Na podlagi 136. in 161. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št: 1/80 in 33/80), 49. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in 2. člena odloka o spremembi odloka o določitvi pristojnosti in načinu odločanja zborov Skupščine občine Logatec, o načinu volitev vodstva Skupščine in zborov in Izvršnega sveta občine Logatec (Uradni list RS, št. 17/90, 21/90 in 25/90) in stališča Izvršnega sveta Republike Slovenije št. 30-02/90-1/42-8 z dne 18. 12. 1990 je Skupščina občine Logatec na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1990 sprejela

5.1. Usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru
Pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v prostoru je zasnovati in izvajati tako poselitev, ki bo omogočala na eni strani učinkovito omrežje naselij, humane pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju ter smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, varovanje okolja in naravnih ter ustvarjenih vrednot.
Za zagotovitev celovitega razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:
– Hitrejši in enakomernejši gospodarski razvoj je pogoj za nadaljnji razvoj. Poleg zagotovitve materialne osnove za izboljšanje družbenega in osebnega standarda, varovanja okolja, naravne in kulturne dediščine, bo odpiranje novih delovnih mest tudi v obrobnih območjih zadržalo potrebno poselitev v teh krajih. Intenzivnejši gospodarski razvoj bomo zagotovili s povezovanjem v regiji oziroma z ustvarjanjem pogojev za privabljanje investicij iz drugih občin.
– Gospodarski razvoj in medobčinsko povezovanje sta tesno povezana tudi z razvojem stanovanjskega gospodarstva in družbenih dejavnosti. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbami v infrastrukturo.
Trend nenačrtnega naseljevanja v dobro dostopnih kotlinskih naseljih bomo usmerjali z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike.
– Boljšo oskrbo v vseh območjih je pri razpršeni poselitvi mogoče zagotoviti s krepitvijo lokalnih centrov (in tudi nekaterih mikrogravitacijskih središč), ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in mu nuditi ustrezno dnevno oskrbo.
Pomembna je racionalna mreža lokalnih centrov, ki zahtevajo več kot 1.000 prebivalcev gravitacijskega zaledja za organizacijo primerne oskrbe. Istočasno pa je potrebno tudi v območjih redke razpršene poselitve zagotoviti vsaj minimalno oskrbo, čeprav ekonomsko ni upravičena.
Specializirane oskrbne dejavnosti moramo usmerjati v centre višje stopnje, kjer je glede na dostopnost in zaledje mogoče zagotoviti »ekonomske pragove« za njihov obstoj in razvoj.
– Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij, ki so vsaj delno komunalno že opremljena ali pa imajo dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije.
– Zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo stanovanjske gradnje v osrednjem urbaniziranem območju občine, ki je zajeto v ureditveno območje naselja Logatec in na območju Hotedršice in Rovt.
Intenzivnejši razvoj v teh delih občine je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi pravočasna izgradnja komunalne in prometne infrastrukture ter uvede strožji nadzor nad izvajanjem sprejete dokumentacije.
– Smiselno je usmerjati nekoliko hitrejši razvoj centralnih naselij – centrov krajevnih skupnosti, vendar v mejah prostorskih razvojnih možnosti, ki so v večini naselij omejene. Za vsa ta naselja bomo morali s prostorskimi akti prednostno določiti površine, ki jih bomo urejali za stanovanjsko in drugo graditev, sicer se bo nadaljeval neracionalni razvoj naselij.
– Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnost zaposlitve za kmeta-delavca bliže doma, z odpiranjem možnosti novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov za domačine.
– Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi bo mogoče predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva ter razvoja takšnega sistema poselitve, ki bo zagotavljal prisotnost ljudi na vsem prostoru.
– Varovanje vodnih virov zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov, kakor tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega prostora.
Urejanje in nadzor odvajanja ter čiščenja odpadnih voda je pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini.
– S primernim izborom in razmestitvijo proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje.
– Naravno in kulturno dediščino bomo varovali, vzdrževali in razvijali. Pravočasno bomo ovrednotili dediščino in usklajevali z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa bomo zagotovili program vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno življenje.
Pri usmerjanju razvoja poselitve si bomo prizadevali za kvalitativni premik v procesu urbanizacije v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v naseljih, kakor tudi v socioekonomskih dejavnikih.
Sprejeta usmeritev razvoja poselitve temelji na zmernejši rasti števila prebivalcev. Ta rast temelji na pričakovanih možnostih za zaposlovanje in rasti družbenega proizvoda. Projekcija prebivalcev in delovnih mest je prikazana v tabeli 10 (priloga).
Na podlagi navedene projekcije bomo pri usmerjanju bodoče poselitve upoštevali naslednja izhodišča demografskega razvoja naselij in območij:
– V kotlinsko območje Logatca se bodo poleg naravne rasti širšega območja občine priseljevali tudi prebivalci iz širšega prostora.
Za naselja Logatec predpostavljamo porast v višini naravne rasti, tej pa prištevamo, še 80% pričakovanega občinskega migracijskega salda, kar pomeni povečanje števila prebivalcev za okoli 1220 do leta 2000.
– Naselji Rovte in Hotedršica bosta rastli predvsem na račun naravne rasti iz ožjega gravitacijskega območja. Hkrati pa naj bi porastli tudi na račun doselitev v občino Logatec, in sicer vsako, po 10% pozitivnega migracijskega salda občine Logatec. Tako naj bi območje KS Rovte (predvsem naselje Rovte samo) porastlo do leta 2000 za okoli 230 prebivalcev, KS (naselje) Hotedršica pa za približno 100.
– V ostalih območjih lahko glede na dosedanje negativne trende gibanja prebivalcev pričakujemo, da se bo ob ustreznih izboljšavah življenjskih pogojev negativni trend postopoma ustavil, ni pa računati, da se bo do leta 2000 izkazala rast števila prebivalcev.
– Spodbujali bomo hitrejši razvoj centralnih naselij – centrov krajevnih skupnosti, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene.
5.2 Zasnova omrežja naselij in organizacije dejavnosti v naseljih
Osnovni cilj zasnove sistema omrežja "naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
Pri nadaljnem razvoju omrežij naselij bomo upoštevali izhodišča, ki temeljijo na planski tipologiji naselij.
Ruralna naselja tip A: Ravnik, Novi svet, Jakovica, Praprotno brdo, Hleviše, Hlevni vrh, Lavrovec in Žibrše.
Prevladujoča ruralna naselja tip B: Petkovec, Zaplana, Medvedje brdo, Rovtarske Žibrše in Vrh nad Rovtami.
Urbana ruralna naselja tip
C1; Hotedršica, Rovte, Laze (BC1)
C2: Kalce (BC2).
Prevladujoče urbano naselje tip
D: Logatec (DE).
5.3 Zasnova namenske rabe prostora (Kartografski del plana, karta 2 in 7, Urbanistična zasnova Logatca, karta 1, kartografska dokumentacija)
Zasnova namenske rabe je prikazana na kartografskem delu plana v merilu 1:25.000, za območje urbanistične zasnove Logatca pa v merilu 1:5000. Okvirna bilanca površin je prikazana v tabeli 12 (v prilogi).
V kartografski dokumentaciji, ki je sestavni del dolgoročnega plana, so prikazane nekatere razmejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov:
– trajno varovana kmetijska zemljišča (1 območje)
– varovana območja, za katera so sprejeti odloki: gozdovi, varstvena območja vodnih virov, varstvena območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, območja za pridobivanje rudnin itd.
V obdobju do leta 2000 se bo glede na predvidene posege v prostor spremenilo tako razmerje med gozdnimi, kmetijskimi in nerodovitnimi površinami, kakor tudi kvaliteta kmetijskih in gozdnih površin ter omejitve pri osnovni rabi zemljišč.
Za dolgoročni razvoj poselitve planiramo 60-70 ha novih površin, v okviru ureditvenih območij naselij, določenih s tem planom (glej kartografski del plana, zasnova ureditvenih območij naselij in Urbanistična zasnova Logatca, karta 1)
Del teh površin je treba pridobiti z zapolnitvami in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij.
Posamezni posegi na kmetijska in gozdna zemljišča bodo tudi izven ureditvenih območij naselij zaradi ureditve prometne komunalne in energetske infrastrukture.
Za zagotovitev smotrnejše namenske rabe in preobrazbe prostora za potrebe poselitve moramo upoštevati naslednje usmeritve:
– Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij s poudarkom na prenovi stavbnega fonda in kompleksni izgradnji območij.
Vse zapolnitve bomo strokovno preverjali, da si ne bi zaradi kratkoročnih rešitev zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in območij.
– Površine, ki bodo namenjene za dolgoročni razvoj naselij, morajo biti praviloma manj primerne za kmetijstvo in gozdarstvo. Obseg kvalitetnejših kmetijskih zemljišč, katere bo potrebno zaradi utemeljenih razlogov postopoma preobraziti v stavbna zemljišča, je utemeljen in usklajen v okviru priprave tega plana. (Glej prilogo plana.)
Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij.
Zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje z gozdovi bomo preprečevali s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev in s ta namen pripravljenimi konkretnimi programi.
Za melioracije so predlagane obsežne površine v občini (glej tabelo 13 v prilogi). Prednostna naloga je uskladitev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov in interesov kmetijstva ter določitev postopnosti izvajanja melioracijskih del. Pri tem se bomo zavzemali za upoštevanje celovitih ekoloških parametrov in omejitev.
Pri hidromelioracijah je prednostna naloga uskladitev interesov in možnosti vodnogospodarskih posegov, interesov kmetijstva, ribištva in naravovarstva, kar velja še posebno za Žejno dolino, Zeleno dolino in dolino Rovtarice.
Za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokope itd.) bomo izdelali in sprotno izvajali sanacijske programe. Območja bomo po zaključeni uporabi skladno s programi namenili gozdni, kmetijski, rekreacijski in drugim rabam.
Manjši obseg preobrazbe kmetijskih in gozdnih zemljišč od do sedaj planiranega bo na račun gradnje počitniških naselij. Do leta 2000 ne bomo odpirali novih območij za gradnjo počitniških naselij, temveč le smotrno zaokroževali in dopolnjevali že »načeta« območja, lam, kjer je to dopustno.
SO Logatec bo z odloki opredelila površine in režime v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. V teh območjih bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi in preobrazbi prostora.
Z odloki bodo opredeljena območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Na teh gozdnih površinah bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi.
Za vsa območja varstva vodnih, virov bo SO Logatec sprejela odloke o zavarovanju. Varovanje vodnih virov je prednostnega pomena v primeru izkazanih različnih interesov za rabo določenega prostora.
Površine; ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije).
5.4. Zasnova varstva okolja in urejanja prostora
5.4.1 Varstvo naravne in kulturne dediščine (Kartografski del plana, karta 6)
Naravno in kulturno dediščino bomo smiselno vključevali v urejanje prostora in iskali možnosti za poglobitev stikov med interesi družbenega razvoja ter potrebo po njeni ohranitvi in vzdrževanju.
Varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine bomo zagotovili predvsem z uresničevanjem naslednjih nalog:
– s sprotnim obnavljanjem topografske evidence naravne in kulturne dediščine in njenim ovrednotenjem,
– z registracijo naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov,
– z valorizacijo dediščine in vključevanjem Je-te v načrtne urbanistične in krajinske posege,
– z izdelavo konkretnih konzervatorskih programov za posamezne objekte dediščine in njenih sklopov kot
– predpogoj aktivnega varstva,
– z opredelitvijo večjih zavarovanih območij, in z razglasitvijo posebno redkih in ogroženih tipov naravne dediščine za naravne rezervate,
– z varovanjem površin nad kraškimi Jamami in območij z mikrokraškimi oblikami,
– s preprečitvijo onesnaževanja voda in z ureditvijo odlagališča,
– z zavarovanjem odsekov posameznih vodnih tokov,
– s preprečevanjem nepotrebne regulacije potokov,
– z zavarovanjem krajinsko in biogenetsko pomembnih močvirij ter s preprečitvijo melioracij v takih območjih,
– s preprečevanjem zaraščanja kulturne krajine,
– z ohranjanjem prostorskih kvalitet in značilnosti, ki so pomembne za identiteto naselij,
– z ohranitvijo historičnih zazidalnih linij, parcelacije in z ustrezno izrabo historičnega stavbnega fonda,
– z ohranitvijo fragmentov kvalitetnih urbanističnih ureditev iz preteklosti,
– z ohranjanjem tipičnosti nekaterih vaških naselij kot sooblikujočih dejavnikov kulturne krajine,
– z ohranjanjem sestavin kulturne krajine,
– z izboljšanjem odnosa javnosti do naravne in kulturne dediščine z vzgojnim in informativnim delovanjem.
Najkvalitetnejše, objekte ter območja naravne in kulturne dediščine na območju občine, ki še niso razglašeni za naravne znamenitost in kulturne spomenike, bomo razglasili v obdobju do leta 2000. Navedeni objekti in območja so našteti v pregledu. Kot obvezno izhodišče je prevzeto iz Dolgoročnega plana Republike Slovenije varovanje pomembnejših kulturnih spomenikov in Notranjskega regijskega parka, dodatno pa so opredeljeni drugi kulturni spomeniki in naravne znamenitosti. Pri urejanju prostora v območju te dediščine je obvezno prednostno upoštevati varstveni interes.
Vsi posegi v objekte in območja naravne in kulturne dediščine, ki so planirani za razglasitev za naravne znamenitosti in kulturne spomenike, so dovoljeni le na podlagi, predhodne priprave podrobnih, usmeritev za varovanje in razvoj s strani odgovorne službe.
Občina Logatec in pooblaščena strokovna organizacija morata zagotoviti pripravo strokovnih podlag za normativno zavarovanje spomenikov, kakor tudi podrobnejše usmeritve za upoštevanje dediščine pri razvoju v prostoru ter merila in pogoje za urejanje prostora z upoštevanjem celotne naravne in kulturne dediščine.
5.4.2 Varstvo in izboljšanje okolja Pomembnejše splošne usmeritve na področju varstva okolja so:
– sistematično in sankcionirano reševanje odprtih ekoloških problemov,
– dosledno preverjanje novih investicijskih pobud industrije in drugih, dejavnosti z ekološkega vidika in preprečevanje ekološko vprašljivih investicij,
– usmerjanje razvoja poselitve, tako da bo v čim manjši meri prizadeta kvaliteta zraka in vode in da se poselitev ne bo širila na račun kvalitetnih kmetijskih zemljišč.
Pomembnejše naloge na področju varstva in izboljšanja okolja so:
– Pri koncipiranju industrijske in obrtne cone Logatec bo treba zaradi kraške geološke podlage, prevladujočih smeri vetrov in močnega toplotnega obrata v zimskem času še posebej preveriti in določiti ekološke omejitve in pogoje za nameščanje dejavnosti.
– Proučiti moramo možnost toplotne oskrbe naselja Logatec iz centralne toplarne na plin. Določenega pomena za izboljšanje zraka širše okolice bi bila zagotovitev priključitve celotnega naselja na plinovodno omrežje, kar pa je pogojeno z zadostnim številom porabnikov v industrijski obrtni coni in v stanovanjskih območjih. Skupna naloga gospodarstva, komunalnih organizacij in drugih zainteresiranih nosilcev razvoja je zato preveritev možnosti navezave Logatca na plinovod.
– Pridobivanje mineralnih agregatov za potrebe gradbeništva moramo spremljati in usmerjati z vidika varstva okolja, in sicer obseg območij in lokacije. Omejevati moramo število aktivnih kamnolomov in peskokopov ter poskrbeti za sanacijo opuščenih. V ta namen je predlagana širitev peskokopa Pod Smolevcem do varstvenega območja Petkov studenec.
Pomembno vprašanje izboljšanja ekoloških razmer na ravni celotne občine mora biti ravnanje z odpadki in lokacije za njihovo dolgoročno skladiščenje. Poleg ureditve obstoječe centralne sanitarne deponije, rednega in občasnega odvoza odpadkov je potrebno proučiti mikrolokacijske danosti in možne ekološke posledice na sedanjih številnih divjih odlagališčih ter poskrbeti za ustrezno sanacijo, da bodo možne ekološke posledice čim manjše. Takoj moramo pričeti s pripravo strokovnih podlag za dolgoročno rešitev odlagališča komunalnih odpadkov in za enotno organizacijo te dejavnosti za celotni prostor občine.
Rešitve odlaganja komunalnih in industrijskih odpadkov moramo raziskati v okviru širše regije (medobčinska naloga).
– Uredili bomo obstoječe odlagališče odpadkov Lipje pod Ojstrim vrhom vsaj do minimalnih zahtev, ki jih predpisujejo pravni predpisi o odstranjevanju odpadkov, predvsem pa onemogočili direkten odtok izcednih voda v kraško podzemlje.
Na osrednjem odlagališču je treba prenehati z deponiranjem odpadnega, blata s čistilne naprave in izpustom gnojnic.
– S sodelovanjem KLI, VVZ Logatec in zasebnikov bomo ugotovili natančne lokacije in količine odloženih galvanskih muljev. Proučiti moramo možnost izkopa in nevtralizacije že odloženih galvanskih gošč.
– V delovnih organizacijah je treba iskati rešitve za uporabo ali predelavo znatnih količin lubja, žagovine in oblancev, hkrati pa zagotoviti nadzor nad odlaganjem nevarnih snovi. Dodatno je treba proučiti zmogljivost, vodotesnost in delovanje deponije za odpadni škrob. Delovne organizacije naj se vključijo v borzo odpadnih surovin pri GZS, za občane pa je potrebno organizirati mrežo za zbiranje sekundarnih surovin.
– Kraška hidrografija, razpršena poselitev z neurejeno kanalizacijo in varovanje vrednot naravne dediščine zahtevajo posebno pozornost pri varstvu voda.
Prednostno nalogo bomo namenili izboljšanju in ohranitvi kvalitete vodotokov s sistematičnim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda.
Enako pomembna naloga je opredelitev varstvenih pasov vodnih virov in izvajanje v režimih določenih nalog.
Pomembnejša naloga v občini je preprečevanje poplav in melioracije teh območij. Vse posege bomo strokovno ovrednotili.
– Pri usmerjanju razvoja poselitve oziroma izboru urbanistične politike, izvajanja koncepta poselitve, bomo upoštevali ekološke posledice z vidika kvalitete zraka, voda in kvalitetnih kmetijskih oziroma obdelovalnih površin.
– Zagotovili bomo izdelavo katastra virov vseh vrst onesnaževanja in izvajali potrebne meritve – zlasti na območjih, ki so razvojno zanimiva. Pri tem si bomo prizadevali tudi za koncipiranje enotnega razreševanja ekološke problematike in oblikovanje strokovne delovne skupine za pripravo izvedbe in spremljanje operativnega programu varstva okolja.
– Poostriti moramo nadzor nad načinom hranjenja naftnih derivatov.
Proučiti je treba varnostne ukrepe pri prenosu in pretovarjanju vseh strupenih in okolju škodljivih snovi.
Več nadzora in izobraževanja uporabnikom moramo nameniti pri uporabi umetnih gnojil in škropil.
5.4.3 Usmeritve za urejanje prostora
Dolgoročni plan opredeljuje tako obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati za posege v prostor in pri urejanju prostora, kakor tudi usmeritve in možne rešitve, katere je potrebno podrobneje proučiti pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
Za območja, v katera usmerjamo urbani razvoj so obvezna podrobnejša izhodišča za urejanje prostora, opredeljena v urbanistični zasnovi.
Urbanistična zasnova je kot sestavni del dolgoročnega plana izdelana za območja naselij v logaški kotlini.
Za urejanje vseh ostalih naselij v občini bo na podlagi usmeritev in dolgoročnega plana potrebna priprava dodatnih strokovnih podlag za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov skladno z zahtevnostjo planiranih posegov v prostor in z občutljivostjo določenega prostora.
Pri tem bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Pri delu urbanega razvoja, ki ga bomo usmerjali izven naselij mestnega značaja, z novimi urbanimi posegi ne bomo rušili in načenjali proizvodnih procesov v kmetijski dejavnosti in slabšali ekoloških razmer v prostoru.
– Planska tipologija naselij na podlagi funkcionalnih in oblikovalskih meril bo pri urejanju obstoječih naselij vodilo za njihovo skladno oblikovanje.
– Pri urejanju naselij v ruralnem prostoru bomo upoštevali tip kulturne krajine, ki opredeljuje obliko funkcionalnih območij naselij, njihovo rast in obliko ter oblikovanje krajine kot celote.
– Revitalizacija ruralnih naselij in celovita rekonstrukcija podeželja je temeljna usmeritev za urejanje teh območij.
– Pri vseh posegih v naseljih in v odprtem prostoru bomo upoštevali kulturnokrajinsko identiteto in kontinuiteto, varovanje dobrin splošnega družbenega pomena ter varovanje in kakovostno preobrazbo naravnega in ustvarjenega okolja.
– Pozornost bomo posvečali ekološko skladnim oblikam spodbujanja kmetijske in gozdarske dejavnosti. Pri melioracijskih posegih bomo dajali prednost naravnim sistemom rešitev pred enostransko tehnološko usmerjenimi z visokim ekološkim tveganjem.
– Vse posege v prostor, ki imajo širše posledice na okolje in preobrazbo krajine, moramo obvezno pravočasno podrobneje preveriti iz vidika varovanja okolja in možne kasnejše sanacije (kamnolomi, odlagališča odpadkov, vodnogospodarske ureditve itd.).
5.4.4 Usmeritve za razvoj naselij
Temeljna izhodišča in predpogoj za racionalno usmerjanje razvoja naselij so:
– smotrna uporaba obstoječih stavbnih zemljišč,
– prenavljanje in izboljšanje obstoječega stavbnega fonda,
– dolgoročni programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
– usklajeni razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti, – proučena urbanistično oblikovalska določila, ki bodo upoštevala ohranitev in izboljšanje značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij,
– dvig komunalnega standarda,
– izboljšanje prometnih povezav v naseljih in med naselji,
– učinkovite telekomunikacijske zveze.
