Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je na podlagi 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX-LXXXIX k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89) na 111. seji 8. 8. 1991 sprejel

S tem sklepom se določajo normativi in standardi kot podlaga za sistemizacijo delovnih mest v zavodu in določitev obsega sredstev dohodka za izvedbo vzgojnoizobraževalnih programov v srednjih šolah.
A. Elementi za sistemiziranje delovnih mest
1. Vzgojnoizobraževalno delo pedagoških delavcev Vzgojnoizobraževalno delo vključuje in obsega vse oblike in vsebine dela. ki jih mora opraviti šola v skladu s programom, ki ga izvaja in v času. ki ga določa šolski koledar za srednje šole.
1.1. Element za sistemizacijo delovnih mest pedagoških delavcev so ure pouka v naslednjem obsegu:
– 20 ur pouka tedensko za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
-.25 ur pouka tedensko za učitelje praktičnega pouka,
– 30 ur pouka tedensko za laborante oziroma sodelavce.
1.2. Razredniku se za vodenje oddelka prizna ena pedagoška ura tedensko.
1.3. Mentorju učitelja-pripravnika se prizna 1 pedagoška ura tedensko za delo s pripravnikom.
2. Druga dela
2.1. Šola s 16 oddelki sistemizira eno delovno mesto ravnatelja s polnim delovnim časom.
2.2. Šola z več kot 16 oddelki sistemizira za dodatnih 20 oddelkov eno delovno mesto pomočnika ravnatelja s polnim delovnim časom.
2.3: Za 2000 ur proizvodnega dela oziroma delovne prakse letno po predmetniku šola sistemizira eno delovno mesto organizatorja proizvodnega dela oziroma delovne prakse z zahtevano višjo strokovno izobrazbo.
Šola, ki izvaja pedagoški program, sistemizira za isti letni obseg pedagoške prakse eno delovno mesto organizatorja pedagoške prakse z zahtevano visoko strokovno izobrazbo.
2.4. Za 22.400 ur praktičnega pouka letno po izvedbenem predmetniku šola sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka z zahtevano višjo strokovno izobrazbo.
2.5. Za 22.400 ur instrumentalnega pouka letno po izvedbenem predmetniku v programih Glasba in Predšolska vzgoja šola sistemizira eno delovno mesto organizatorja instrumentalnega pouka z zahtevano visoko strokovno izobrazbo.
2.6. Šola z 20 in več oddelki sistemizira:
– eno delovno mesto svetovalnega delavca (psiholog, pedagog ali socialni delavec),
– eno delovno mesto knjižničarja,
– eno delovno mesto administrativnega delavca z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo V. stopnje,
– eno delovno mesto računovodskega delavca z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo V. stopnje,
2.7. Za opravljanje tehničnih del šola sistemizira eno delovno mesto hišnika z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje.
2.8. Šola z lastno kurilnico na trda goriva sistemizira eno delovno mesto kurjača z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje.
2.9. Šola z manj kot 10 oddelki in lastno kurilnico na trda goriva sistemizira eno delovno mesto hišnika-kurjača, ki izpolnjuje pogoje pod točkami 2.7. in 2.8.
2.10. Šola sistemizira na 1.200 m2 normirane čistilne talne površine eno delovno mesto snažilke z zahtevano I. stopnjo izobrazbe.
Šola, ki ne dosega normativov iz točke 2.1. do 2.6. in točke 2.10., sistemizira delovna mesta navedenih delavcev in ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Za dodatno sistemiziranje delovnih mest v točkah od 2.6. do 2.8., pa mora šola pridobiti predhodno ustrezno soglasje.
B. Normativi za oblikovanje oddelkov in skupin
I. Normativi za oblikovanje oddelkov
1.1. Normativ za oblikovanje oddelka l. letnika je:
– v dvoletnih programih 25 učencev;
– v triletnih in štiriletnih programih 36 učencev;
– v dvojezični šoli 24 učencev
– v športnih oddelkih 20 učencev.
Če se zaradi osipa zmanjša število učencev v športnem oddelku na 10, se oddelek ukine, učenci pa preusmerijo v redne oddelke.
