Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in – o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in '7. člena odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/89) je Skupščina občine Škofja Loka na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. 7. 1991 sprejela

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za mestni primarni plinovod Škofja Loka z lokacijo centrov potrošnje, redukcijskih postaj in za preureditev kotlarn in ostalih trosil, ki ga je izdelal Urbanistični zavod – Projektivni atelje pod št. 3553 v decembru 1989 in na osnovi pripomb iz javne razgrnitve oziroma stališč izvršnega sveta do njih, dopolnil v aprilu in juniju 1991.

Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi, ki se nanašajo na potek trase, lego in zmogljivost plinovoda, situacijo MRP, območje napajanja, parcelno in zakoličbeno situacijo.

Dolžina plinovoda je ca 11700m. Trasa plinovoda poteka po naslednjih katastrskih občinah in parcelah s številkami:
K. o. Stari Dvor
171/1, 171/2, 164, 162/1, 162/2, 142/1, 142/3, 1391/1, 46/3, 143/2, 1405, 121/3, 108/1, 1388/1, 101/3, 101/1, 106, 84, 53/3, 53/4, 1395/2, 80, 156/1, 152/2, 79/2, 74/1, 78/1, 198, 78/3, 56, 47/1, 47/2, 47/3, 46/1, 58, 121/2, 39/1, 39/4, 42/2, 48, 54/1, 54/4, 54/5, 54/6, 54/7, 53/3, 53/5, 53/6, 91/1, 1363, 1364/1, 210, 108/2, 108/3, 109, 100/1, 156/1, 160/2, 160/1, 140/2, 131/4, 179, 1391/2, 656/3, 183/1, 634/1.
K. o. Suha
600/1, 1006/2, 1015/1, 1018/1, 1231, 1039/1, 1042/2, 1042/4, 1056/1, 1056/3, 1074/1, 1058/1, 1060/4, 1060/5, 1006/3, 1039/2, 1039/4, 1208/1, 1188, 1187, 1084/2, 1084/1, 1092/2, 1000, 1226, 1219, 626, 197.
K. o. Škofja Loka 110/2, 110/3, 1086/1, 108/2, 108/5, 108/9, 117/4, 461, 142/1, 140/2, 343, 142/3, 139/2, 139/1, 138/1, 138/4, 138/5, 136/5, 136/1, 1067/2, 1051/3, 1051/1, 609/1, 207, 359, 323, 66/2, 338, 354, 451, 47/3, 565, 352, 108/1, 61, 54/2, 42/4, 59/2, 46/1, 47/1, 72/1, 133/1, 179/3, 1069, 1033, 1034, 568/1, 568/16, 568/17, 1036/2, 1006/3, 1037/2, 1040, 618/2, 565, 563, 1058/1, 1058/3.
K. o. Stara Loka
1672/12, 659/6, 645/4, 1702/2, 753/7, 753/1, 1672/21, 545/12, 545/18, 545/45, 668/1, 1690/2, 689/5, 689/2, 695/7, 695/3, 695/1, 693/3, 693/6, 699, 1692/2, 1411/2, 1411/3, 1678, 772/17, 753/1, 617/3, 617/2, 617/1, 1822, 613/1, 622/2, 622/4, 629/26, 629/15, 629/21, 660/12, 659/3, 663/10, 663/2, 659/4, 663/3, 1676/2, 738, 739, 751, 2061, 2062, 2055, 2054, 2056, 2057, 747/2, 656/1, 629/1, 629/10, 629/14, 629/16, 625/1, 613/3, 617/17, 617/15, 617/14, 595/1, 689/1, 1681/2.
K. o. Puštal
29/2, 29/3, 931/2, 113, 963, 134/1, 136/2, 145, 150, 940/4, 157, 158, 943/3, 943/2, 955/2, 169/1, 169/148, 169/ 134, 169/57, 169/54, 951/2, 169/22, 169/21, 947/2, 169/5, 169/6, 945/2, 169/30, 169/17, 205, 944, 241, 243, 234, 943/1, 945/1, 169/58, 168/1, 155/1, 155/2, 152/2, 149/1, 942, 138/4, 138/1, 138/2, 124, 125/2, 204, 210/1, 210/2, 212/2, 213, 214, 222, 228, 226, 221, 229, 125/3.
K. o. Zminec
215, 216, 1188, 212, 208, 205, 200, 196, 192, 185, 182, 173, 169/2, 165, 155, 156, 148, 1189/1, 141, 130/1, 125, 132/1, 22/3, 23/8, 1202, 1193, 144, 177.

