Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni 1. Republike Slovenije, št. 14/90) in Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list Republike Slovenije, št. 31/90) sta pogodbeni stranki dne 28. 6. 1991 sklenili
KOLEKTIVNO POGODBO
dejavnosti trgovine Slovenije
Pogodbeni stranki sta:
1. Gospodarska zbornica Slovenije – Sekcija za trgovino, kot zastopnik organizacij in delodajalcev
2. Sindikati delavcev trgovine Slovenije, kot zastopniki delavcev, zaposlenih v podjetjih s področja trgovinske dejavnosti
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
Kolektivna pogodba velja:
A. KRAJEVNO:
Za območje Republike Slovenije.
B. STVARNO:
Za vse organizacije in delodajalce, članice Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: GZS) – sekcije za trgovino.
Kolektivna pogodba velja tudi za tiste organizacije oziroma delodajalce s področja prometa blaga in storitev (trgovine), ki niso člani GZS – sekcije za trgovino, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
C. OSEBNO:
Za vse delavce, zaposlene pri organizacijah in delodajalcih, članicah GZS – sekcije za trgovino, in delavce, zaposlene pri organizacijah oziroma delodajalcih s področja prometa blaga in storitev (trgovina), ki niso člani GZS – sekcije za trgovino, če trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se smiselno uporabljajo določbe te pogodbe, razen, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Izraz "delavci" v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
D. ČASOVNO: Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi in velja do 30. 6. 1992.
Določba 31. člena se začne uporabljati po uveljavitvi razvrstitve v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.
Določbe 51. do 66. člena veljajo do 31. 3. 1992.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, nobena izmed pogodbenih strani ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.
A. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV RAZVRSTITEV DEL
1. člen
Dela so razvrščena v devet temeljnih skupin:
I. enostavna dela
II. manj zahtevna dela
III. srednje zahtevna dela
IV. zahtevna dela
V. bolj zahtevna dela
VI. zelo zahtevna dela
VII. visoko zahtevna dela
VIII. najbolj zahtevna dela
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela
SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
1. Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
2. člen
Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.
2. Objava delovnega mesta
3. člen
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:
– čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– rok za prijavo kandidata,
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri,
– način prijave.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.
3. Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja, opravijo izbiro med kandidati
4. člen
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ. Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.
4. Prenos pooblastil
5. člen
Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci. Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
5. Pogodba o zaposlitvi
6. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmore, počitke in dopust,
– osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,
– način spremembe pogodbe,
– konkurenčno klavzulo,
– izobraževanje,
– – ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.
Delavca je treba pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, podjetje oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca, organ, ki opravi izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.
6. Poskusno delo
7. člen
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Dolžina poskusnega dela ne sme biti daljša, kot je določena v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja, dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Največja dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece.
– za dela VI.. VII., VIII., in IX. skupine največ šest mesečev.
8. člen
Med poskusnim delom spremlja delavca tričlanska komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje poslovodni organ. Člani te komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in ga ocenjujejo.
Komisija mora oceniti uspešnost poskusnega dela pred potekom poskusnega dela s pisno oceno, ki se vroči delavcu in organu, ki odloča o uspešnosti in neuspešnosti poskusnega dela.
7. Pripravništvo
9. člen
Pripravništvo se določi v različni dolžini glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev.
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev.
– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV.. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni. za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela Vil. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa. kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako. da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za 3 mesece (IV. in V. stopnja). 4 mesece (VI. stopnja), oziroma največ za 6 mesecev (VII. stopnja).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravniško dobo lahko skrajša poslovodni organ na predlog mentorja.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katere se je pripravnik usposabljal.
10. člen
Organizacija oziroma delodajalec pripravnika takoj po nastopu dela seznani z obveznostmi v času pripravništva, zlasti:
– da se mora udeležiti vseh programov in oblik usposabljanja.
– da mora opravljati vse naloge, ki mu jih odredi mentor.
– da vodi dnevnik o svojem delu.
11. člen
Pred iztekom pripravniške dobe je pripravnik dolžan opraviti strokovni izpit, za samostojno delo na delovnem področju, za katero se je usposabljal.