Najzahtevnejše naloge in dosledno izvajanje urbanistične, zemljiške, investicijske, komunalne, kreditne in drugih politik bodo zahtevali usmeritev razvoja v osrednje urbanizirano območje občine Kalce, Gornji in Dolenji Logatec, Martinj hrib, ter razvoj strnjenih poselitvenih aglomeracij Hotedršice in Rovt.
Pri dolgoročnem razvoju in urejanju urbanih in pretežno urbanih naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Varstvo kmetijskih zemljišč je omejitveni pogoj za nadaljnjo širitev teh naselij. Zato je poudarek prostorskega razvoja na racionalnejši rabi obstoječih stavbnih zemljišč, smotrnemu zaokroževanju le-teh.
– Pri nadaljnjem razvoju je pomembna opredelitev faznosti izgradnje: v prvem obdobju bo poudarek na zapolnitvah in kvantitativni prenovi delno pozidanjh območij, istočasno pa je potrebno zagotoviti odpiranje in urejanje novih površin za naslednje obdobje.
– Pri obliki stanovanjske gradnje bo prevladovala strnjena enodružinska zazidava, manjši bo delež blokovne gradnje.
– Urejanje površin za centralne objekte, družbene in oskrbne dejavnosti bo potrebno zagotoviti predvsem z ureditvijo sedanjega centra Logatca. Za ocenjene nove potrebe zadostujejo še proste površine v teh območjih, delno pa jih bo treba pridobiti s temeljitejšo gradbeno prenovo starih jeder.
Za pridobivanje novih površin za te dejavnosti je potrebno v večji meri sanirati obstoječi gradbeni fond, še posebej bi se morali posvetiti kvalitetni arhitekturni dediščini in v ta namen podrobno proučiti njeno stanje.
– Sistematično je potrebno urejati nove površine za razvoj industrije in obrti ter glede na specifične pogoje, postavljati tudi omejitve pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti.
– Prometne zveze so osrednjega pomena pri urejanju naselij. Prednostno je potrebno rešiti promet v naseljih, kakor tudi lokalne povezave z naselji gravitacijskega zaledja. Zaradi omejenih investicijskih možnosti bomo morali sprejeti kriterije, na podlagi katerih bomo opredelili prednostne naložbe.
– Pri opredelitvi površin za dolgoročni razvoj naselij je v faznosti izgradnje pomemben pogoj možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje sedanjih čistilnih naprav.
– Nujen predpogoj za smotrno urejanje naselij je oblikovanje dolgoročne zemljiške politike in dosledno izvajanje družbene kontrole nad prometom z zemljišči.
Ustavitev sedanje stihijske rasti v vseh naseljih, ki so v dnevni dostopnosti delovnih mest, je osnovni predpogoj za doseganje kvalitetnejše stopnje urbanizacije in komunalnega standarda v izbranih naseljih, kamor želimo usmerjati doseljene prebivalce.
– Preusmeritev dosedanjih trendov bomo presegali s stimulativnimi ukrepi.
Pri načrtovanju stanovanjske gradnje bomo snovali takšne oblike, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko bolj primerne od današnje drage disperzne gradnje, vendar pa bodo še vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci, iščejo v bivalnem okolju.
Z zagotovitvijo humanega in kvalitetno oblikovanega bivalnega okolja v območjih organizirane individualne gradnje, s sistematičnim informiranjem graditeljev o prednostih bolj zgoščene enodružinske gradnje ter s stimulacijami pri bančnih posojilih bomo postopoma usmerili tudi individualne graditelje na načrtovana območja.
Pri razvoju in urejanju pretežno podeželskih in vaških naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Razvoj naselij, kjer ima kmetijska, funkcija tudi dolgoročne razvojne perspektive, bomo v bodoče usklajevali na podlagi sprejetih opredelitev agrokarte občine Logatec. Vse prostorske posege bomo v teh naseljih prednostno podrejali kmetijski dejavnosti in izboljšanju bivalnih pogojev domačega prebivalstva, predvsem razvoju kmetijskih gospodarstev.
Gradbeni razvoj teh naselij bomo prilagajali njihovim obstoječim mejam pri načrtovanju pa dajali poudarek prenovi naselij, sanacijskim programom, omogočali in usmerjali nadomestno gradnjo, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost itd. Pri vseh posegih in ureditvah bomo upoštevali specifiko podeželjskega prostora oziroma posameznega naselja in po potrebi podrobno proučili posamezne razvojne iniciative.
– Postopoma bomo pripravili ustrezno prostorsko dokumentacijo za vsa naselja, na podlagi katere bo mogoče načrtno izboljšati prometni in komunalni standard, urediti objekte družbenega standarda, usmerjati prenovo naselij, ohraniti kulturno dediščino in identiteto itd.
– V posameznih naseljih, ki demografsko mirujejo, se bomo zavzemali za programe, v katerih bi dobro opremljene in razvite kmetije z arondiranim ali komasiranim zemljiščem prevzele skrbništvo nad prostorom in gospodarjenje z njim. Pozornost pa bomo tudi v teh primerih posvetili dobri infrastrukturni povezanosti z lokalnimi (oskrbnimi) in središči višje stopnje.
– Poleg prostorsko urejevalskih morajo biti spodbujevalni ukrepi za razvoj hribovitih območij zlasti kreditne in davčne olajšave za vlaganje v razvoj kmetijstva, turizma, drobnega gospodarstva ter organizacije dela na domu, kot dodatnega vira dohodka kmečkih gospodarstev.
– Na celotnem območju občine si bomo prizadevali za doslednejše spoštovanje sprejete zaščite kmetijske zemlje v ravnini in v hribovskem svetu. Gradnjo bomo usmerjali v načrtovana obstoječa ali po potrebi v nova območja (zaselke). To velja tudi za postopno preusmerjanje neagrarnih graditeljev iz samotnih kmetij (celkov).
5.4.5 Usmeritve za razvoj počitniških naselij
Problem počitniških bivališč v občini Logatec je potrebno reševati skladno z razvojem poselitve in turizma. Pri tem bomo upoštevali naslednja izhodišča:
– sekundarna bivališča bomo obravnavali kot posebno stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji,
– turistično razvojno zanimiva območja bomo varovali pred tovrstnimi posegi, katere bomo v določenih primerih usmerjali v posebne zazidljive cone naselij s turistično rekreacijskem značajem,
– v celotnem območju občine do leta 2000 ne bomo odpirali novih zazidljivih območij za počitniške objekte, dopustili bomo le smiselno dopolnjevanje obstoječih območij, prenovo ter adaptacijo obstoječih objektov v sklopu naselij ali samotnih domačij.
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj počitniških naselij so:
– Gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih parcelah, zato bo potrebno za že opredeljena območja izdelati prostorsko izvedbene akte in podrobne oblikovalske usmeritve za tovrstno arhitekturo. Smiselno je pripraviti vsaj obvezne idejne zasnove objektov.
– Preureditev opuščenih stavb je mogoča ob upoštevanju usmeritev občinske strokovne službe in po potrebi strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
– V hribovskih območjih je mogoča gradnja posameznih počitniških hiš v sklopu naselja na podlagi določil prostorskih izvedbenih aktov.
– Graditelji počitniških hiš plačujejo samoprispevek skladno z odlokom o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka.
– Poostriti moramo nadzor inšpekcijskih služb. Površine, namenjene za počitniška naselja, so bile v sklopu sprememb in dopolnitev DP za obdobje 1981-1985 usklajene z zahtevami kmetijstva, ne pa tudi z zahtevami varstva naravne in kulturne dediščine, varovanja krajinske podobe in okolja.
Povezano s sprejetimi usmeritvami varovanja so prioritetne naloge pri spremembi izdelane dokumentacije za področje gradnje počitniških naselij:
– Skladno z režimom v varstvenih območjih vodnih virov se tu gradnja omeji tako npr. v dolini Črnega potoka, Žejni in Zeleni dolini.
Zaradi varovanja naravne dediščine in kulturne krajine se omeji gradnja na območjih Grčarevec, Jakovica, v Hrušici, v Zibršah in pri Račjem jezeru. Na podlagi podrobne strokovne preveritve in izdelave ustreznih prostorskih izvedbenih aktov bo mogoče smiselno zaključiti že načeta območja.
– Izvedbeno dokumentacijo za počitniško gradnjo bomo izdelali za vsa tudi že načeta območja skladno z interesi za posege v posamezne predele. To so Novi svet, Rovtarske Žibrše, pri Rečanu, pri Skrotniku, pri Turkovem mlinu, pri Zakovšku, pri Gromu, v Strmici – Zaplana, na Medvedjem brdu, na Ravniku in Petkovcu.

7.1. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989
V dolgoročnem planu SR Slovenije so določena naslednja obvezna izhodišča, ki so jih SO Logatec in drugi nosilci razvoja dolžni upoštevati pri pripravi in sprejemanju svojih srednjeročnih planov:
– Trajno varstvo 1. območja kmetijskih zemljišč. Prvo območje kmetijskih zemljišč je prikazano na kartografskih prilogah plana na TTK 1:25.000 in v kartografski dokumentaciji na PKN 1:5000
– Varovanje naravne znamenitosti: Notranjskega regijskega parka. Območje je kot obvezno izhodišče opredeljeno na TTK 1:25.000; podrobnejša razmejitev bo opredeljena na podlagi normativnega zavarovanja (1. etapa)
– Varovanje območij pomembnejših kulturnih spomenikov: arheološkega spomenika Limes (Martinj Hrib) in etnografskih spomenikov (hiše Petkovec 2, Hlevše 3 in Logatec – Tržaška 134).
– Magistralne in regionalne ceste: magistralna cesta – avtomobilska cesta A 10, magistralni cesti M 10 in M 10-10, regionalni cesti R 378 in R 387.
Trase so prikazane na kartografskih prilogah TTK 1:25.000 v območju urbanistične zasnove pa na TTN 1:5000.
– Glavna železniška proga: trasa je prikazana na kartografskih prilogah TTK 1:25.000, v območju urbanistične zasnove pa na TTN 1:5000.
– Zasnova elektroprenosnega omrežja visoke napetosti; RTP Logatec 110/20 k V in daljnovodi: DV 220 kV Kleče-Divača, DV 110 kV Kleče-Logatec, DV 110 kV Logatec – Cerknica. Objekti so prikazani na kartografskih prilogah TTK 1:25.000, v območju urbanistične zasnove pa na TTN 1:5000.
– Raziskovalno območje RU Žirovski vrh – prikazano je na kartografski prilogi TTK 1:25000.
7.2 Obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine Logatec
Poleg obveznih izhodišč za pripravo srednjeročnih planov, opredeljenih v poglavju 7.1, določamo s tem planom naslednja dodatna obvezna izhodišča:
– Obvezno je zavarovanje vseh izvirov pitne vode oziroma upoštevanje režimov v varstvenih pasovih; prikazani so na kartografskih prilogah TTK 1:25.000 in v kartografski dokumentaciji.