Celotna dolžina primarnega plinovoda s potrebnimi odcepi do razdelilnih postaj znaša ca 11700m. Začetek novega plinovoda je pri odcepu od glavnega že zgrajenega plinovoda, ki poteka proti Jelovici II na Trati. Ta del ima dimenzijo DN 125, vendar jo je za ustrezno priključitev mestne plinske mreže potrebno zamenjati z dimenzijo DN 200 in nanj priključiti transportni plinovod DN 200 postavljen v traso Kidričeve ceste.
Pri ABC Loka se deli v dva kraka (za industrijo in po lokalni cesti v Frankovo naselje), kjer napaja naslednje centre potrošnje: Frankovo naselje 68, OŠ Cvetko Golar, regulacijska postaja Frankovo naselje, Frankovo naselje 43, Peks, Gradiš in Alpetour – Mehanične delavnice.
Nad blokom Frankovo naselje 68 se krak odcepi ob cestišču do novega križišča na Kidričevi cesti. Vmes napaja še-nove bloke Frankovo naselje 164.
Nad blokom BDS se drugi krak odcepi proti zahodu in poteka po desni strani cestišča do novega križišča na Kidričevi cesti. Vmes napaja še nove bloke v Frankovem naselju s priključkom na centralno kotlovnico.
Pred pričetkom Kidričeve ceste se razcepi proti Obrtniku in Komunali ter dalje proti Sv. Duhu, kjer se zaključuje v priključni postaji v Kulturnem domu. Glavna trasa nadaljuje po levem robu Kidričeve ceste.
Pred novim križiščem Ljubljanske in Kidričeve, ponovno prečka Kidričevo in nadaljuje po desni strani Kidričeve. Vmes se odcepi prvič severno proti Kamnitniku, drugič pa južno do »Pod Plevne«. Nekoliko naprej od priključka Ljubljanske ceste na Kidričevo se transportni plinovod DN 200 odcepi v dva kraka z dimenzijo DN 150 na katerega se priključujejo odcepni plinovodi manjših dimenzij. Južni krak poteka po Stari cesti do zdravstvenega doma in nato južno do Sorške ceste, prečka ob brvi Selško Soro in po lokalni poti vodi do ceste v Puštalu. Tu se odcepi na eno stran do skupščine občine ter vmes napaja še čistilnico Bistra z zaledjem, na drugo stran pa poteka krak čez Puštal mimo gradu. Ob desnem odcepu lokalne ceste poteka mimo kopališča do ceste in ob cesti, ki pelje proti Hrastnici.
Na križišču za Žolšče zavije desno ter deloma spremlja potek poljske poti do lokalne ceste v Bodoveljsko grapo. Na tem odseku se plinovod tudi približa Poljanski Sori. Ob levi strani te ceste poteka do mostu čez Bodoveljščico ter tu čez most po dovozni poti do kotlovnice obrata Termo.
Severni krak (DN 150) od križišča Plevna poteka ob Kidričevi cesti po levi strani Partizanske ceste do območja kasarne, kjer prečka Partizansko in nadaljuje potek po desni strani do Ceste talcev. Na tem odseku so odcepi za samski dom Tehnik, vojašnico, kotlovnice stolpnic na
Partizanski cesti, OŠ Peter Kavčič, Ljubljansko banko, hotel ter Groharjevo naselje. Trasa prečka Cesto talcev, vodi čez Dolenčev vrt in mimo Najdihojce ob južnem robu Podlubnika I do peš poti do trgovine ter ob peš poti v Podlubniku do kotlovnice. Vmes se odcepi krak 0 80 do LTH Vincarje. Drugi krak pa se odcepi od osnovne trase ob peš poti med stolpnicami, prečka Selško cesto in se zaključuje v naselju Stara Loka.
Priključne postaje oziroma centri potrošnje so: Jelovica, Frankovo naselje 68, OŠ Cvetko Golar, samostojna regulacijska postaja Frankovo naselje, Frankovo naselje 43, Frankovo naselje 164, Komunala, Obrtnik, Peks, Gradiš, Alpetour-Mehanične delavnice, odcep Kamnitnik, Podplevna, Zdravstveni dom, samostojna regulacijska postaja na Grabnu, Partizanska 45, Kasarna, Alpetour Hotel, OŠ Peter Kavčič, Partizanska 41, stolpiči Groharjevo naselje, LTH Vincarje, Dom ostarelih, Podlubnik, Tehnik-Samski dom – Tavčarjeva 16, Stara Loka, odcep za Sv. Duh-Kulturni dom, Puštal, Termo Bodovlje.