Zaradi priprave in opravljanja strokovnega izpita ima pripravnik pravico do odsotnosti z dela dveh delovnih dni ob nadomestilu osebnega dohodka.
8. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela.
12. člen
Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.
Delavčevo delo je treba spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Delavcu je treba poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katera je razporejen.
O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.
Na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo sodeluje v postopku predstavnik sindikata (sindikalni zaupnik).
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva ni mogoče voditi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti.
Postopek je javen.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa.
O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom ali splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnosti oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.
O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v družbenem podjetju, odloča delavski svet oziroma organ, določen s statutom.
O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v podjetju v zasebni lastnini ali mešani lastnini oziroma delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, odloča komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik delavcev.
V podjetjih z manj kot 50 delavci odloči o ugovoru organ, ki je odločil na prvi stopnji.
Določbe 13., 14. in 15. odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za banko, drugo finančno organizacijo, zavarovalnico in zadrugo.
9. Začasno razporejanje delavcev
13. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, poleg primerov, določenih z zakonom, tudi v primeru:
– nenadne odsotnosti drugega delavca,
– okvare delovnih naprav in postrojenj,
– izpada energije,
– nenadnega povečanega obsega dela, ki ga lahko podjetje opravi v določenem roku le s povečanim številom delavcev v delu delovnega procesa,
– če delavec začasno na svojem mestu nima dela. Delavec v vseh primerih prerazporeditve, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, prejema enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 3 ure, matere z otrokom do 3 let starosti pa, če pot traja več kot 1 uro.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
14. člen
V primeru iz prve, druge, tretje in pete alinee prejšnjega člena traja začasna razporeditev toliko časa, dokler trajajo takšne okoliščine, v primerih iz četrte alinee pa največ 1 mesec.
O vseh primerih začasnega razporejanja odloča poslovodni organ. Ugovor zoper sklep poslovodnega organa ne zadrži izvršitve sklepa.
10. Delo na domu
15. člen
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo p zaposlitvi.
Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan zagotavljati varne delovne, razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU
1. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno
16. člen
Presežek delavcev je začasen ali trajen.
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo ukrepov.
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo za odločanje o začasnih presežkih najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitev.
17. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obvestiti sindikat podjetja o razlogih za trajno prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah delavcev, ter o roku, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu, najkasneje 45 dni pred nastopom teh dejstev.
18. člen
Program reševanja trajnih presežnih delavcev se sestoji iz:
a) ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev,
b) seznama nepotrebnih delavcev
c) ukrepov in kriterijev za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi.
19. člen
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan zagotoviti namenska sredstva za reševanje trajnih presežkov delavcev, upoštevajoč število in kategorije nepotrebnih delavcev ter svoje ekonomske možnosti.
20. člen
V organizacijah in pri delodajalcih trgovske dejavnosti se oblikuje arbitražna komisija kot stalni organ.
21. člen
Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:
1. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo Število
Delavec ima: točk
a) zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost 30
b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 20
c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 10
d) več kot dve, stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od
zahtevane 5
2. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja,
a) ima zahtevane delovne izkušnje 5
b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0
3. Delovna uspešnost delavca
a) nadpovprečna 40
b) povprečna 20
c) podpovprečna 0
4. Dosežena delovna doba
a) od 1-5 let 3
b) od 6-14 let 10
c) od 15-25 let 15
d) nad 25 let 20
5. Zdravstveno stanje vrednotimo na podlagi verodostojnih
zdravniških potrdil ali odločb SPIZ:
– delavec ima kronično ali ponavljajoče se obolenje 10
– slabše zdravstveno stanje delavca zaradi posledic poškodb pri
delu in poklicne bolezni 30
6. Socialno stanje:
– delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca s telesnimi hibami
oziroma motnjami 20
– zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec 20
– število nepreskrbljenih otrok: za vsakega otroka po 5
– delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic
(popoldanska obrt) ali delavec, ki je lastnik kmetijskih
obdelovalnih površin nad 4 ha 30
– delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot
postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin
nad 4 ha 30
– delavec, ki je družabnik v zasebnem ali mešanem podjetju 30
V primeru trajnih presežkov se upoštevajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka.