– Razmestitev čistilnih naprav za odpadne vode (do 10.000 E); (obstoječa v Logatcu). Obvezna bo priključitev vseh uporabnikov v kotlinskem delu prostora in postopna priključitev sedanjih območij naselij v Gornjem Logatcu. Obvezna je postopna izgradnja čistilnih naprav v pomembnejših lokalnih središčih.
– Obvezno je varovanje naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. Rabo prostora in njegovo urejanje bomo v vseh varstvenih območjih kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti podredili zahtevam varovanja. Pregled naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, ki so obvezno izhodišče tega plana, je v poglavju 5.4.1 in v kartografskem delu, karta 6 (TTK 1:25.000).
– Obvezni so vsi ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka (izbira energije, ureditev prometa, sodobnejša tehnologija v proizvodnji, preprečevanje novih virov onesnaženja itd).
– Obvezna je prednostna sanacija potoka Logaščice, ter sanacija potokov Hotenjke in Rovtarice.
– Obvezna je sanacija sedanjega odlagališča komunalnih odpadkov in izdelava študije lokacije novega odlagališča (pobuda za medobčinsko sodelovanje).
– Obvezno je upoštevanje pridobivalnega območja mineralnih surovin v Smolevcu; območje je opredeljeno v kartografski dokumentaciji tega plana.
– Omrežje centralnih naselij in s tem povezana zaposlitvena in oskrbna funkcija v njih je obvezno izhodišče pri usmerjanju investicij v delovna mesta, oskrbne in storitvene dejavnosti.
– Obvezna namenska raba, organizacija dejavnosti, prometnic in infrastrukturne ureditve ter urbanistično oblikovalske usmeritve so določene z urbanistično zasnovo Logatca. Ta obvezna izhodišča so prikazana v kartografskem delu urbanistične zasnove (TTN 1:5000).
– Na. področju prometne, energetske in komunalne infrastrukture so obvezna izhodišča:
– zasnova omrežja lokalnih cest in osnovne prometne mreže v ureditvenem območju Logatca,
– zasnova oskrbe z vodo (črpališča in primarni vodovodi),
– zasnova odvajanja odpadnih voda v Logatcu,
– zasnova oskrbe z električno energijo (sistem DV 35 kV in TP 35/0,4 kV).
– Obvezna so vsa določila plana v zvezi z urejanjem območij za posebne namene ter druga določila v zvezi s potrebami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.

8.1 Smeri ukrepov za uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana bodo srednjeročni plani občine in nosilcev razvoja, ki bodo upoštevali vsebinske usmeritve ter konkretizirali dolgoročne razvojne cilje in naloge, določene s tem planom.
Prednostna naloga občine je zagotoviti, da bodo srednjeročni plani usklajeni z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana ter da se bodo tudi vsi posegi uresničevali skladno s temi izhodišči.
Obveznosti SO Logatec v zvezi z upoštevanjem obveznih izhodišč pri uresničevanju plana so:
– zagotovitev priprave potrebnih strokovnih podlag,
– sprejetje ustreznih odlokov za varovana območja,
– sprejetje prostorskih izvedbenih aktov, kjer bodo upoštevana obvezna izhodišča,
– zagotovitev poostrenega nadzora inšpekcijskih služb za preprečevanje razvrednotenja grajenega in naravnega prostora, uničevanja naravnih virov in posegov v prostor, ki niso v skladu z dolgoročnim planom.
Za uresničevanje sprejete zasnove poselitve in urejanja naselij bomo oblikovali in sprejeli ukrepe na področju zemljiške politike, družbenega nadzora nad prometom z zemljišči in prednostni vrstni red vlaganj v pogoje za razvoj.
Zagotovili bomo ustrezen fond nadomestnih zemljišč kot osnovni pogoj za uspešno pridobivanje zemljišč, namenjenih za razvoj naselja.
Načrtno komunalno opremljanje bomo zagotovili z združevanjem sredstev za primarno opremljanje večjih območij, v katera usmerjamo dolgoročni razvoj poselitve.
8.2 Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti (Kartografski del plana, karta 8, kartografski del UZ, karta 4)
Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov (PIA) za celotno območje občine v skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Usmeritve za opredelitev zaključenih območij, ki se urejajo s posameznimi vrstami prostorskih izvedbenih aktov in za postopnost njihove izdelave so:
– celovitost in zaokroženost dejavnosti in interesov v prostoru,
– homogenost območja glede na vrsto posega v prostor,
– zaporedje gradnje in urejanja,
– možnost investicijskih vlaganj v urejanje in izgradnjo,
– prostorske enote, prilagojene sistemu obdelave podatkov in prostorskih evidenc.
Vrsta prostorskega izvedbenega akta temelji na stopnji prostorske problematike in je usklajena z določili zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Za vsa območja v občini, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor in še niso sprejeti ustrezni prostorski izvedbeni načrti, (PIN) bomo zagotovili pravočasno pripravo in sprejem zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih načrtov.
Za ureditveno območje naselja Logatec (tip DE), v katero usmerjamo intenzivnejši urbani razvoj, so načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti določeni za zaključene prostorske celote v urbanistični zasnovi.
Načini urejanja s PIA za prostorske celote na območju Logatca so prikazani v kartografskem delu UZ, karta 4.
Ruralno-urbana naselja Hotedršica, Rovte in Laze (tip C) bomo urejali z ureditvenimi načrti (UrN).
Ureditvene načrte bomo izdelovali postopoma, skladno s prostorsko problematiko, vrstami in obsegom posegov v prostor. Do izdelave UrN bomo ta naselja urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP).
– Ruralna in prevladujoča ruralna območja in naselja (tip A in B) bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). PUP bomo izdelali za posamezna prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja (planske celote) in bodo določali pogoje za gradbene in ureditvene posege v naselju in širšem prostoru.
Izdelava ustreznih PIA za posege v prostor izven naselij je odvisna od obsega in zahtevnosti posegov, njihovih vplivov na okolje in okolico, ranljivosti okolja in od problematike pridobivanja zemljišč.
– Za vse peskokope in kamnolome je obvezna izdelava in izvajanje ureditvenega načrta, ki mora upoštevati tudi izvajanje sanacije sočasno z eksploatacijo.
– Izdelava ureditvenih načrtov in sprotna sanacija je obvezna za vsa odlagališča odpadkov.
– Za vodnogospodarske ureditve in hidromelioracije je obvezna izdelava ureditvenih načrtov.
– Vsi agromelioracijski posegi se pred pripravo tehničnega načrta kompleksno ovrednotijo iz krajinskega, ekološkega, lastniškega in drugih vidikov; skladno z ugotovljeno problematiko in z obsegom posega se izdelajo ureditveni načrti ali prostorski ureditveni pogoji.
– Za infrastrukturne objekte in naprave izven naselij se izdelajo lokacijski načrti. V primeru manjših ureditev (gradnja in rekonstrukcija omrežja za lokalne potrebe) brez problematike pridobivanja zemljišč, se posegi urejajo z lokacijsko dokumentacijo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.
Za območje občine in naselja oziroma dele naselij, za katere ne bodo izdelani PIN (ali bomo le-te izdelali v kasnejši fazi) bomo zagotovili pripravo in sprejem prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) in sicer:
– PUP za ureditveno območje naselja Logatec
– PUP za Logaško kotlino
– PUP za območje Laz z okolico – PUP za hotenjsko območje
– PUP za širše rovtarsko območje.
8.3 Programi raziskav, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje in dopolnjevanje plana
V tem poglavju povzemamo pomembnejše naloge, ki so potrebne za oblikovanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana.
Kot dopolnitve dolgoročnega plana bomo zagotovili izdelavo naslednjih nalog:
– ureditvene načrte z elementi dolgoročnega razvoja za naselja tipa C (Laze, Rovte in Hotedršica) ter PUP za celotno območje občine Logatec,
– usklajeno bilanco rabe površin, predvsem podrobnejšo opredelitev območij zaraščanja in njihovo dolgoročno namembnost,
– dopolnitev, strokovnih podlag za področje obrti, kmetijstva in gozdarstva,
– program varovanja okolja.
V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo:
– agrokarte za celotno območje občine,
– študijo o smotrni faznosti pridobivanja mineralnih agregatov,
– študije o možni sanaciji kamnoloma Sekirica in Hotedršica,
– proučitev varovalnih funkcij gozdov (povezano z varstvom vodnih virov in zaščito pred erozijo),
– proučitev enotne energetske oskrbe (energetska bilanca) Logatca, s posebnim ozirom na varstvo zraka,
– problem virov in akumulacije tehnološke vode za potrebe širitve industrije,
– možnosti izkoriščanja lokacijskih prednosti za razvoj grosistične trgovine, carinske in skladiščne cone ter posledično za razvoj predelovalne industrije,
– dopolnitev analize razvojnih možnosti in potreb PTT storitev.
V zvezi z varovanjem in izboljšanjem vrednot okolja bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo naslednjih strokovnih podlag:
– v sklopu vodnogospodarskih posegov v Zeleni dolini strokovne proučitve vpliva na rastje in nadaljnje urejanje območja,
– študijo odvoza in odlaganja odpadkov za območje celotne občine ter zbiranja in odvažanja sekundarnih surovin,
– katastra virov onesnaževanja zraka in vode ter sanacijskih programov,
– dopolnitev evidence in vrednotenja naravne in kulturne dediščine ter smernic za posege v ta prostor, pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, konzervatorskih programov, programov prezentacije itd.
Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanje naselij bomo:
– pravočasno izdelali prostorske izvedbene načrte,
– izdelali in izvajali program prenove starih jeder,
– pravočasno opredelili nadomestna kmetijska zemljišča,
– analizirali možnosti zajemanja zemljiške rente,
– določili način obračunavanja komunalnega prispevka v različnih tipih naselij,
– zagotovili sistem financiranja in organizirano pristopili k sistematičnemu urejanju industrijske obrtne cone Logatec ter k pridobivanju investitorjev,
– zagotovili izdelavo primerjalne študije urbanih stroškov za dolgoročni razvoj.
Naloge, vezane na urejanje in upravljanje s prostorom, so:
– priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom,
– priprava dodatnih strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov skladno s programom IS SO Logatec,
– razvoj informacijskega sistema (evidence in spremljanje uresničevanja plana),
– organizacija strokovnih služb s področja urejanja prostora.

9.1 Prostorski obseg območja (Kartografski del UZ, karta 4)
Na podlagi obveznih izhodišč in usmeritev, sprejetih z urbanistično zasnovo Logatca, bomo usmerjali razvoj in urejali prostor v območju, ki je razčlenjeno na naslednja ureditvena območja:
1. Ureditveno območje Logatec
2. Ureditveno območje (potencialne) industrijsko komunalne cone 3. »Zapolje«
4. Ureditveno območje športno rekreacijskega centra Sekirica – Brojsko polje
(4) Ureditveno območje rekreacijskega centra Koš.
