Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/89) in 4. Člena statutarnega odloka o volitvah v zbore občinske skupščine in o njihovi pristojnosti (Uradni list RS, št. 1/90, 9/90) je Skupščina občine Cerknica dne 18. 7. 1991 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica (prečiščeno besedilo)
1. člen
Za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča se na območju občine Cerknica plačuje nadomestilo.
Nadomestilo se plačuje:
a) na območjih mest in naselij mestnega značaja:
– pozidane površine,
– površine, ki so s srednjeročnim družbenim planom občine določene za širitev naselja;
b) na drugih območjih, določenih za kompleksno graditev:
– površine določene za kompleksno stanovanjsko graditev,
– površine določene za graditev industrijskih, turističnih, energetskih in drugih podobnih objektov (industrijska območja, turistična območja, območja strnjenih počitniških naselij);
c) na območjih naselij, ki nimajo mestnega značaja in na drugih območjih za poselitev:
– pozidane in nepozidane površine, ki jih zajema zazidalni ali ureditveni načrt;
č) na drugih območjih:
– pozidane površine v naseljih in drugih območjih za poselitev, ki so dejansko opremljene najmanj z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem; lahko pa tudi na območjih, ki nimajo kanalizacije, imajo pa drugo komunalno opremo.
Navedena območja so razvidna iz kartografskega dela družbenega plana občine Cerknica.
2. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe:
– za uporabo tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posebnem objektu;
– za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Poslovni prostor so tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno, za katere se ovrednoti nadomestilo s 50% točk določenih po 12. členu in po tabeli iz 11. člena.
3. člen
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
a) opremljenost stavbnega zemljišča š komunalnimi in drugimi objekti in napravami,
b) lego in namembnost ter smotrno uporabo stavbnega zemljišča,
c) izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
– večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča.
4. člen
Pri ugotavljanju lege in namembnosti stavbnega zemljišča ter njegove smotrne uporabe bomo zlasti upoštevali:
a) pri legi zemljišča:
– oddaljenost zemljišča od ožjega mestnega centra oziroma od drugega oskrbnega središča,
– konfiguracije območja;
b) pri namembnosti zemljišča:
– opredelitev namena po srednjeročnem družbenem planu občine tej po zazidalnem ali ureditvenem načrtu,
– neskladnost obstoječega namena s predvidenim namenom po prejšnji alinei;
c) pri smotrni uporabi zemljišča:
– gostoto zazidave,
– skladnost obstoječe zazidave s predvideno po zazidalnem ali ureditvenem načrtu.
5. člen
Glede na namembnost zemljišča se opredeli pet tipov območij:
– za stanovanja,
– za počitniške namene,
– za poslovne namene,
– za proizvodne namene (industrija in proizvodna obrt),
– za družbeno dejavnost.
6. člen
Pri določanju izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih bomo upoštevali:
– ugodnosti lokacije poslovnega prostora glede na možnosti ustvarjanja dohodka v nekaterih dejavnostih (zlasti trgovina, gostinska dejavnost, obrtne dejavnosti ipd.),
– možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki znižujejo stroške proizvodov oziroma storitev.
Glede na prejšnje kriterije smo stavbna zemljišča razdelili na štiri cone, in sicer:
I. cona
Stavbna zemljišča na območju ožjega centra Cerknice ob Cesti 4. maja;
II. cona
Cerknica – del, ki ni predviden v I. coni, počitniška naselja Rakov Škocjan, Gornje Jezero, Goričice in Volčje;
III. cona
Rakek, Stari trg in Lož
IV. cona
Podskrajnik, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Zelše, Slivice, Ivanje selo, Unec, Babno polje, lga vas, Kozarišče, Markovec, Nadlesk, Podlož, Dane, Šmarata, Viševek, Vrhnika, Podcerkev, Pudob, Podgora, Kramplje, Ulaka, Studenec, Studeno, Velike Bloke, Volčje, Ravnik, Radlek, Glina, Nemška vas, Nova vas, Fara, Ograda, Brezje, Begunje, Topol, Grahovo, Lipsenj, Martinjak, Bločice, Bloška polica, Žerovnica, Tavžlje, Zala, Žilce, Zahrib, Rudolfovo, Osredek, Ravne, Lešnjake, Jeršiče, Čohovo.
Nadomestilo se plačuje za prostore namenjene za poslovne, proizvodne in družbene namene v vseh naseljih občine Cerknica. Za naselja, ki niso razporejena v I. do III. cono, se pri določitvi nadomestila upošteva III. cona.
7. člen
Za večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanja, upoštevamo zlasti:
– stalen, prekomeren hrup – preko dovoljene meje (bližina prometnic, industrijskih in drugih hrupnih objektov – zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju; Uradni list SRS, št. 15/76 in 29/86),
– trajnejšo onesnaženost zraka – preko dovoljene meje (zakon o varstvu zraka, Uradni list SRS, št. 13/75, 35/79 in 29/86),
– moteno dostopnost glede na konfiguracijo terena in prometni režim.