V primeru začasnih presežkov in v primerih iz 36.a člena zakona o delovnih razmerjih se ne upošteva kriterij iz 5. točke prvega odstavka tega člena.
22. člen
Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda poslovodni organ oziroma delodajalec. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
23. člen
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan izplačevati delavcu v času 6-mesečnega odpovednega roka nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.
DELOVNI ČAS
24. člen
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
V primeru, da delavka dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do 17. meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med staršem in poslovodnim organom.
Delavci se lahko odločijo za delo prek polnega delovnega časa izven primerov iz 48. in 49. člena zakona o delovnih razmerjih pod naslednjimi pogoji:
– da so predhodno seznanjeni s cilji dela,
– da se tako odločijo delavci z osebnim izjavljanjem ali prek organa upravljanja.
Skrajšanje delovnega časa se lahko določi v skladu s kriteriji in merili iz te pogodbe oziroma organizacije oziroma delodajalca.
Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebe po uvedbi dela prek delovnega časa spremlja organ upravljanja.
1. Tedenski delovni čas
25. člen
Tedenski delovni čas znaša največ 40 ur. Delovni čas v tednu je razporejen najmanj na 5 delovnih dni.
2. Delo prek polnega delovnega časa
26. člen
Poslovodni organ oziroma od njega pooblaščeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko odloči, da morajo delavci delati prek polnega delovnega časa v vseh izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, določenih v zakonu o delovnih razmerjih in drugih zakonih in v naslednjih primerih:
– kadar je zaradi odločitev državnih organov ali intervencijskih predpisov in razmer na trgu potrebno opraviti naloge v določenem roku in je nespoštovanje rokov sankcionirano ali bi v organizaciji oziroma pri delodajalcu zaradi neizvršenih nalog nastala velika gmotna škoda,
– kadar je potrebno opraviti nujna dela nenadno odsotnega delavca in dela ni mogoče odložiti.
Delo prek polnega delovnega časa v tem členu je posebni delovni pogoj, na podlagi katerega ima delavec pravico do posebnega dodatka.
Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 10 ur na teden.
27. člen
Dela prek polnega delovnega časa se ne sme naložiti delavcem, ki jim je po zakonu to prepovedano.
Za delo prek polnega delovnega časa po 26. členu je potrebno predhodno soglasje delavca v naslednjih primerih:
– za delavke med nosečnostjo,
– za matere s predšolskimi otroki,
Organ upravljanja oziroma od njega pooblaščeni delavec spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebo po uvedbi dela prek polnega delovnega časa.
3. Kriteriji za nočno delo
28. člen
Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična, oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma, če delo ni ustrezno organizirano.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
4. Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila osebnega dohodka
29. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka največ 7 dni v letu v naslednjih primerih:
- lastne poroke 3
- poroke otroka 2
- rojstva otroka 2
- smrti zakonca ali otrok 3
- smrti staršev 2
- smrti zakončevih staršev, starih staršev,
bratov, sester 1
- selitve družine iz kraja v kraj 3
- selitve družine v istem kraju 2
- elementarnih nesreč do 5
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja delegatske funkcije v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.
Delavcu lahko poslovodni organ odobri plačan ali neplačan dopust v drugih izjemnih primerih.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila osebnega dohodka zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnih potovanj,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
Poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri.
RAZPOREJANJE DELAVCA – INVALIDA IN DELAVCA Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO
30. člen
Organizacija oziroma delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.
31. člen
Delavci s preostalo delovno zmožnostjo, spremenjeno delovno zmožnostjo in delavci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, imajo pravico do razporeditve na delovno mesto, kjer bodo lahko ob normalnem delovnem naporu in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja dosegli normalen delovni učinek. Če v organizaciji oziroma pri delodajalcu ni ustreznega delovnega mesta, se delavcu zagotovi delo v drugi organizaciji oziroma delodajalcu.
Razporejanje delavcev iz prejšnjega odstavka se izvaja v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ob upoštevanju organizacije dela, razmer v organizaciji oziroma pri delodajalcu in potreb delovnega procesa.
Začasno razporejanje delavcev zaradi. zdravstvenih razlogov se izvaja v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu.