Kjer poteka trasa ob cesti se za delovni pas smatra cesta sama, na vseh ostalih površinah, pa se delovni pas prilagaja terenskim in drugim razmeram.

Vsa drevesa, ki so v grafični prilogi 3 označena kot zaščitena naravna dediščina, se ohrani. Enako velja za ostala drevesa, razen v primerih, ko je njihova odstranitev neobhodno potrebna za položitev plinovoda. Odmik od debla za ohranitev drevesa in korenin je 5m, kjer tega odmika hi moč doseči, je plinovod potrebno dodatno zaščititi.

Na celotni trasi se določi širina služnostnega pasu, za vzdrževanje praviloma v širini 2m.

Pri položitvi plinovoda je v širini 1 m od osi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1m globoko oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globje kot 0,5m.

Kjer plinovod poteka po obdelovalnih površinah, mora investitor poskrbeti za to, da bo izvajalec del odstranil plodno zemljo brez nerodovitnih primesi, po zasutju jarka pa mora poskrbeti za enako debelino in kvaliteto plasti humusa, kot je bila pred posegom v prostor.

Vozišča, zelenice in druge površine se morajo po končanih delih urediti v prvotno stanje.

Pri izvedbi plinovoda je upoštevati dejansko stanje obstoječe komunalne infrastrukture in objektov na terenu ter na osnovi tega podrobneje določiti potek trase.

Lega cevovodov in vseh ostalih elementov cevovoda v zemlji mora biti posebej označena zaradi nadzora nad plinovodom. Označeni morajo biti naslednji elementi cevovoda:
– lega cevovoda pod zemljo
– lomi cevovoda
– zaščitne cevi
– ventili
Vse oznake plinovoda morajo biti izvedene s tipskimi oznakami.

Za trasiranje in gradnjo plinovoda z delovnim tlakom do 4 bar se upoštevajo predpisi DVGW 462/1 in zahteve upravljalcev ostalih komunalnih naprav.

Pri prečkanju vodotokov se plinovod naslanja na obstoječe mostove (v treh primerih) ali polaga v dno struge (pri Vincarjih in pod Sušico). Na odseku bodoveljske trase, ki poteka v erozijskem območju Poljanščice je potrebno plinovod obtežiti z utežmi.

Pri prebijanju cestnega telesa se plinovod polaga v zaščitno cev, katere dolžina je min. 1m večja od širine cestnega pasu (na vsako stran njegovega zunanjega roba).
Cevi plinovoda se polagajo v zaščitno cev tudi pri prekopu pomembnejših cest, ker se le-ta izvaja v dveh delih – s polovično zaporo ceste in s tem ustrezno prometno signalizacijo. Druga polovica se lahko prekoplje šele po usposobljenosti prve za promet.

Pogoji zaščite, zakoličbe in prestavitve zemeljskih telefonskih kablov bodo predpisani v soglasje PTT Kranj h gradnji za vsako etapo gradnje, plinovoda posebej.
Pred izdajo soglasja h gradnji, mora investitor predložiti »Projekt proti korozijske zaščite pred vplivi blodečih tokov na tt kable«.
Upravljalec plinovoda je dolžan po izgradnji plinovoda PTT podjetju Kranj omogočiti vsa vzdrževalna dela na svojem omrežju pod normalnimi pogoji, kakor tudi gradnjo novega omrežja v bližini plinovoda.