1.2. Normativi za oblikovanje oddelkov v višjih letnikih
Število oddelkov v višjih letnikih se oblikuje tako, da število učencev istega letnika v programu deli z ustreznim normativom pod točko 1. 1.
1.3. Odstopanje
– Odstopanja od normativa, 1.1. so dovoljena v primerih:
– če se program oziroma smer izvaja le na eni srednji šoli v Republiki Sloveniji;
– v oddelkih šol z italijanskim učnim jezikom, če so vpisani samo pripadniki italijanske narodnosti;
– če se v oddelek vključujejo učenci z motnjo v razvoju, pri čemer, mora šola predhodno pridobiti ustrezno soglasje.
2. Normativi za oblikovanje skupin učencev Delitve učencev v skupini oziroma sodelovanje sodelavcev-laborantov pri splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetih ter praktičnem pouku in laboratorijskih vajah so opredeljene z odstotkom dodatno priznanih pedagoških ur za posamezne skupine predmetov.
Dodatne pedagoške ure, namenjene delitvam učenčev v skupine oziroma sodelavcem-laborantom, se priznajo le pri tistih predmetih, pri katerih je s programom opredeljena taka izvedba pouka.
Razpoložljivi fond dodatno priznanih pedagoških ur, ki pomenijo zgornjo mejo v okviru standarda, razporedi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport na posamezne predmete po letnikih, šola pa je samostojna v odločitvi, pri katerih poglavjih učnega načrta bo učence delila v skupine. Pri sistemizaciji delovnih mest pedagoških delavcev se upoštevajo tako dodane pedagoške ure k pedagoškim uram za posamezne predmete po osnovnem predmetniku.
2.1. Splošnoizobraževalni predmeti
Pri splošno-izobraževalnih predmetih (točka I.a predmetnikov prenovljenih programov) se učenci ne delijo v skupine, razen:
– pri predmetu Informatika in računalništvo oziroma Računalništvo in informatika, kjer se na osnovni fond ur po predmetniku v posameznem letniku doda 50% ur, namenjenih za delitev učencev v skupine.
– pri predmetih Biologija z ekologijo, Fizika, Kemija ter Naravoslovje v dvoletnih programih, kjer se na osnovni fond ur po predmetniku v posameznem letniku doda 20% ur, namenjenih za sodelovanje laborantov.
2.2. Strokovno-teoretični predmeti
Letnemu fondu ur, ki je namenjen za vse strokovno-teoretične predmete v vseh letnikih (točka II.a predmetnikov prenovljenih programov), se za delitve učencev v skupine oziroma sodelavce-laborante doda:
a) v triletnih programih 10% dodatnih ur,
b) v štiriletnih programih (brez gimnazije) 20% dodatnih ur.
Odstopanja
Odstopanja od normativa 2.2.b. so dovoljena v programih:
– Laboratorijski tehnik. Kemijski tehnik in Farmacevtski tehnik, kjer se letnemu fondu ur za strokovno-teoretične predmete doda 50% dodatnih ur;
– Oblikovanje in Fotografija, kjer se letnemu fondu ur za strokovno-teoretične predmete doda 40% dodatnih ur.
2.3. Praktično usposabljanje
2.3.1. Praktični pouk
Letnemu fondu ur, ki je opredeljen v osnovnem predmetniku za praktični pouk (točka II.c. predmetnika), se za delitve učencev doda:
a) pri dvoletnih programih 100% dodatnih ur na letnik,
b) pri triletnih programih:
– 100% dodatnih ur na oddelek T. letnika,
– 150% dodatnih ur na oddelek 2. letnika, – 200% dodatnih ur na oddelek 3. letnika;
c) pri štiriletnih programih:
– 75% dodatnih ur na oddelek 1. in 2. letnika,
– 75% dodatnih ur na oddelek z maturo 3. in 4. letnika,
– 100% dodatnih ur na oddelek z zaključnim izpitom 3. in 4. letnika.
Odstopanja
Odstopanja od normativa 2.3.1.c so dovoljena v programu Zobotehnik, kjer se letnemu fondu ur za praktični pouk po osnovnem predmetniku doda 200% dodatnih ur na letnik.