LETNI DOPUST
32. člen
Letni dopust traja najmanj 20 delovnih dni. Pri delavcih, ki delajo 6 dni na teden, traja letni dopust 4 dni več. Sobote se v tem primeru štejejo v letni dopust.
33. člen
Delavec, ki v koledarskem letu ne izpolni pogoja 6 mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak dopolnjen mesec 1/12 letnega dopusta, odmerjenega po osnovah in merilih iz te pogodbe.
34. člen
Pri določanju dolžine letnega dopusta se upoštevajo naslednji kriteriji:
a) delovna doba, in sicer dni
od 5-10 let 2
nad 10-15 let 3
nad 15-20 let 5
nad 20-25 let 8
nad 25 let 12
b) delovni pogoji,
c) zahtevnost dela,
d) prispevek delavca,
e) zdravstveno stanje delavca,
f) socialne razmere delavca.
Kriteriji iz točke b) do f) se opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu organizacije ali delodajalca.
35. člen
Plan izrabe (razpored) letnega dopusta v določeni organizacijski enoti določi vodja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, vendar tako, da le-ta tudi v času dopustov ne bo bistveno moten.
Pri razporejanju letnih dopustov se v okviru možnosti upoštevajo predlogi in želje delavcev.
36. člen
Delavec ima pravico do trikrat po en dan dopusta izkoristiti na tisti dan, ki ga sam določi. O izrabi tega dopusta mora obvestiti organizacijo oziroma delodajalca 3 delovne dni pred izrabo.
37. člen
Letni dopust se prekine, če delavec med njegovo izrabo zboli. Po prenehanju razlogov za odsotnost zaradi bolezni delavec praviloma nadaljuje z izrabo letnega dopusta, soglasju z neposrednim vodjem pa ga lahko izrabi tudi kasneje.
OBLIKE MOTIVACIJE DELAVCEV
38. člen
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloča poslovodni organ ali delodajalec na osnovi vnaprej določenih kriterijev in meril, ki morajo biti opredeljeni v podjetniških kolektivnih pogodbah ali drugih aktih v podjetju oziroma pri delodajalcu.
DISCIPLINSKI POSTOPEK 39. člen
Disciplinski postopek se začne tudi na zahtevo delavcev, ki vodijo in organizirajo delovni proces (npr.: obratovodje, vodje sektorjev, poslovodje itd.).
Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom v organizaciji.
O ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje odloča organ, ki odloča o ugovoru iz 12. člena te pogodbe.
ORGAN, KI ODLOČA O UGOVORU V POSTOPKU ZA VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
40. člen
O ugovoru v postopku za varstvo pravic delavcev odloča organ iz 12. člena te pogodbe.
ODŠKODNINA
41. člen
Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa se delavec oprosti plačila odškodnine, če dejanje ni bilo. storjeno iz hude malomarnosti pri delu in je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov siceršnji odnos do dela.
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku v višini povprečnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji.
DOLŽINA ODPOVEDNEGA ROKA
42. člen
Dolžina odpovednega roka znaša v primeru, ko delavec pismeno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
1. za delavce I., II., in III. skupine – en mesec;
2. za delavce IV. in V. skupine – dva meseca;
3. za delavce VI., VII., VIII, in IX. skupine – tri mesece.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve.
Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah po dogovoru s poslovodnim organom oziroma delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalcem.
VARSTVO PRI DELU
43. člen
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta organizacija oziroma delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te pogodbe v zvezi z varstvom pri delu.
Organizacije oziroma delodajalci imajo predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi morajo delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in z zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagoditi morajo delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati morajo nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati morajo usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se morajo z delavci oziroma njihovimi zastopniki o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek organizacije oziroma delodajalca.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo ter s pisnimi in ustnimi navodili delodajalca.
44. člen
Delavec je dolžan pri delu izvajati predpisane varstvene ukrepe in uporabljati predpisane varstvene naprave in priprave.
Delavec mora biti pred razporeditvijo na delovno mesto seznanjen z ukrepi, predpisanimi za varstvo pri delu in v zvezi z delom, ki ga bo opravljal, ter z organiziranjem in izvajanjem varstva pri delu. Delavec mora biti seznanjen z vsemi nevarnostmi pri delu ter s pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varstveni ukrepi.