Kjer so položeni vodovodi fi 80 mm ali več oziroma kanali fi 25 ali več, je os trase plinovoda odmakniti vsaj 2,5 m od obstoječega vodovoda oziroma kanala.
Na mestih, kjer ta odmik objektivno ni mogoč, se na terenu ugotovi točno lego obstoječih komunalnih naprav na osnovi ventilov in jaškov, za ostale primere pa na osnovi sondažnih izkopov. V teh posebnih primerih, se dogovori lega plinovoda z izjemoma manjšim odmikom od 2,50 m.
Po potrebi se, prestavi tudi krajše odseke manjših vodovodov oziroma kanalov, ventilov, jaškov itd.
Pred pričetkom del. je celotno traso zakoličiti in uskladiti.

Tehnične zahteve za gradnjo reduciranih postaj z vstopnim tlakom nad 100 mbar do vključno 4 bar so podane z DVG G 490, za gradnjo odcepnih plinovodov in interne plinske mreže, pa so podane z DVGW G 600 – TRGI 1986.

Distribuirani plin, ki ni odoriran je dovoljen le v industriji in kotlarnah. Za uporabo v gospodinjstvih je potrebno namestiti odorirno napravo v MRP Trata.

Vsa križanja in vzporedna potekanja plinovoda z obstoječimi komunalnimi vodi morajo biti izvedena skladno s pogoji upravljalcev le-teh in upoštevaje veljavne tehnične predpise. Isto velja tudi za prečkanje in vzporedne poteke s cestami, potmi in vodotoki.

Pri gradnji regulatorskih postaj je treba upoštevati predpise o dovoljenem nivoju hrupa. V primeru, da so vgrajene naprave preglasne (predvsem regulatorji) je treba v postajo vgraditi naprave za zmanjšanje hrupa. Po izgradnji MRP je investitor dolžan izvesti meritve hrupa in zagotoviti ustrezno zaščito, kolikor bo le-ta potrebna.

Med izgradnjo mora izvajalec predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje onesnaženja okolja pri manipulaciji z gorivom za delovne stroje in pri sami fizični izgradnji plinovoda v skladu s predpisi.

Zaradi varstva okolja pred prekomernim onesnaževanjem zraka je obvezna priključitev na mestni plinovod vseh območij prikazanih v grafični prilogi 1.3. najkasneje dve leti po izgradnji primarnega oziroma sekundarnega omrežja.
Obvezna priključitev ne velja za tiste potrošniške energije, ki so že ali bodo v celoti investirali v druge alternativne ekološko čiste vire energije.
Podrobnejša navodila o izvajanju drugega odstavka tega člena sprejme izvršni svet v 6 mesecih od uveljavitve tega odloka.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna tudi odstopanja od predvidenih tras ter priključnih mest zaradi geoloških in geomehanskih razmer oziroma če so izkazane ekonomsko, tehnično ali druge bolj utemeljene rešitve. Za ta odstopanja je potrebno upravnemu organu predložiti:
– kopijo katastrskega načrta območja spremembe
– situacijo poteka nove trase ali spremenjene lokacije MRP, s prikazanimi križanji prometne in komunalne infrastrukture
– prikaz posega glede na veljavne planske akte občine
– odstopne izjave lastnikov zemljišč ali dokaz o lastništvu.
Ta odstopanja pa morajo biti v skladu s pogoji in soglasji, ki so bila pridobljena k temu LN oziroma morajo biti pridobljena nova soglasja.
O utemeljenosti večjih sprememb odloča izvršni svet oziroma organ, ki ga le-ta pooblasti.
Pod enakimi pogoji se ureja tudi paralelno pridobivanje toplotne in električne energije – kogeneracija.