Ureditveno območje Logatec je glede na razvojne značilnosti in funkcijo razčlenjeno na prostorske in funkcionalne celote – ožja ureditvena območja: Dolenji Logatec, Blekova vas, Gorenji Logatec, Martinj hrib, Industrijska cona Logatec.
Vsa ureditvena območja so glede na bodočo namembnost in bodoči način urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti členjena na podrobne prostorske celote.
Razmejitve ureditvenih območij, ožjih ureditvenih območij in podrobnih prostorskih celot so prikazane v kartografskem delu UZ, karta 4.
9.2 Cilji in skupni interesi
Temeljni cilji bodočega družbenogospodarskega razvoja ter s tem povezane organizacije dejavnosti in urbanističnega urejanja Logatca so:
– Na podlagi ugotovljenih primerjalnih prednosti je treba gospodarski in prostorski razvoj Logatca usklajevati in načrtovati v okviru širše regije. Logatec se razvija kot oskrbni in zaposlitveni center, ki prevzema tudi določene regionalne funkcije. Z vsemi potrebnimi ukrepi moramo preusmeriti dosedanji trend razvoja Logatca v spalno naselje.
– Socioekonomski razvoj ter z njim povezane potrebe po prostoru je potrebno uskladiti z zmogljivostjo prostora, naravnih virov in infrastrukturnih sistemov.
– Demografska rast občinskega centra naj temelji na naravni rasti prebivalcev in zmernejšemu priseljevanju, ki mora slediti razvoju družbene in gospodarske infrastrukture.
– Bodoči prostorski razvoj Logatca mora temeljiti na •boljši izrabi in kvalitetnejšem urejanju urbanega okolja, kar pomeni sedanjim in bodočim prebivalcem zagotoviti ustrezni oskrbni, prometni in komunalni standard, humano in zdravo bivalno okolje, bližino in/ali dobro dostopnost do delovnih mest, oblikovanje prostora skladno s potrebami in željami prebivalcev, ohranjanje ustvarjenih in naravnih vrednot ter identiteto naselja.
– Pri bodočem razvoju ima prednost pred odpiranjem novih območij stavbnih zemljišč dograjevanje, preoblikovanje in prenova obstoječih naselij, vendar ne v smislu zapolnjevanja še prostih površin, z objekti, ki oblikovno in funkcionalno ne sodijo v določeno okolje. Z rušenjem nekaterih nekvalitetnih objektov in s selitvijo dejavnosti, ki ne sodijo v mestno središče, se sproščajo dragocene površine, na katerih je mogoče zagotoviti pretežni del planirane blokovne stanovanjske graditve ter lokacije za centralne dejavnosti občinskega in mestnega pomena.
– Posebno planersko pozornost moramo posvetiti stavbni dediščini, katere sanacijo in varovanje je mogoče uresničiti le z zagotovitvijo ustrezne sodobne funkcije. Kulturno, gostinsko in turistično dejavnost moramo prednostno usmerjati v obnavljanje kvalitetnih objektov in neposredne okolice.
– S prostorskimi ureditvami moramo poudariti identiteto obeh historičnih jeder in preprečiti nadaljnje zraščanje v brezoblično dolgo vas.
Oblikovati moramo zaokrožena in zaznavna območja in povezati raznorodne predele v naseljih s potezami zelenega prostora.
– Sanacija negativnih vplivov na bivalno in delovno okolje in naravne vire mora obsegati: ureditev osnovnega prometnega omrežja, kanalizacije, oskrbe z vodo, vodotokov, ogrevanja, zbiranja in odvažanja odpadkov pa tudi preprečevanje nekontrolirane gradnje, sistematično urejanje degradiranih območij in objektov itd.
– Nadgrajevati in poudarjati moramo značilne topološke prvine in razpoznavne prostorske oblike naselij ter upoštevati merilo prostora. Skladno z režimi bomo varovali naravno in kulturno dediščino in jo aktivno vključevali v razvoj.
Navedene cilje bomo v procesu uresničevanja plana dosegli
– ob doslednem upoštevanju strateško pomembnih elementov prostorskega razvoja in urejanja naselja, ki bodo opredeljeni z urbanistično zasnovo;
– pod pogojem, da bo pravočasno sprejeta kvalitetno izdelana prostorska izvedbena dokumentacija, oziroma da bodo že ob pripravi posebnih strokovnih podlag in programskih zasnov preverjeni in upoštevani širši vplivi in posledice določenih posegov v prostor;
– z načrtnim komunalnim opremljanjem, ki ga bomo zagotovili z združevanjem sredstev za primarno opremljanje večjih območij, v katera usmerjamo poselitev, ter s pravočasnim pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč v teh območjih; pri tem je pomembna določitev postopnosti pridobivanja in urejanja teh zemljišč;
– z oblikovalsko enotnim pristopom pri zasnovi temeljnih potez naselja ter pri urejanju prostorsko zaokroženih območij;
– z zagotovitvijo oblikovno in funkcionalno kvalitetnih tipskih projektov;
– s spodbujanjem krajanov za delo pod strokovnim vodstvom pri komunalnem opremljanju in urejanju območij z enodružinsko gradnjo ter s svetovalno dejavnostjo pri izbiranju projektov objektov;
– z razvijanjem strokovne in upravne službe za področje urejanja prostora;
– s poostrenim nadzorom inšpekcijskih služb.
9.4.1 Stanovanjska gradnja
Blokovno stanovanjsko gradnjo srednje gostote bomo usmerjali, naslednja območja:
– območje Grampovčnik, ob Gubčevi cesti,
– območje Brod-center, pri Narodnem domu, med cesto Talcev in Tržaško cesto,
– posamezne poslovno stanovanjske objekte bo mogoče graditi v območjih prenove.
V ta območja se praviloma locirajo poslovno stanovanjski objekti.
Nova stanovanjska naselja enodružinskih hiš se razvijajo na pobočju nad Tržaško cesto od Vodovodne ceste do Grintovca. Prvotno planirana stanovanjska območja med Grintovcem in Velikimi Bukvami so neprimerna za pozidavo.
Z enodružinsko zazidavo se zapolni in zaokroži območje Martinj hrib. Obrtna dejavnost se omeji na lokacije posameznih za stanovanjsko območje nemotečih dejavnosti. Za enodružinsko zazidavo se razširi naselje Martinj hrib proti jugu (območje Plesišče), ki se bo uredilo po zaključeni izgradnji severnega dela območja.
V območju Gorenjega Logatca in Gorenje vasi so možne zapolnitve pretežno pozidanih predelov. Ta zemljišča so namenjena stanovanjski gradnji domačinov.
Zapolnitve posameznih prostih parcel so možne tudi: v drugih območjih.
Za večjo priselitev v urbano območje oziroma za urejanje stanovanjskih območij s spremljajočimi dejavnostmi po letu 2000 se rezervirajo površine na področju severno od Kalc.
9.4.2 Centralne dejavnosti (Kartografski del UZ, karti 1 in priloga 2; tabela UZ 4 v prilogi)
Razvoj oskrbnih (terciarnih) dejavnosti Trgovina:
Specializirana trgovina se usmerja v centralna območja D. Logatca (DL SC1 in DL SC2). Možna gradnja blagovne hiše se usmeri v novi center ob priključni cesti na AC (DL C1).
Razvoj trgovine z gradbenim materialom in druge grosistične trgovine se usmerijo v industrijsko cono ob železnici oziroma novi prekladalni rampi (območje IL II).
Za dnevno oskrbo prebivalcev bodo trgovine enakomerno razporejene v centralnih območjih G. in D. Logatca in v stanovanjskih območjih Grampovčnik, Mandrge, Martinj hrib.
Za ureditev tržnice sta predlagani dve možni lokaciji v območju DL SC1: ob starem centru ter med Tovarniško cesto in Zapsko potjo.*1
Obrt
Specializirano obrt bomo usmerjali predvsem v centralno območje D. Logatca (območji DL SC1 in DL SC2).
Za osebne storitve bomo, poleg lokacij v centralnih območjih G. in D. Logatca, spodbujali urejanje lokalov v družbenih in zasebnih hišah v stanovanjskih območjih.
Storitve gospodinjstvom in tehnične storitve bomo lokacijsko usmerjali v obrtni center Naklo (DL OS1), obrtno stanovanjska območja (Martinj hrib, MH OS1 in MH OS2, Brod DL SC2), za bivalno okolje moteče dejavnosti pa v obrtno cono (IL O1).
Gostinstvo in turizem
Za razširitev turističnih in gostinskih zmogljivosti bosta preurejena gostišče Krpan in turizem graščina v Gorenjem Logatcu v hotel.
Za urejanje manjših gostinskih lokalov bomo vzpodbujali prenavljanje kvalitetne stavbne dediščine, predvsem tradicionalnih gostiln ob Tržaški cesti, mlinov ob Logaščici, objektov ob Cankarjevi cesti in na drugih primernih lokacijah.
Razvoj družbenih dejavnosti Otroško varstvo
Poleg vrtcev v centralnih območjih D. in G. Logatca (DL SC1 in GL SC1) bomo zagotovili ureditev VVE v območju Grampovčnik (DL S1) in – v kasnejši fazi – v območju Martinj hriba (MH OS2).
Osnovno šolstvo
V primeru, da bo za šolski okoliš Rovte organizirana osemletna osnovna šola v Rovtah do leta 2000, ne bodo potrebne prostorske širitve sedanjih osnovnih šol v D. in G. Logatcu (območji DL SC1 in GL SC1).
Izobraževanje odraslih oseb
Center za izobraževanje odraslih oseb bo v obnovljeni stari šoli v G. Logatcu (GL SC1).
Vzgojnoizobraževalni dom
Planirana je selitev vzgojnoizobraževalnega doma za vedenjsko moteno mladino iz graščine v G. Logatcu.
Za gradnjo novega doma bomo rezervirali lokacijo na Lokvi (BV SC1). Za ureditev širšega območja je potrebna preselitev cestne baze na primernejšo lokacijo (v komunalno cono Zapolje IZ 1).
Dom starejših občanov
Za gradnjo doma starejših občanov, sta predlagani dve lokaciji ob Logaščici v stanovanjskem območju Poštni vrt – Nova vas (DL S2) in ob Cesti talcev v okviru prenove območja Brod (DL SC2).*2
Zdravstveno varstvo
Zdravstveni dom. ostane na sedanji lokaciji v centru D. Logatca (DL SC1).
Če se bodo pokazale potrebe po izgradnji večjih novih zmogljivosti, je potrebno zagotoviti lokacijo v novem centru ob priključni cesti na AC (DL C1).
Upravne, javne in finančne službe
V okviru zapolnitev in prenove centralnega območja D. Logatca (DL SC1, DL SC2) bomo zagotovili potrebne nove površine ter razvoj teh dejavnosti. Občinska uprava bo pridobila dodatne površine s prenovo kareja med Tržaško in Cankarjevo ulico (DL SC1), ostale dejavnosti pa predvsem v območju prenove Broda (DL SC2).
