višnja Gora s Starim gradom in grajskim pobočjem razglašamo za kulturni in zgodovinski spomenik z lastnostmi urbanističnega spomenika, ker kot celota sodi v vrsto najboljših in tudi datiranih mestnih naselij pri nas. Območje razglašamo za arheološki spomenik zaradi prazgodovinskega gradišča in grobišča na Starem gradu ter antičnih in srednjeveških ostalin v mestnem jedru Višnje Gore.

V območju spomenika razglašamo. za kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti tiste dele naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko in estetsko vrednost ter so po svojih značilnih lastnostih:
A. Arhitekturni in umetnostni spomeniki:
1. Višnjegorski stari grad iz 11. stoletja, razvalina z osrednjim gotskim stolpom, ki stoji na dvignjenem pomolu in obvladuje dolino Višnjice ter stranski dolini Kožca in Pajžlerjevo (parc. št. 320),
2. Podružnična cerkev sv. Ane (parc. št. 1), barokizirana gotska cerkev z ohranjenim gotskim prezbiterijem, kvalitetno baročno fasado in kvalitetno notranjo opremo,
3. Mestni trg 1 in 3, enotna zasnovana baročna zgradba z delno ohranjeno sočasno poslikavo (parc. št. 27/4 in 27/1),
4. Sokolska 22 (parc. št. 53), obrambni stolp kot edini ohranjeni element srednjeveškega fortifikacijskega sistema,
5. Litoželezen vodnjak z Valvasorjevo podobo na stebru, delo delavnice iz Dvora pri Žužemberku iz leta 1872 (parc. št. 277).
B. Spomeniki oblikovane narave
1. Simetrična zasaditev pred šolo (parc. št. 277) s po dvema divjima kostanjema obstransko in lipo centralno, ki skupaj z vodnjakom poudarja glavno os prostora pred šolo,
2. Divji kostanj pri glavnem vhodu v cerkev sv. Ane in sadni drevesi, posajeni na obeh straneh zgornjega izteka stopnic pred stranskih vhodom v cerkev (parc. št. 277),
3. Dva kostanja, zasajena zaporedno ob dostopu k hiši Mestni trg št. 28 (parc. št. 78).

Meje kulturnega in zgodovinskega (urbanistični in arheološki) spomenika so naslednje:
Najsevernejša točka območja je SZ vogal parc. št. 90, k. o. Višnja Gora, nakar poteka meja proti JV ob potoku Višnjica po severnih robovih parc. št. 82/4, 82/1, 81/1, 80, 79/1. Meja prestopi pot in se nasloni na severni rob parc. št. 251/1. Od križišča cest poteka proti jugu po robu iste parcele, nadaljuje po V robu parcele št. 249 do vogala parcele št. 248 (iz območja so izločene parc. št. 251/2, 251/3 in stavbne parcele št. 249, 248). Tu prestopi cesto in teče dalje po V robu parcele št. 220/1. Na robu parc. št. 243 izloča parcelo št. 262, nakar poteka proti V po S robovih parc. št..270/4, 270/1, 271/1. Na poti na Stari grad se obrne proti jugu in poteka po robovih parcel 271/1, 269, 268, 266, 267. Meja poteka dalje po V robu parcele številka 320 k. o. Dedni dol na sedlo med Starim gradom in Pristavo pri Višnji Gori. Nekoliko nad sedlom zavije proti Z v globel potoka, ki predstavlja južno mejo območja. Nato meja zavije proti severu in poteka po meji parcelne številke 320 k. o. Dedni dol vse do parcelne številke 215 k. o. Višnja Gora. Nato poteka po severnem robu parcele št. 215 do JV vogala parcele številka 241/1, kjer obrne proti severu do ceste. Cesto prekorači in poteka dalje proti severu po Z robu parc. št. 208, 204/11
203, 197, 196, 181, 177, 89 in 90, kjer doseže najsevernejšo točko.

Kulturni in zgodovinski spomenik je na območju katastrskih občin Višnja Gora in Dedni dol.
Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja so:

Kulturni in zgodovinski spomenik obsega območje, ki je prikazano na karti v merilu 1: 5000 in je sestavni del odloka.