Primarni mestni plinovod se lahko izgrajuje v večjih etapah, ki si morajo časovno slediti tako, da bo v najkrajšem možnem času izgrajen celotni primarni plinovod (DN 200, DN 150, DN 100) ter priključki plinovoda do posameznih centrov potrošnje, kjer se morajo sočasno izgraditi reducirne oziroma merilne postaje, da bo omogočeno napajanje večjih kotlarn in širšega območja. V posamezni etapi je potrebno zgraditi tudi sekundarno nizkotlačno plinsko omrežje ter preurediti kotlarne.
I. etapa:
Jelovica – Kidričeva cesta – Partizanska cesta -Groharjevo naselje – vrtec Najdihojca s priključnimi plinovodi: Frankovo naselje, Peks, Gradiš, Mehanične delavnice, Obrtnik – Komunala, Pod Plevno, Tehnik-Tavčarjeva 16, stolpnice na Partizanski cesti, OŠ Peter Kavčič, hotel, Alpetour, LTH Vincarje.
II. etapa:
Odcep na Podnu do Podlubnika (stolpnice) s priključnim plinovodom Dom ostarelih, Stara Loka (novo naselje).
Zamenjava plinovoda DN 125 s plinovodom DN 200 Jelovica – prehod preko proge.
III. etapa:
Kidričeva cesta – Stara cesta – Puštal – športno igrišče s priključenimi plinovodi: zdravstveni dom, gledališče, upravna stavba.
IV. etapa:
Odsek plinovoda skozi Puštal do Termo Bodovlje.
V. etapa:
Komunala – Sv. Duh (kulturni dom).
Etape se lahko med seboj združujejo in zamenjujejo. Vse etape se operativno lahko izvajajo v večih podetapah in zajemajo tudi preureditev vseh kotlarn.
Pred priključevanjem potrošnikov na plinovod je potrebno namestiti odorirno napravo v obstoječo MRP Trata (naprava, ki bo dala plinu zaznavni vonj).

Poleg drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in "izvajalci lokacijskega načrta upoštevati naslednje:
– dejansko stanje na terenu pri izdelavi glavnih projektov plinovoda in usmeritve iz lokacijskega načrta
– v izvedbenih projektih podrobno obdelati vsa križanja ali prestavitve komunalnih naprav
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice in poravnati vse odškodnine v prostoru, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja plinovoda
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem omrežju, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku
– gradbiščna dela izvajati po možnosti izven vegetacijske dobe
– pred in po izdelavi katodne zaščite opraviti meritve o vplivu ozemljitve elektroenergetskih naprav tangiranih s traso plinovoda
– najmanj 14 dni pred pričetkom izvedbe prečkanj vodotokov obvestiti pristojno ribiško družino o pričetku del
– opredeliti način varovanja naprav in trase plinovoda v različnih varnostnih situacijah, izvajanje preventivnih in rednih pregledov trase in naprav plinovoda ter opredeliti opravljanje pomanjkljivosti in obveščanje o večjih nevarnostih za okolje pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti
– izdelati strokovne podlage za izdelavo ocene ogroženosti ter načrt ukrepov in nalog v primeru nesreče na plinovodu
– za prekomerno obremenitev nekategoriziranih cest pridobiti posebno soglasje krajevnih skupnosti kot upravljalca nekategoriziranih cest
– v slučaju deponije gradbenega materiala za izgradnjo zemeljskega plinovoda v varovalnem pasu javne ceste po vgradnji vzpostaviti cesto in njeno okolico v prvotno stanje
– križanje cest s plinovodom vidno označiti s predpisano oznako za zemeljski plin
– prečkanja navedenih cest izvesti praviloma s prevrtanjem
– odstraniti in začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina
– izvesti tlačni preizkus tako, da ne bo onesnaževal vodotokov
– za izvedbo priključnih merilnih regulacijskih postaj v obstoječih kotlovnicah in na javnih objektih si pridobiti soglasje od upravljalcev omenjenih objektov.
Za vso škodo nastalo zaradi gradnje ali obratovanja plinovoda je odgovoren investitor.

Vzporedno z izgradnjo plinifikacije se predvidi možnost za paralelno proizvodnjo toplotne in električne energije, kot je razvidno iz strokovnih podlag Inštituta Jožefa Štefana.

Lokacijski načrt plinovoda Škofja Loka je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in Zavodu za družbeni razvoj.

Nadzorstvo nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne inšpekcije.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.