Kultura
Razvoj kulturnih in družabnih dejavnosti bo vezan predvsem na območje Narodnega doma Naklo (DL SC1) in Narodnega doma Tabor (DL SC2), dopolnjuje pa se s postopno ureditvijo kvalitetnih spomeniško zavarovanih objektov. Kot dopolnitev kulturnega in turističnega razvoja Gornjega Logatca je mogoče urediti avditorij na prostem s sanacijo kamnoloma na Taboru.
Šport in rekreacija
Prvotno zasnovo športno rekreacijskega centra med Tržaško cesto in Sekirico je treba zaradi zaščite kmetijskih zemljišč preusmeriti na drugo lokacijo. Sprehajalne, kolesarske in trim steze se uredijo po obstoječih kolovozih, parkirišča pa pri ribniku (BV SC1). Drugi posegi v ta prostor niso možni.
Za ureditev športnih objektov in naprav bomo sanirali peskokop na robu Brojskega polja (BP RK1), ki ob delni povezavi s smučarskim centrom lahko služi letni in zimski rekreaciji. V tem območju je planirano nogometno igrišče in več manjših igrišč (tenis, košarka, rokomet) s tribuno na brežini, manjši objekt z garderobami, sanitarijami itd. Možna je izgradnja večjega športno rekreacijskega objekta (dvoranski športi, bazen itd.) na tej lokaciji. Za gradnjo tega objekta sta možni dve dodatni lokaciji: 1. ob priključni cesti na AC (DL C1); 2. v območju Lokve (BV SC1), v primeru, da ne bo realizirana gradnja vzgojnoizobraževalnega doma na predlagani lokaciji.*3
Površine za rekreacijo na prostem (kopanje, sončenje, igre na travi itd.) se uredijo v območju Marek. Za rekreacijske namene se obnovi bazen (zadrževalnik) in manjša igrišča, brez večjih posegov v naravno okolje.
Poleg urejenih športnih igrišč v bodočem centru pri šolah in Narodnem domu bomo urejali manjše površine za igro otrok in odraslih v sklopu vseh stanovanjskih območij.
Mestno zelenje
Dolinice nad Tržaško cesto in gozdnati hrbti Tabor, Velike bukve, Grintavec, Koš ter območje Čevica se ohranijo nezazidani za rekreacijo prebivalcev in kot elementi oblikovanja širšega prostora naselja. Z ohranitvijo zelenih pasov od gozdnega roba do ravninskih kmetijskih površin z rekreacijskim centrom na Sekirci se prepreči zraščanje naselij ob Tržaški cesti.
Potok Logaščica z zelenim pasom se ureja kot pomemben element oblikovanja urbanega prostora. Kvalitetno dopolnitev tega območja je treba ustvariti z ustrezno revitalizacijo obstoječih mlinov in žag.
Na Logaščico se navezujejo parkovno urejene površine: park pri graščini v G. Logatcu (GL SC1), okolica ribnika Lokve (BV SC1a, nove parkovne ureditve v prenovljenem območju Brod (DL SC2), parkovne ureditve okrog pokopališča (DL Z1).
V naseljih se urejajo parkovne površine, okrog Narodnega doma in na Čevici, Poštni vrt in ob Tovarniški cesti (DL SZ1, DL SC1).
Pokopališča
Za dolgoročno urejanje pokopališč so rezervirane površine ob sedanjih pokopališčih v D. in G. Logatcu (DL Z1 in GL SK1).
9.4.3 Proizvodne, komunalno servisne in transportne dej a v nos t i (Kartografski del UZ, karta 1 in priloga 2; tabela UZ 5 v prilogi)
Industrija
Za razvoj obstoječih organizacij so določene naslednje površine:
– Valkartonu se omogoči potrebno prostorsko širitev na sedanje površine Gradnika (betonski izdelki), ki se preseli v območje kamnoloma Pod Smolevcem. V primeru večjih prostorskih potreb je možna širitev kompleksa Valkartona do koridorja daljnovodov na jugu in vzhodu.
– Konfekcija ne potrebuje dodatnih površin za svoj razvoj. Do sedaj planirane površine za širitev proizvodnih površin na tej lokaciji se vključijo v kompleks trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
– KLI zaseda večji del industrijske cone med železnico in industrijsko cesto in mora utemeljiti potrebo po rezervatu za nadaljnji razvoj (IL – I2).
Za dolgoročni razvoj industrije in proizvodne obrti (večji porabniki prostora) je rezervirano območje industrijska cona Zapolje na severnem robu Logaškega polja (IZ 2), ki je tudi regionalnega pomena. Pri ponudbi prostora za razvoj novih dejavnosti moramo upoštevati lokacijske prednosti (prometna situacija in infrastruktura) ter pomanjkljivosti (kraški teren in omejeni vodni viri).
Možna dejavnost je skladiščna cona s predelovalno proizvodnjo, carinska cona in druge dejavnosti, ki potrebujejo dobre prometne zveze, ne onesnažujejo vode oziroma ne potrebujejo tehnološke vode.
Drobno gospodarstvo
Za razvoj obrtnoproizvodne cone je namenjeno zemljišče v območju industrijske cone Logatec (IL 01). Za dolgoročne razvojne potrebe bomo urejali zemljišče za razvoj drobnega gospodarstva v industrijski coni Zapolje.
Obrtnoproizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo velikih površin zemljišča in niso moteče za bivalno okolje, bomo usmerjali v obrtni center Naklo ter obrtno cono Martinj hrib.
Izven ureditvenega območja Logatca je dolgoročna rešitev perspektivna lokacija obrtnoproizvodne cone pri križišču magistralnih cest na Kalcah.
Transportna dejavnost
Za ureditev avtobusne postaje sta v centralnem območju D. Logatca (DL SC1) predlagani dve možni lokaciji: ob Tovarniški cesti (selitev žage v območje IL II) ali mesto sedanje bencinske črpalke ob Tržaški cesti (selitev črpalke v območje ob priključni cesti (DL C1) ali v komunalno cono ob Tržaški cesti (IZ 1)).*1
Možna je ureditev transportnega terminala v območju, potencialne industrijske cone Zapolje (IZ 2) v povezavi z ureditvijo skladiščne cone, carinske cone in drugih na integralni transport vezanih dejavnosti.
Komunala
Razvoj komunalnih služb bomo usmerjali na novo lokacijo v okviru bodoče industrijske cone Zapolje (IZ 1).
Na to lokacijo bomo preselili cestno bazo, ev. bencinski servis, uredili parkirišče za kamione in oskrbne dejavnosti za šoferje, možna je lokacija gasilskega centra itd.*3
9.4.4 Prometno, komunalna in energetska infrastruktura (Kartografski del UZ, karta 2 in 3)
Cestno omrežje
Za dolgoročno ureditev tranzitnega prometa in istočasno tudi prometnih povezav industrijskih območij na magistralno cestno in železniško omrežje planiramo podaljšanje industrijske ceste od območja »KLI« do industrijske cone Zapolje in dalje preko magistralne ceste M 10 ob robu Logaškega polja do regionalne ceste R 378 (proti Rovtam).
– Interno cesto skozi območje »KLI« moramo prekategorizirati v javno industrijsko cesto.
– Uredili bomo podvoz pod železnico in priključek na staro Vrhniško cesto (kot 1. fazo ureditve obvoza).
Tovorni promet skozi Dolenji Logatec bomo preusmerili po priključni cesti na avtocesto, skozi industrijsko cono in po stari Vrhniški cesti do Tržaške, v kasnejši fazi pa po obvoznici skozi Zapolje.
Za večjo prometno varnost je potrebno ustrezneje urediti Tržaško cesto (profil, križišča).
Boljši prometni režim in rekonstrukcijo cest (ureditev pločnikov, zelenih pasov, križišč, parkirišč) bomo zagotovili na osnovnem obstoječem cestnem sistemu (prednostne so ureditve Notranjske, Cankarjeve ulice, križišča Tovarniške, Tržaške in Rovtarske ceste).
Pomembnejše nove prometne ureditve so:
– delna novogradnja Gorenjske ceste proti kamnolomu in ureditev novega križišča s Tržaško cesto (GL SC1),
– povezava Tržaške in Rovtarske ceste (pri bodočem obrtnem centru).
Sočasno z urejanjem posameznih območij bomo dograjevali sistem stanovanjskih cest.
Zasnova prometnega omrežja je prikazana v kartografskem delu UZ karta 2.
Železniško gospodarstvo
Zaradi neizdelanih strokovnih podlag in razvojnih planov v fazi izdelave dolgoročnega plana je kot organizacijska naloga določena preveritev možnosti in potrebe priključevanja proizvodnih kompleksov na železniško omrežje, in sicer:
– ureditev industrijskega tira do Valkartona,
– ureditev območja ob železniški postaji Logatec (DL S4) parkirišča, javni podhod v industrijsko cono itd.,
– ureditev priključka nove industrijske cone »Zapolje« na železniško omrežje oziroma možnost ureditve prometnega terminala na tej lokaciji.
Zasnova železniškega omrežja je prikazana v kartografskem delu UZ, karta 2.
PTT
Za "zagotovitev kvalitetnejših telekomunikacijskih storitev bo potrebno razširiti v ATC Vrhnika in KATC v Logatcu ter skladno s tem dograjevati naročniško omrežje.
PTT- ima možnost prostorske širitve na sedanji lokaciji (DL SC1).
Urediti moramo več javnih telefonskih govorilnic. Zasnova PTT omrežja je prikazana v kartografskem delu UZ, karta 3.
Vodovod
Dograjevali bomo vodovodni sistem in zagotovili ustrezne tlačne razmere v višinski coni. Iz višinskega vodovoda bomo oskrbovali tudi širše zaledje (Kalce, Grčarevec).
Aktivirali bomo ustreznejše vodne vire in razširili rezervarske zmogljivosti.
Za oskrbo industrije bomo raziskali možnost oskrbe s tehnološko vodo.
Zasnova vodovodnega omrežja je prikazana v kartografskem delu UZ, karta 3.
Kanalizacija
Dogradili bomo kanalizacijsko omrežje v D. Logatcu in industrijski coni ter postopoma priključili tudi območja G. Logatca.
Razširili ter dokončno uredili bomo čistilno napravo za izkoriščanje hib plina (DL Z1).
Sedanje stanovanjsko območje Martinj hrib je zaradi tehničnih pogojev neracionalno priključevati na čistilno napravo,. zato je potrebno zagotoviti redno praznenje vodotesnih greznic.
Preveriti moramo smotrnost ureditve lokalne čistilne naprave za nova stanovanjska naselja v tem območju (MH OS1 in MH OS2).
Zasnova kanalizacijskega omrežja je prikazana v kartografskem delu UZ, karta 3.
Odvoz odpadkov
Organiziran bo odvoz odpadkov iz celotnega ureditvenega območja Logatca.
Izdelati je potrebno študijo o novem odlagališču.
Električna oskrba
Razvijali bomo srednjenapetostno in nizkonapetostno električno omrežje skladno s širitvijo poselitvenih območij oziroma z rastjo porabe.
Preveriti moramo možnosti prestavitve oziroma kabliranja 20 kV daljnovodov v območju Grampovčnik (DL SI) in obrtne cone (IL O1).
Zasnova elektroprenosnega omrežja je prikazana v kartografskem delu UZ, karta 3.