8. člen
Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila določi:
1. z metodo točkovanja na podlagi navedenih meril,
2. z določitvijo vrednosti točke na podlagi:
– ugotovitve stroškov, ki jih določa srednjeročni plan oziroma letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, namenjenih za skupno rabo;
– skupnega števila točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo.
Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena in jo s sklepom določi izvršni svet občinske skupščine.
9. člen
Za lego in namembnost ter nesmotrno uporabo stavbnega zemljišča se doda do 30% točk.
Za izjemno ugodnost y zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih se doda do 50% točk.
Za večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča se odbije do 15% točk.
10. člen
Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča se določi po skupnem številu točk glede na razporeditev zemljišč v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke.
Višina nadomestila za kvadratni meter stavbnega zemljišča je znesek skupnega števila točk in vrednosti točke.
11. člen
Število točk za kvadratni meter stavbnega zemljišča se v skladu z določbami 4., 5. in 6. člena tega odloka določi po naslednji tabeli:
Tabela:
+-----------+----------+---------+------------+---------+----------+
|Lega |Za |Za počit.|Za poslov. |Za proiz.|Za druž. |
|zemljišča |stanovanja| | | | |
|po | |namene |namene |namene |namene |
|namembnosti| | | | | |
+-----------+----------+---------+------------+---------+----------+
| Število točk |
+-----------+----------+---------+------------+---------+----------+
|I. cona | 20 | 30 | 80 | 50 | 25 |
+-----------+----------+---------+------------+---------+----------+
|II. cona | 15 | 30 | 60 | 45 | 25 |
+-----------+----------+---------+------------+---------+----------+
|III. cona | 10 | 30 | 50 | 40 | 25 |
+-----------+----------+---------+------------+---------+----------+
|IV. cona | 5 | 30 | 40 | 35 | 25 |
+-----------+----------+---------+------------+---------+----------+
12. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe in dejanske možnosti priključka na te objekte in naprave, se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
točk
1. cesta z asfaltiranim cestiščem 20
2. cesta v makadamski izvedbi 10
3. meteorna kanalizacija 10
4. javna razsvetljava 5
5. vodovod 15
6. kanalizacija 20
7. električna distributivna mreža 10
8. telefonsko naročniško omrežje 10
13. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč se ne plačuje za stavbno zemljišče, ki se uporablja za namene, ki jih določata 1., 2. in 3. odstavek 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89).
Razen oprostitev iz prvega odstavka tega člena, so oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč:
– občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč, na njihovo vlogo za vsako koledarsko leto posebej;
– najemniki oziroma lastniki stanovanj, če občinski upravni organ ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje;
– občani, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, povodenj, potres, požar in druge poškodbe objekta).
Oprostitev plačevanja nadomestila se ureja na podlagi vloge občanov.
14. člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti s 50% točk, določenih po 12. členu in po tabeli iz 11. člena.
15. člen
Pri odmeri plačila nadomestila bomo zaradi organiziranih lastnih vlaganj občanov v izgradnjo komunalnih objektov in naprav upoštevali krajevne samoprispevke in določili odvisno od višine teh samoprispevkov delno ali popolno oprostitev za čas, kot velja po zakonu za občane, ki so neposredno ob gradnji ali ob nakupu stanovanjskih objektov plačali prispevek k stroškom urejanja stavbnega zemljišča.
V skladu z določilom 12. in tega člena se zmanjša odmera plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za tisti del komunalnih naprav in objektov, ki so bili v celoti zgrajeni z lastnimi vlaganjem občanov ali samoprispevkom.
V odločbah o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s upošteva zmanjšanje plačila na podlagi soglasja pristojne krajevne skupnosti.
16. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
Podjetja, delovne skupnosti in drugi, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz materialnih stroškov.
17. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu občinski upravni organ pristojen za družbene prihodke.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
18. člen
Sredstva zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se združujejo na računu Sklada stavbnih zemljišč in se uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč v tistih krajevnih skupnostih, kjer se zberejo.
Uporaba sredstev iz prejšnjega odstavka se določi s finančnim načrtom sklada stavbnih zemljišč.
19. člen
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestila v roku 30 dni po uveljavitvi odloka, dati občinskemu upravnemu organu točne podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi podatke o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila.
20. člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila če:
a) v določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila,
b) prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS in se za dodatno uvedena naselja iz 6. člena prične uporabljati od 1. 1. 1992, za Smelijevo naselje v Ložu pa od 1. 9. 1991.
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 7/83).
Št. 414-8/91-3
Cerknica, dne 18. julija 1991.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Janez Okoliš l. r.