IZOBRAŽEVANJE
45. člen
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada delavcu do:
– 3 delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– 5 delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
– 10 delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– 15 delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– 10. delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– 25 delovnih dni za magistrski izpit,
– 35 delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi s pogodbo glede na dolžino in vrsto izobraževanja.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo povračila stroškov, povezana z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane, – stroški bivanja,
– stroški za učne pripomočke, razen, če organizacija oziroma delodajalec sama krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju. Delavce, ki so se izobraževali v interesu organizacije oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.
46. člen
Medsebojne pravice in obveznosti delavca, ki se izobražuje, in organizacije oziroma delodajalca se uredijo s posebno pogodbo.
UČENCI IN ŠTUDENTI NA PRAKSI
47. člen
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in z ustreznimi zaščitnimi sredstvi,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrano med delom,
– ustrezno mentorstvo in inštruktažo.
OBVEŠČANJE DELAVCEV
48. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obveščati delavce o:
– večletnih in letnih planih organizacije oziroma delodajalca,
– pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s to pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve osebnih dohodkov, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.
O vprašanjih iz prve, druge in četrte alinee, morajo biti delavci obveščeni pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.
Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 500 delavcev, pisno, v manjših pa ustno ali pisno.
Pisno gradivo iz prvega odstavka tega člena se posreduje tudi sindikatu podjetja.
Dolžnosti obveščanja ni, ko gre za poslovno tajnost.
Za delavca, ki je zadolžen za obveščanje, se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 4. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
POLOŽAJ DELEGATA V DELAVSKEM SVETU MEŠANEGA PODJETJA
49. člen
Delegat v delavskem svetu mešanega podjetja ima glede odločanja ter pogojev za opravljanje dela v delavskem svetu enake pravice in položaj, kot delegat v delavskem svetu družbenega podjetja.
POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
50. člen
1. S to pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje v organizaciji oziroma pri delodajalcu, daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
2. Poslovodni organ in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih:
– o katerih v družbenem podjetju odloča delavski svet in njegovi izvršilni organi,
– ki jih v mešanem podjetju obravnava delavski svet oziroma drugi ustrezni organ upravljanja,
– ki jih obravnavajo oziroma pri njihovem sprejemanju sodelujejo delavci v zasebnem podjetju.
3. Sindikatu se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov iz prejšnjega odstavka in zagotavlja sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti, da sodelujejo na sejah organov pri odločanju pri reševanju individualnih sporov.
Pristojni organi organizacije so dolžni pred sprejemom odločitev iz druge točke in pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.
4. Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja za delo sindikata naslednje pogoje:
– sindikalnim zaupnikom najmanj eno plačano uro letno za vsakega delavca v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in za sodelovanje v delu organov sindikata izven organizacije oziroma delodajalca. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikatov in v organih sindikata dejavnosti na ravni republike.
V organizacijah oziroma pri delodajalcih z maloprodajno dejavnostjo se lahko število plačanih ur poveča do 15% glede na število in prostorsko porazdelitev poslovalnic.
Število sindikalnih poverjenikov, ki imajo poleg predsednika sindikata podjetja še status sindikalnega zaupnika, določa pogodba o delovanju sindikata v podjetju.
Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (tj. za delo vseh poverjenikov skupaj) ne sme biti manjše kot število delavcev v organizaciji oziroma pri delodajalcu in ne manjše kot 50 ur.
– Okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikatom in poslovodnim organom oziroma delodajalcem. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikata ter zahteve delovnega procesa.
– Sindikat se s poslovodnim organom oziroma delodajalcem dogovori o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev, (prostori, tehnično in administrativno delo in podobno) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnega zaupnika v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
– Zagotavlja obračun in plačevanje članarine sindikatu za člane sindikata.
5. Sindikat v organizaciji oziroma pri delodajalcu uporablja za organiziranje in vodenje stavke zakon in sindikalna stavkovna pravila.
6. Pravice iz 3. in 4. odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih uživajo sindikalni zaupniki oziroma drugi sindikalni predstavniki tudi dve leti po preteku njihovih funkcij.