Za urbanistični spomenik velja varstveni režim, ki določa:.
– varovanje kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot v celotni, neokrnjeni in izvirni podobi; v primeru okrnitve spomenika je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora in arhitektur,
– usklajenost rabe pozidanega in nepozidanega prostora,
– zagotavljanje predstavitve kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot varovanega območja,
– ohranjanje in razvoj naravnih gozdnih združb, čiščenja drevja in grmovja okrog višnjegorskega starega gradu, prilagojeno estetskemu oblikovanju okolja ter značilnim vedutam.
Prepovedano je:
– spreminjati prostorsko zasnovo območja,
– pozidavati, nadzidavati, prezidavati in rušiti pozidan in nepozidan prostor tam, kjer bi to okrnilo varovane vrednote,
– spreminjati parcelacijo in zazidalni sistem,
– spreminjati višine, naklone, kritine in strešne oblike tam, kjer bi to okrnilo varovane vrednote,
– spreminjati ovrednoteno oblikovanje fasad, to so: oblike, strukture, barve, materiali,
– izvajati goloseke,
– spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, razen pri rekonstrukciji in prenovitvenih posegih obstoječih objektov,
– graditi nove ceste, stavbe in naprave, razen tistih, ki se gradijo na priglasitev del,
– za vsak poseg v območje spomenika je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za arheološke spomenike veljajo tri stopnje varstvenega režima in sicer:
– na vrhu in delu pobočja Starega gradu se ohranja podedovana raba prostora. Prepovedano je vsako poseganje v zemeljske plasti, dovoljeni so le znanstveni posegi namenjeni raziskavam arheološke dediščine, izboljšavi stanja in estetskega izgleda spomenika,
– na območju fortifikacijskih objektov mesta Višnja Gora so pred vsakim posegom v zemeljske plasti potrebne sistematične arheološke raziskave, katerih namen je ugotoviti ohranjenost teh objektov in upravičenost sanacije in prezentacije,
– na vsem ostalem območju spomenika je potreben arheološki strokovni nadzor nad posegi v zemeljski plasti.
Za arhitekturne in umetnostne spomenike je dodatno prepovedano:
– spreminjati stavbne zasnove in tlorise, to je: veže, hodnike, bivalne prostore, kletne prostore,
– spreminjati varovalne konstrukcije in pripadajoče oblike.
– spreminjati zgodovinsko oblikovanje in opremljenost stavb, to je: odprtine, stavbno pohištvo, kamnoseško opremo, parkete in tlake, poslikave itd.,
– spreminjati namembnost, razen v primerih, ko ta ni v skladu z lastnostmi spomenika,
– spreminjati, odstranjevati ali premeščati javne spomenike.
Za spomenike oblikovane narave je dodatno prepovedano:
– izvajati kakršnekoli dejavnosti, ki utegnejo škodljivo vplivati na obstoj dreves. To so: neustrezno pluženje, parkiranje, izpuščanje naftnih derivatov in drugih strupenih snovi, pritrjevanje raznih predmetov na drevesa in odstranjevanje posameznih delov dreves.

Imetniki spomenika, njegovih pritiklin in parcel v neposredni okolici ne smejo teh uporabljati za namene ali način, ki nasprotuje njegovi naravi ali pomenu oziroma režimu varstva, določenega v prejšnjem členu tega odloka.
Imetnik, ki namerava spomenik, pritiklino ali parcelo prodati, jo mora najprej ponuditi naprodaj občini Grosuplje in navesti označbo in ceno spomenika ter druge prodajne pogoje. Predkupna pravica preneha po enem letu, odkar je imetnik najavil nameravano prodajo.

Razvojne usmeritve za varovano območje se odločajo v prostorskih izvedbenih aktih občine. Izhodišča so naslednja:
– spomeniku je treba zaradi njegovih kulturnih, zgodovinskih, estetskih in znanstvenih vrednot zagotoviti nadaljnji obstoj in razvoj,
– obstoj in razvoj spomenika se bo uresničeval še zlasti v procesu celovite prenove,
– v skladu z zgodovinskim značajem starega mestnega jedra naj se ohranja stanovanjska funkcija, smiselno dopolnjena z javnim programom v pritličjih,
– grajske razvaline naj se sanirajo, ohranijo naj se nasipi prazgodovinskega gradišča, kompleks naj se estetsko uredi s posekom dreves, ki motijo značilno krajinsko podobo gradu,
– ohranijo naj se gozdne površine med mestom in gradom, ki naj dobe kulturno-rekreacijski program, ki ne zahteva gradnje dodatnih objektov,
– najdbe, ki imajo kulturne, zgodovinske in estetske ter znanstvene vrednote, je potrebno zaščititi in predstaviti (ostanki fortifikacij, kamnoseški detajli, poslikave).

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Občinski upravni organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika.
O kakršnemkoli posegu v prostor mora lastnik spomenika, pritikline ali parcele obvezno obvestiti oddelek za prostor občine Grosuplje in Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, Tržaška 4.
Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen oddelek za prostor občine Grosuplje.

Oddelek za splošne zadeve občine Grosuplje poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo v treh mesecih po uveljavitvi odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.