Plin
Ugotoviti moramo možnosti oskrbe proizvodnih kompleksov in gospodinjstev s plinom.
Zasnova plinovodnega omrežja je prikazana v kartografskem delu UZ, karta 3.
9.4.5 Kmetijstvo in gozdarstvo (Kartografski del UZ, karta 1 in priloga 1)
Kmetijstvo
Pri posegih na kmetijska zemljišča bomo zagotovili smiselno zaokroževanje kmetijskih kompleksov, ki se trajno varujejo.
Manjše površine kvalitetnih kmetijskih zemljišč znotraj naselja bo potrebno zaradi smotrne organizacije in urejanja urbanega območja postopoma preobraziti v stavbna zemljišča. Te površine so usklajene v postopku priprave dolgoročnega plana.
Kvalitetna kmetijska zemljišča znotraj naselja, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, in zemljišča, ki se bodo v kasnejših fazah preobrazila v stavbna, je smiselno urediti za rekreacijsko obdelavo (vrtičkarstvo).
Prednostno območje za razvoj in prenovo kmetij je Brod – vas (DL SK1). Sem je mogoča selitev kmetij iz centralnega dela naselja, ki na sedanjih lokacijah nimajo prostorskih razvojnih možnosti ali jih bodo prenovili v druge namene.
Gozdarstvo
Gozdne površine na obrobju naselja imajo ekološko, krajinsko-oblikovalsko in rekreacijsko funkcijo zato so to gozdovi posebnega pomena. Tej funkciji mora biti podrejeno gospodarjenje z njimi.
9.5 Usmeritve za urbanistično urejanje in načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA) (Kartografski del UZ, karta 4, tabela U1 6)
Usmeritve za urbanistično urejanje in s tem povezana izdelava PIA so prikazane po ureditvenih območjih, ki so dodatno razčlenjena na ožja ureditvena območja in podrobne prostorske celote. Členitev ureditvenih območij in načini urejanja z vrstami PIA so prikazani v kartografskem delu UZ, karta 4., podatki o površinah območij in faznosti izdelave pa v tabeli UZ 6 (v prilogi).
9.5.1 Ureditveno območje Logatec
Ožje ureditveno območje Dolenji Logatec (DL)
Podrobne prostorske celote: *
DL – C1 Novi center Značaj
Območje med priključno cesto na avtocesto in Logaščico je pretežno pozidano z opuščenimi vojaškimi objekti.
Planirani posegi
Rekonstrukcija območja vojaških objektov v centralno mestno območje, primerno tudi za razvoj regionalnih funkcij: trgovina za občasne nakupe s servisi, možna lokacija rekreacijskega objekta (dvoranski športi, bazen, savna itd.), možna lokacija gasilskega centra; razvoj kmetije ob Notranjski cesti z dopolnilnimi funkcijami v okviru (obnovljenega) sedanjega stavbnega fonda; ureditev območja ob Logaščici, izgradnja brvi in pešaške povezave s starim centrom in Brodom.
Način urejanja
Izdelava ureditvenega načrta za celotno območje. DL – SC1 Staro jedro
Značaj
Območje zajema staro naselbinsko jedro, ki je bilo v polpreteklem obdobju nenačrtno urejevano in preoblikovano. Najstarejši ambienti naselja z ohranjeno talno zasnovo, ob historičnih komunikacijah in s številnimi objekti kulturne dediščine nudijo kvalitetno osnovo za nadaljnji razvoj mestnih funkcij, stanovanj in spremljajočih dejavnosti. Potrebna je rekonstrukcija degradiranih območij in selitev dejavnosti, ki ne sodijo v mestno jedro.
Planirani posegi
Postopna prenova celotnega območja:
– ohranitev talne zasnove Čevice, sanacija in revitalizacija stavbnega fonda s poudarkom na ureditvi pasu ob Tržaški cesti,
– zunanje ureditve območja Narodnega doma,
– revitalizacija objektov ob Cankarjevi in Notranjski cesti (javni program v pritličjih), ureditev ambientov ob cerkvi in starem vrtcu,
– ureditev kareja med Tržaško, Cankarjevo, Notranjsko in Tovarniško ulico (preveritev smotrne izrabe še prostih površin za potrebe občinske uprave in drugih centralnih dejavnosti),
– rekonstrukcija kareja med Tržaško, Tovarniško in Staro cesto; premestitev žage, rušenje provizorijev, ohranitev parkovnih površin ob Tovarniški cesti, možnost ureditve avtobusne postaje (varianta), tržnice (varianta) ali drugega centralnega objekta.
Načini urejanja
Izdelava ureditvenega načrta po fazah' za zaključene celote na podlagi predhodne izdelave programske zasnove za celoto območje.
DL – SC2 Brod – center Značaj
Historično naselje Brod ob Tržaški cesti (do Logaščice na jugu in Partizanske ceste na severu) je degradirano z nenačrtno gradnjo in propadanjem gradbenega fonda. Pretežno stanovanjsko območje z nekaterimi centralnimi funkcijami in posameznimi kmetijami ter nizko izrabo se sanira oziroma rekonstruira v stanovanjsko centralno območje.
Planirani posegi
Postopna prenova in zapolnitve
– še proste površine pri Narodnem domu so namenjene centralnim funkcijam naselja (poslovni prostori, trgovina, kultura) v kombinaciji s stanovanjsko gradnjo višjih gostot,
– rekonstrukcija območja med Tržaško cesto, Cesto talcev in Logaščico vključuje ureditev površine za centralne dejavnosti in stanovanjsko gradnjo višjih gostot, možna lokacija doma za starejše občane (varianta),
– ureditev pretežno pozidanega prostora med Tržaško in Partizansko cesto s poudarkom na ureditvi pasu ob Tržaški cesti in zazidavo še prostih površin ob priključku Gubčeve ceste (manjši obrtno servisni center), rešitev odvodnjavanja tega območja.
Načini urejanja
– Zazidalni načrt za center pri Narodnem domu.
– Ureditveni načrt za prenovo območja ob Cesti talcev ima poudarek na ureditvi območja ob Logaščici (zeleni pas, perspektivne kmetije).
DL – S1 Grampovčnik Značaj
Novejše stanovanjsko območje z enodružinsko in blokovno gradnjo med Gubčevo, Partizansko in Vodovodno ulico s prostimi površinami za nadaljnjo izgradnjo.
Planirani posegi
Gradnja nizkih blokov ob zahodnem robu območja in pretežno enodružinska stanovanjska gradnja v ostalem delu. Oblika in etažnost zgradb se mora prilagajati konfiguraciji terena in smotrni zaokrožitvi območja. Zasnova upošteva potrebno prestavitev ali kabliranje 20 kV daljnovoda.
Način urejanja
Izdela se programska zasnova celotnega prostora med Vodovodno in Tržaško cesto, posamezni prostorski izvedbeni akti pa se izdelajo skladno s planirano faznostjo izgradnje.
DL – S2 Poštni vrt – Nova vas Značaj
Pretežno zazidano stanovanjsko območje z blokovno in enodružinsko gradnjo med Tržaško in Notranjsko cesto, Logaščico in Cesto talcev. Še nepozidane površine ob Notranjski cesti in Logaščici so opredeljene kot trajno varovana kmetijska zemljišča (1. območje).
Planirani posegi
Možna lokacija doma ostarelih občanov ob Logaščici (variantna lokacija).
Možna preselitev bencinske črpalke ob Notranjski cesti in ureditev avtobusne postaje (variantna lokacija).
Ureditev vrtičkov na kmetijskih zemljiščih.
Načini urejanja
Za celoten predel se izdelajo prostorski ureditveni pogoji.
DL S3 Jačka Značaj
Pretežno pozidano stanovanjsko območje z blokovno in enodružinsko gradnjo med Tovarniško cesto, železnico in dovozno cesto na AC ter Logaščico.
Planirani posegi
Možne so zapolnitve in obnova v območju enodružinskih hiš ob upoštevanju varstvenega pasu magistralne proge ter predvsem zunanje ureditve območja blokovne gradnje. Ureditev okolice stolpa za črpanje vode (tehnični spomenik).
Načini urejanja
Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.
DL – S4 Mandrge Značaj
Področje starejše enodružinske zazidave ob Stari cesti do železnice in Tovarniške ceste. Del Logaškega polja med Staro in Tržaško cesto je trajno zavarovano kot I. območje kmetijskih zemljišč. Zemljišče DO »Konfekcija« se ne širi na tem območju.
Planirani posegi
Možne so zapolnitve in obnova stanovanjskih objektov v prostoru med Staro cesto in železnico ob upoštevanju omejitev v varstvenem pasu železnice.
V severnem delu območja novogradnje in dograditve objektov niso možne do sprejetja projekta rešitve podvoza stare Vrhniške ceste.
Ob zahodnem robu Stare ceste je planirana gradnja trgovine osnovne oskrbe (pri sedanjem skladišču) in zapolnitev obcestne zazidave od trgovine proti severu.
Uredi se območje ob železniški postaji, parkirišča, javen podhod v industrijsko cono itd.
Načini urejanja
Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.
DL – S4 Naklo Značaj
Območje enodružinske zazidave med Tržaško cesto in Čevico ter kompleksom trajno varovanih kmetijskih zemljišč na severu.
Območje je potencialno arheološko najdišče.
Planirani posegi
Zapolnitev in dograditev stanovanjskega območja s poudarkom na ureditvi pasu ob Tržaški cesti (varovanje drevoreda lip, sanacija neprimernih ureditev).
Načini urejanja
Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.
DL – SK1 Brod-vas Značaj
Staro vaško naselje Brod med Logaščico in priključno cesto na AC. Območje je predvideno za razvoj in prenovo kmetij.
Nezazidane površine so opredeljene kot prvo območje kmetijskih zemljišč.
Planirani posegi
Postopna prenova kmetij je vezana predvsem na obstoječa stavbna zemljišča naselja. Možna je tudi novogradnja na novih lokacija) ob obstoječih cestah. Sem je mogoča selitev kmetij iz centralnega območja naselja.
Načini urejanja
Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.
DL SZ1 Cevka Značaj
Enodružinska obcestna zazidava na pobočju hriba, zaščitene gozdne površine na Čevici in nezazidljivo področje proti Narodnemu domu z vstopom v tunel pod Čevico.
Arheološko najdišče – II. varstveni režim. Planirani posegi
Stanovanjska gradnja ostane v sedanjem obsegu, možne so adaptacije in nadomestna gradnja na lokaciji rušenja objekta.
Poudarek je na krajinski in oblikovni zaščiti zelenih površin in njihovem urejanju v rekreacijsko območje naselja.
Način urejanja
Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev.
DL Z1 Pokopališče Značaj
Območje od požiralnika Logaščice do Notranjske ceste je pretežno nepozidano in namenjeno razvoju pokopališča, obnovitvi in urejanju zelenih površin.
Planirani posegi
Širitev pokopališča na zahodnem robu območja. Ureditev območja ob Logaščici za rekreacijo prebivalcev. Preureditev starega mlina (gostinsko-turistični program).