B. OSEBNI DOHODKI IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI
51. člen
1. Določila in zneski iz te pogodbe so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje OD in drugih osebnih prejemkov.
2. Izraz osebni dohodek vsebinsko ustreza izrazu plača. Oba izraza se lahko uporabljata enakovredno.
3. Osebni dohodki delavcev po. kolektivni pogodbi so javni. Dejanski osebni dohodki delavcev so zaupni.
4. Osebni dohodki se izplačujejo najmanj enkrat mesečno, in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
5. Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
1. Osebni dohodki
52. člen
a) V pogodbi o zaposlitvi organizacija oziroma delodajalec in delavec določita osnovni osebni dohodek delavca. Osnovni osebni dohodek delavca za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka, določenega v b) točki tega člena, razen v primerih, ki so posebej določeni s to pogodbo.
b) Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih so:
---------------------------------------------------------
Tarifni razredi Izhodiščni mesečni
bruto OD v din za
polni delovni čas
---------------------------------------------------------
I. enostavna dela 8.456
II. manj zahtevna dela 9.305
III. srednje zahtevna dela 10.391
IV. zahtevna dela 11.585
V. bolj zahtevna dela 13.106
VI. zelo zahtevna dela 15.641
VII. visoko zahtevna dela 17.759
VIII. najbolj zahtevna dela 21.142
IX. izjemno pomembna
najbolj zahtevna dela 25.363
---------------------------------------------------------
c) Izhodiščni osebni dohodki v kolektivnih pogodbah podjetij in pri delodajalcih ne morejo biti manjši od izhodiščnih osebnih dohodkov, določenih v b) točki tega člena.
53. člen
Delovna mesta se na podlagi zahtevanega poklica oziroma zahtevane stopnje strokovne izobrazbe v skladu s to pogodbo razvrstijo v temeljne skupine zahtevnosti del – tarifne razrede.
Za klasifikacijo poklicev se smiselno uporablja šifrant poklicev Republiškega zavoda za zaposlovanje.
54. člen
Prvo razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravi poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba. S tem razvrščanjem se delavcu ne more zmanjšati osnovnega osebnega dohodka.
V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže, o kateri se dogovorita sindikat in poslovodni organ.
55. člen
Izhodiščni osebni dohodki se valorizirajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov z naslednjo eskalacijsko klavzulo:
– do rasti vključno 5% mesečno se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov proporcionalno povečajo tudi izhodiščni osebni dohodki;
– v primeru rasti nad 5% do vključno 10% se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 5% izhodiščni osebni dohodki povečajo za 0,9%;
– v primeru rasti nad 10% se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad, 10% izhodiščni osebni dohodki povečajo za 0,8%.
Za valorizacijo izhodiščnih osebnih dohodkov v tekočem mesecu se uporabi indeks življenjskih stroškov za pretekli mesec.
Eskalacijska klavzula velja od 1. julija 1991 dalje.
56. člen
Osnovni osebni dohodek je lahko do 15% nižji od izhodiščnega osebnega dohodka, določenega za posamezni tarifni razred v tej kolektivni pogodbi, v naslednjih primerih:
– če je organizacija oziroma delodajalec z obračunom poslovanja med letom izkazal izgubo ali z letnim obračunom izkazal nekrito izgubo,
– če organizacija ali njen del oziroma delodajalec izvaja sprejeti sanacijski program,
– če bi izplačilo po tej kolektivni pogodbi povzročilo izgubo,
– če je doseženi dobiček organizacije oziroma delodajalca, ki je osnova za davek od dobička, več kot 20% (realno) nižji od doseženega dobička v preteklem obračunskem obdobju skupine dejavnosti v republiki,
– če organizacija (delodajalec) ne dosega 2% donosnosti kapitala,
– ko ima organizacija oziroma delodajalec več kot 25 dni nepretrgano ali 40 dni s presledki v zadnjih dveh mesecih blokiran žiro račun,
– drugih primerih, ko se o njih sindikat in organizacija oziroma delodajalec pogodbeno dogovorita.
Odločitev na podlagi teh kriterijev sprejme poslovodni organ oziroma delodajalec ob soglasju pristojnega organa upravljanja in ob prejšnjem obvestilu sindikata.