2.3.2. Laboratorijske vaje
Letnemu fondu ur, ki je po osnovnem predmetniku opredeljen za Laboratorijske vaje v vseh letnikih, se za delitve učencev v skupine oziroma sodelavce-laborante doda 100% dodatnih ur.
Odstopanja
Odstopanja od normativov, določenih v točkah 2.1., 2.2. in 2.3. so dovoljena
– pri obveznih izbirnih vsebinah (točka I.b predmetnika), kjer se pri opredeljenem obsegu pedagoških ur sistemizirajo delovna mesta učiteljev Biologije z ekologijo ter Zdravstvena vzgoja s tečajem prve pomoči,
– pri individualnem delu z učenci v programih Glasba in Ples; pouku instrumenta v obsegu 12 ur letno na učenca v programu Predšolska vzgoja ter pri praktični vožnji z motornim vozilom v obsegu 12 ur letno na učenca,
– v primerih, ko je to določeno z zakonom o varstvu pri delu, pri čemer mora biti s programom oziroma učnim načrtom opredeljena vsebina, obseg in število učencev v skupini po letnikih.
2.4. Normativ za oblikovanje skupine pri predmetih z izbirnimi vsebinami in pri izbirnih predmetih v iztekajočih programih oziroma smereh, v katere so se učenci zadnjič vpisali v 1. letnik v šolskem letu 1990/1991, je najmanj 18 učencev, če so predmeti oziroma izbirne skupine predmetov določene s predmetnikom in učnim načrtom.
Oblikovane skupine se združujejo iz paralelk istega letnika in programa do polnoštevilnega oddelka.
2.5. Normativ za izvajanje pouka pri predmetih, ki jih določi šola oziroma pri izbirnih predmetih, je enak ustreznemu normativu pod točko B 1.1.
2.6. Normativ za izvajanje pouka pri nerazporejenih urah v gimnazijskem programu dovoljuje oblikovanje ene skupine več kot je oddelkov v letniku.
2.7. Pri pouku tujega jezika se oddelek deli v skupine, da se učencem zaradi nadaljevanja tujega jezika iz. osnovne šole omogoči izobraževanje istega tujega jezika. Te skupine učencev se združujejo iz paralelk istega letnika in programa do polnoštevilnega oddelka.
Isto določilo se smiselno uporablja tudi za organizacijo pouka drugega tujega jezika.
2.8. Pri tretjem tujem jeziku, če je določen s predmetnikom, je v skupini najmanj 18 učencev. Tako oblikovane skupine se združujejo iz paralelk istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
2.9. Pri pouku jezika okolja se oddelek glede na predhodno znanje učenca deli v skupino z začetnim in skupino z nadaljevalnim programom pouka jezika okolja. Skupine učencev se oblikujejo tako, da se združujejo učenci iz paralelk istega letnika do 24 učencev.
2.10. Normativ za oblikovanje skupin pri telesni oziroma športni vzgoji je enak ustreznemu normativu pod točko B 1.1., s tem, da se učenci delijo po spolu ter združujejo po paralelkah istega letnika.
2.11. Normativ za spremstvo učencev na strokovnih ekskurzijah je 20 učencev na spremljevalca.
2.12. Normativ za izvedbo praktičnega dela tečaja prve pomoči je 18 učencev v skupini.

S šolskim letom 1992/1993 je normativ za oblikovanje oddelkov 1. letnika v triletnih in štiriletnih programih 32 učencev. Z vsakim naslednjim šolskim letom se ta normativ postopoma uvaja v višje letnike, in sicer tako, da bodo v šolskem letu 1995/1996 vsi oddelki triletnih in štiriletnih programov v vseh letnikih oblikovani na podlagi normativa 32 učencev v oddelku.

Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati določbe o oblikovanju dohodka v Enotnih osnovah standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti v srednjih šolah, ki jih je sprejela Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 18. 7. 1986 (Poročevalec Izobraževalne skupnosti Slovenije, št. 4/86 z dne 16. 9. 1986), z dopolnitvami, sprejetimi 13. 10. 1988.

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.