Na podlagi 14. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) ter 19. člena statuta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 18/91), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela dne 20. 6. 1991, zboru krajevnih skupnosti dne 20. 6. 1991 in družbenopolitičnega zbora dne 26. 7. 1991 sprejela

S proračunom občine Kočevje za leto 1991 (v nadaljnjem besedilu občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini Kočevje.

Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1991 v višini 159,361.977,00 din se razporedijo

– tekoče obveznosti                 158,810.977
– sredstva rezerv                       551.000

Izvršni svet Skupščine občine Kočevje v okviru obstoječih virov prihodkov med letom usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov s porastom cen na drobno.
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1991 se izloči 0,15% v sredstva rezerv občine Kočevje.

Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del tega odloka.

Kot sredstva za delo se državnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) zagotavljajo:
– sredstva za bruto osebne dohodke in za prispevke delodajalca
– sredstva za druge osebne prejemke
– sredstva za materialne stroške
– sredstva opreme in amortizacije
– sredstva za druge odhodke.

Sredstva za delo se organom med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečna akontacija, vendar v odvisnosti od zapadlosti obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna.

Sredstva za osebne dohodke delavcev se organom zagotavljajo mesečno, glede na: število delavcev in funkcionarjev, koeficientov za določanje osebnih dohodkov za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnovo za obračun osebnih dohodkov, ki jo določi Izvršni svet Republike Slovenije, delovno dobo in uspešnost oziroma dodatno obremenjenost.
Za delovno uspešnost oziroma dodatno delovno obremenjenost se organom zagotavlja 15% od ugotovljenih sredstev za osebne dohodke, glede na število delavcev in funkcionarjev, koeficientov za določanje osebnih dohodkov, osnove za obračun osebnih dohodkov in sredstev za delovno dobo.

Sredstva za materialne stroške, druge odhodke in amortizacijo se določijo v okviru potreb in možnosti občinskega proračuna. Sredstva za druge osebne prejemke in druge dohodke se organom dodeljujejo na podlagi pisnih zahtevkov. V okviru sredstev za amortizacijo se uporabnikom zagotavljajo sredstva samo za amortizacijo premičnin v skladu s proračunskimi možnostmi.

Če se med letom spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter za njihovo izvrševanje, se mu sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.

Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delovanje zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve. Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik, se morajo neporabljena sredstva za delo organov oziroma uporabnika prenesti v tekočo proračunsko rezervo, oziroma na organ, ki prevzame opravila ukinjenega organa.

Uporabniki morajo izvršiti svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.

Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna in se uporabijo kot sredstva za delo upravnih organov.

Za zakonito in usklajeno uporabo sredstev občinskega proračuna, ki so posameznim uporabnikom odobrena v proračunu, sta odgovorna predsednik izvršnega sveta in načelnik oddelka za občo upravo.

Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najpozneje do 31. decembra vrniti v proračun.

Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
– o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov
– o uporabi sredstev rezerv občinskega proračuna do višine 50% zbranih sredstev
– o razporeditvi sredstev tekoče proračunske rezerve.
Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo uporabljala:
– za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in, ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine
– za naloge v proračunu, za katere se med letom izkaže, da zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.
O odločitvah iz prve alineje tega člena mora izvršni svet obvestiti zbore občinske skupščine na prvi naslednji seji ter predlagati ustrezen popravek proračuna.

Oddelek za občo upravo opravlja nadzor:
– nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov po namenu, obsegu in dinamiki porabe
– nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz občinskega proračuna.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso uporabljena za tiste namene za katere so bila dodeljena, mora oddelek za občo upravo zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti izvršni svet. Če oddelek za občo upravo pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da finančno ali materialno knjigovodstvo pri uporabniku ni ustrezno urejeno je dolžan o tem obvestiti izvršni svet in mu predlagati ustrezne ukrepe.

Oddelek za občo upravo je v soglasju s predsednikom izvršnega sveta pristojen, da:
– opravlja med letom poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v programu dela,
– odloča na podlagi pisnega predloga posameznih nosilcev sredstev o prenosih med sredstvi za namene iz 5. člena tega odloka in med različnimi postavkami istega namena,
– odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za premoščanje likvidnostnih problemov proračuna,
– odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov, zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna (vezava sredstev),
– po potrebi najema kratkoročne kredite, vendar največ do višine 1/12 letnih prihodkov,
– na podlagi sklepa Izvršnega sveta dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev.

Ker občina s svojimi prihodki ne more zagotoviti izvajanje nalog na področju javne porabe, se ji zagotavljajo sredstva za finančno izravnavo iz republiškega proračuna.

Da občina lahko prejme sredstva iz prejšnjega člena, morajo biti njeni prihodki predvideni v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike. Obseg prihodkov, ki je poprejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev sredstev, ugotavljata Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju z občino.
Občini pripadajo sredstva za finančno izravnavo v višini razlike med predvidenimi prilivi izvirnih prihodkov občine in določenim obsegom sredstev za javno porabo.
Kot izvirni prihodki občine se štejejo predvideni prilivi po. 6. členu zakona o financiranju javne porabe in odloku o razporeditvi določenih prihodkov med republiko in občinami v letu 1991. Obseg sredstev za javno porabo občine za leto 1991 je določen na osnovi prihodkov občine v letu 1990, korigiranih z deležem prebivalcev. Kot prihodki v letu 1990 so določeni vsi prihodki splošne porabe, prihodki za družbene dejavnosti in ustrezen del prihodkov gospodarske infrastrukture, zmanjšanih za prenesene naloge na proračun republike.
Sredstva za finančno izravnavo se zagotavljajo po dvanajstinah.

Prihodki in odhodki, ki so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošne porabe in skupnih družbenih potreb v občini Kočevje od 1. 1. 1991 do 31. 3. 1991, so sestavni del proračuna za leto 1991.

Za realizacijo obveznosti iz občinskega proračuna v letu 1991 se bo občina Kočevje dolgoročno zadolžila do višine 16,000.000 din.
Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet, po predhodnem soglasju zborov občinske skupščine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1991 dalje.