Znižani osebni dohodki po tem členu ne morejo biti nižji od zajamčenega osebnega dohodka, določenega v Republiki Sloveniji.
Sklep o nižjih osebnih dohodkih velja najdlje 3 mesece. Po tem roku mora poslovodni organ ali delodajalec ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov skupaj s soglasjem organa upravljanja in s sindikatom in o razlogih za podaljšanje izplačevanja znižanih osebnih dohodkov obvestiti zaposlene in sindikat.
2. Osebni dohodek na podlagi delovne uspešnosti
57. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih.
3. Dodatki
58. člen
1. Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovni osebni dohodek delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
2. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
%
– izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10
– delo v deljenem delovnem času
– za prekinitev dela 1 uro in več 15
– za prekinitev dela 2 uri in več 20
– dežurstvo 20
– nočno delo 50
– delo prek polnega delovnega časa 50
– delo v nedeljo 50
– delo na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu 50
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
Če organizacija oziroma delodajalec uvede t.i. "evropski delovni čas"; delavcem ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 15%.
3. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovnega osebnega odhodka za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
59. člen
Pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke oziroma nizke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo, imajo delavci pravico do dodatka za težko delo v višini najmanj 5%.
Če delavec pri delu stalno in v skladu s predpisi uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka ali druga zaščitna sredstva, ima pravico do dodatka za uporabo zaščitnih sredstev najmanj v višini 2%.
Pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija), ima pravico do dodatka za posebne razmere v višini najmanj 3%.
4. Nadomestila osebnega dohodka
60. člen
a) Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– zaradi bolezni;
– poklicne bolezni in nesreče pri delu;
– letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 29. člena te pogodbe;
– na dela prost dan po posebnem republiškem in zveznem zakonu;
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanje v interesu podjetja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom, s to pogodbo ali aktom organizacije oziroma delodajalca.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee pripada, delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove. Osnova za izračun nadomestila je osebni dohodek delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
b) Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižjega osnovnega osebnega dohodka, kot ga je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcu, ki je začasni oziroma trajni presežek, za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.
c) Delavcu, ki je s programom ugotovljen kot trajni presežek in mu pripada odpravnina po 36.f členu ZDR, se v delovno dobo v organizaciji šteje tudi delovna doba v organizaciji, katere pravni naslednik je sedanja delovna organizacija oziroma delodajalec.
d) V primeru neizvajanja bistvenih določb te pogodbe pripada delavcem nadomestilo osebnega dohodka v višini 70% osnove za čas stavke, ki jo organizira sindikat, pod naslednjimi pogoji:
– da sindikat pred odločitvijo o stavki in pred samo stavko poizkuša sporazumno rešiti nastali spor, oziroma doseči izvajanje pogodbe;
– da v primeru neuspešnega pomirjanja o spornih vprašanjih odloči arbitražni svet;
– da organizacija oziroma delodajalec ne upošteva odločitev arbitražnega sveta;
– da sindikat predhodno napove stavko.
5. Del osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička
61. člen
V primeru izkazanega dobička se lahko skladno z akti organizacije oziroma delodajalca in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Del osebnega dohodka iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine čistega dobička, ki presega 6% poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala, enaka omejitev kot v 3. odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu trajnega kapitala, pripada delavcem najmanj 3% ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% deli na delavce proporcionalno izplačanim osebnim dohodkom delavcev, 20% dobička pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ.
6. Drugi osebni prejemki
62. člen
a) Regres za letni dopust
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v obliki 13. osebnega dohodka najmanj v višini izhodiščnega bruto OD za I. tarifni razred v mesecu pred izplačilom regresa in se izplača do konca meseca julija tekočega leta.
b) Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50
– za 20 let delovne dobe 75
– za 30 let delovne dobe 100
povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike
Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
c) Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
d) Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
– težja invalidnost;
– daljša bolezen;
– elementarne nesreče ali požari.
Solidarnostne pomoči se ugotavljajo in izplačujejo na predlog sindikalnega zaupnika, delavcev, organizacije ali zunanje socialne službe. Pomoč iz prve alineje odstavka se izplača na osnovi ugotovitve poslovodnega organa oziroma delodajalca.
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
63. člen
1. Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Delavcu pripada za prehrano med delom mesečno 1.173 din neto.
Navedena višina se povečuje v skladu z eskalacijsko klavzulo iz 55. člena te pogodbe.
2. Prevoz, na delo in z dela
Delavcem in učencem ter študentom na praksi, se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela po določilih splošnih aktov, ki so. veljali v organizaciji oziroma pri delodajalcu na dan 1. junija 1990.
3. Službena potovanja
Delavcu se v primeru službenega potovanja v Jugoslaviji in v tujini povrnejo dejanski stroški.
Potni stroški se lahko povrnejo v pavšalnem znesku, če je tako predvideno s potnim nalogom.
4. Terenski dodatek
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka za delo na terenu. Pogoji za izplačilo terenskega dodatka se določijo s sklepom pristojnega organa upravljanja organizacije ali delodajalca.
INOVACIJE
64. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in organizacijo oziroma delodajalcem.
PRIPRAVNIKI IN UČENCI NA PRAKSI
65. člen
Delavcu – pripravniku pripadajo osebni dohodek in drugi osebni prejemki v višini 70% izhodiščnega osebnega dohodka, določenega za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Učencem in študentom na praksi pripada za poln delovni čas obvezne prakse plačilo najmanj v višini 15% povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.
Učenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
Učenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
OSEBNI DOHODKI SINDIKALNIH ZAUPNIKOV
66. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku osebni dohodek v višini, kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja le funkcije, in nadomestila, drugi osebni prejemki ter povračila stroškov v zvezi z delom.
Osebni dohodek sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo osebnih dohodkov v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
C. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
1. Pozitivna izvedbena dolžnost
67. člen
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
2. Negativna izvedbena dolžnost
68. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.
3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
69. člen
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli izmed strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti te pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev te pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Nasprotna stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev te pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh. stranka – predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe 3., 4. in 5. odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
4. Reševanje kolektivnih sporov
70. člen
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Šteje se, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih situacij.
71. člen
Sindikati se obvezujejo, da v časti veljavnosti te pogodbe, kolikor se pogodba uresničuje, ne bodo organizirali stavke za spreminjanje določb te pogodbe.
72. člen
V organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prometa blaga in storitev (trgovine) z osnovnimi živili se s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo določi dela in naloge ter način njihovega opravljanja med stavko za zagotavljanje nenadomestljivih pogojev za življenje in delo občanov in drugih organizacij.
5. Sestava komisije za pomirjevanje
73. člen
GZS – sekcija za trgovino imenuje tri člane komisije za pomirjevanje, sindikati skupaj pa tri člane.
Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot sedmega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
6. Začetek postopka
74. člen
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
7. Učinki pomirjevanja
75. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pismeno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje v roku 8 dni od sprejema zahtevka, oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti pismen.
Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njim v nasprotju.
Če sporazum ni dosežen v roku 30 dni od vložitve zahtevka, se smatra pomirjevanje za neuspešno.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
8. Organ za tolmačenje kolektivne pogodbe
76. člen
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenujeta vsaka stran po enega člana, tretjega člana pa imenujeta sporazumno.
9. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
77. člen
V primeru, da ena izmed strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je treba drugi stranki predhodno pismeno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
78. člen
Določbe 25. in 32. člena se začno uporabljati najkasneje s 1. 1. 1992.
D. KONČNA DOLOČBA IN PREHODNA DOLOČBA
79. člen
Kolektivna pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 28. junija 1991.
Sindikati:
ZSSS
Sindikat delavcev trgovine
Slovenije
Republiški odbor
Predsednik
Franc W. Petek l. r.
Obalni sindikat delavcev
trgovine
Predsednik
Anto Mijatovič l. r.
Neodvisnost-Konfederacija
novih sindikatov Slovenije
Sindikat trgovinskih delavcev
Slovenije
Republiški odbor Predsednik
Matija Vuletič l. r.
Gospodarska zbornica Slovenije
sekcija za trgovino
Predsednik odbora
Miran Goslar, dipl. ek. l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb ž datumom 5. 7. 1991 pod zap. št. 14 in št. spisa 141-16/91.