Možna širitev območja čistilne naprave. Intenzivna ozelenitev območja med čistilno napravo in stanovanjskimi bloki.
Ureditev pasu ob Notranjski cesti, drevored, parkirišča. Ohranitev naravne dediščine (območje požiralnika, obvodni prostor, posamezna drevesa in drevored).
Načini urejanja
Ureditveni načrt za dolgoročno širitev pokopališča. Za ostalo območje se izdelajo prostorski ureditveni pogoji.
Ožje ureditveno območje Blekova vas (BV) Podrobne prostorske celote BV SC1 Ob Tržaški cesti Značaj
Neurejena pretežno stanovanjska gradnja nizkih gostot ob Tržaški cesti. Nepozidane površine do struge Logaščice in ribnika so opredeljene kot trajno varovana kmetijska zemljišča. Omejitvi pri urejanju sta koridor 20 kV daljnovodov in plinovoda.
Planirani posegi
Gradnja novega vzgojnega zavoda na lokaciji sedanje cestne baze (preselitev le-te v območje »Zapolje«). Ureditev prostora ob ribniku in ob Logaščici za rekreacijo prebivalcev.
Ureditev vstopa v športnorekreacijsko območje Sekirica: parkirišče, turistično gostinski objekt. V primeru, da ne pride do gradnje vzgojnega zavoda, je na tej lokaciji alternativna možnost gradnje rekreacijskega objekta (dvoranski športi, bazen, savna).
Postopna sanacija neurejenega območja s poudarkom na ureditvi Tržaške ceste.
Način urejanja
Zazidalni načrt za območje vzgojnega zavoda, za. ostalo območje se izdelajo prostorski ureditveni pogoji.
BV S1 Blekova vas Značaj.
Prvotno vaško naselje se je razširilo v aglomeracijo enodružinskih stanovanjskih hiš do Tržaške ceste in v breg proti Blekovski gmajni. Smiselna je zaokrožitev, območja z novimi stanovanjskimi površinami.
Planirani posegi
Gradnja stanovanjskih objektov nizkih gostot na pobočju med starim jedrom in »Martenkom«.
Zapolnitve prostih zemljišč med Tržaško cesto in cesto pod Grintavcem. (Omejitev pri gradnji so koridorji daljnovodov.)
Ohranitev gozdnih površin ob robovih planiranih novih stanovanjskih predelov in parkovna ureditev. Dolinaca med Grintavcem in planirano novo zazidavo se ohrani za kmetijsko rabo.
Načini urejanja
Zazidalni načrt za novo stanovanjsko območje. Za ostalo območje se izdelajo prostorski ureditveni pogoji.
BV S2 Grintavce Značaj
Novejše območje enodružinskih hiš, ki se je stihijsko širilo po južnem pobočju Grintavca.
Smiselna je zaokrožitev in ureditev območja.
Planirani posegi
Pozidava zahodnega roba hriba Grintavca (dva niza enodružinskih hiš), zapolnitve še prostih parcel, prometne ureditve.
Ohranitev dolinice Studenček in pobočij Grintavca za primarno rabo.
Načini urejanja
Ureditveni načrt za celotno območje.
BV SK1 Dolina Značaj
Dolina med območjem Grampovčnik in Blekovo vasjo se ohrani kot 1. območje kmetijskih zemljišč. Predstavlja tudi vizualno mejo med urbano aglomeracijo Dolenjega Logatca in Blekovo vasjo.
Planirani posegi
Uredi se cestna povezava Blekove vasi s Pavšičevo ulico.
Ureditev odvodnjavanja. Uredi se območje stare gostilne ob Tržaški cesti (etnološka dediščina).
Načini urejanja
Izdelajo se prostorski ureditveni pogoji.
Ožje ureditveno območje Gorenji Logatec (GL) Podrobne prostorske celote:
G L SC1 Staro jedro Značaj
Historično jedro naselja okrog graščine, šolskega poslopja do pobočja Tabora ohrani svoj značaj s kvalitetno vsebinsko in gradbeno prenovo.
Planirani posegi
Ureditev območja graščine v hotelski kompleks (po preselitvi vzgojnega zavoda), ureditev širše okolice in parka.
Sanacija in preureditev kamnoloma na Taboru v zunanji prireditveni prostor. Načrtna gradbena in ambientalna sanacija starega jedra med Tržaško, potokom in Taborom, s poudarkom na sanaciji in revitalizaciji kulturne dediščine.
Ureditev novega križišča Gorenjske ceste. Ohranitev kompleksa trajno varovanih kmetijskih zemljišč na zahodnem robu.
Načini urejanja
Ureditveni načrt za historično jedro.
Prestavitev trase Gorenjske ceste se ureja z lokacijskim načrtom.
Za ostalo območje se izdelajo prostorski ureditveni pogoji.
GL – SK1 Studenček Značaj
Območje enodružinske zazidave ob Tržaški cesti, ki se je neorganizirano širilo predvsem severno od ceste na najkvalitetnejših zemljiščih. Razvojni poudarek je na varstvu kmetijskih zemljišč in ambientalnih kvalitet.
Planirani posegi
Zapolnitev in zaokrožitev z zazidavo načetih območij severno od Tržaške ceste, prometna ureditev.
Pudarek na ureditvi območja ob Tržaški cesti in sanaciji etnološke dediščine (dve stari gostilni). Ob južnem robu ceste niso mogoče novogradnje.
Načini urejanja
Izdelajo se prostorski ureditveni pogoji.
GL SK2 Gorenja vas Značaj
Staro vaško naselje se je razraslo z obcestno zazidavo sredi območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Razvojni poudarek je na varstvu kmetijskih zemljišč in ambientalnih kvalitet.
Planirani posegi
Zapolnitev z zazidavo načetih območij brez večjih posegov na nova zemljišča.
Širitev pokopališča s poudarkom na zaščiti in urejanju kulturne krajine okolice cerkve sv. Janeza (trajno varovan kompleks kmetijskih zemljišč).
Načini urejanja
Za širitev pokopališča se izdela ureditveni načrt. Za ostalo območje se izdelajo prostorski ureditveni pogoji.
GL RK1 Mareke Značaj
Trajno varovan kompleks kmetijskih zemljišč in gozdna zemljišča hriba Velike bukve.
Območje je namenjeno primarni rabi. Velike bukve so arheološko najdišče. Planirani posegi
Delna prestavitev Gorenjske ceste.
Ureditev območja ob bazenu za rekreacijo prebivalcev. Uredi se pešaška povezava tega območja z naseljem (sistem gozdnih poti).
Načini urejanja
Za prestavitev ceste se izdela lokacijski načrt. Za rekreacijsko območje se napravi ureditveni načrt.
Ostalo se ureja z določili prostorskih ureditvenih pogojev.
Ožje ureditveno območje Martinj hrib (MH) Podrobne prostorske celote MH S1 Staro naselje Značaj
Staro naselje delavskih in kmečkih hiš ob Notranjski cesti na vrtačastem območju ob robu Brojskega polja (trajno varovan kmetijski kompleks) je pretežno pozidano.
Smiselna je zaokrožitev v južnem delu do gozdnega roba.
Planirani posegi
Gradbena prometna in komunalna sanacija naselja, zapolnitve prostih parcel znotraj naselja in ob robu gozda, ohranitev sedanje gradbene linije na robu Brojskega polja.
Načini urejanja
Izdelava prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje.
MH OS1 Ob železnici Značaj
Delno pozidano območje z enodružinskimi hišami brez urbanistične regulative.
Območje je namenjeno nadaljnji pozidavi.
Planirani posegi
Gradnja enodružinskih hiš in obrtnih delavnic (nemoteča obrt) na še prostih površinah. Upoštevati je treba varstveni pas ob magistralni progi in koridor daljnovoda.
Izgradnja trgovine osnovne oskrbe in ureditev avtobusne postaje.
Prometna in komunalna ureditev območja.
Načini urejanja
Izdelava zazidalnega načrta.
MH OS2 Plesišče Značaj
Kmetijsko zemljišče med Notranjsko cesto in železnico slabše kvalitete, primerno za preobrazbo v stavbna zemljišča.
Planirani posegi
Gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš nizke gostote. V pasu med Notranjsko cesto in koridorjem daljnovoda se uredi obrtna cona (dejavnosti, ki niso vezane na uporabo velikih količin vode in niso moteče za bivalno okolje).
Ohrani se gozdni pas ob železnici in uredi v rekreacijske namene.
Rezervira se lokacija za manjši center soseske (gradnja po letu 2000).
Načini urejanja
Izdelava zazidalnega načrta.
Ožje ureditveno območje Industrijska cona Logatec
(IL)
Podrobne prostorske celote
IL II Valkarton
Značaj
Proizvodno območje sredi kmetijskih površin Logaškega polja nima možnosti bistvene prostorske širitve. Razvojni poudarek je na zaokrožitvi proizvodnega kompleksa in varstvu kmetijskih zemljišč. Planirani posegi
Valkartonu se omogoči potrebno prostorsko širitev s selitvijo betonarne Gradnika v območje kamnoloma Pod Smolevcem.
V primeru večjih prostorskih potreb je možna širitev proizvodnega kompleksa do koridorov daljnovodov na jugu in vzhodu.
Preveri se upravičenost planirane izgradnje industrijskega tira do Valkartona.
Uredi se nov dovoz do RTP (zaradi bodočega podvoza industrijske ceste pod železnico).
Načini urejanja
Za širitev območja Valkartona se izdela ureditveni načrt.
Prometne ureditve se izvedejo na podlagi lokacijskih načrtov.
Ostalo območje se ureja na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev:
IL -12- KLI
Značaj
Večji del površin industrijske cone med železnico in koridorjem daljnovodov zaseda DO KLI. Planirana je nadaljnja izgradnja območja do priključne ceste na avtocesto.
Planirani posegi
DO KLI mora utemeljiti potrebo po rezervatu za nadaljnji prostorski razvoj. Ostale površine se namenijo razvoju novih dejavnosti: grosistična trgovina s skladišči, žaga itd.
Ureditev parkirišča za tovornjake (ob priključni cesti na AC) – variantna lokacija.
Preobrazba sedanje interne v javno industrijsko cesto s podvozom pod železnico na severnem robu območja in s podaljškom do stare Vrhniške ceste.
Ureditev prekladalne postaje. Okvirno lokacijo južno od TP je potrebno podrobneje preveriti.
Ureditev javne pešaške povezave od železniške postaje (podhod) do industrijske ceste.
Racionalizacija rabe površin v kompleksu KLI.
Načini urejanja
Za izgradnjo južnega dela območja se izdela zazidalni načrt.
Za prometne ureditve se izdelajo lokacijski načrti.
Ostalo območje se ureja na podlagi določil prostorskih ureditvenih pogojev.
IL O1 Obrtna cona Značaj
Kmetijsko in gozdno zemljišče slabše kvalitete primerno za preobrazbo v stavbna zemljišča za razvoj obrtno-proizvodne dejavnosti.
Planirani posegi
Ureditev zemljišč za gradnjo proizvodnih objektov. Preveriti smotrnost prestavitve 20 kV daljnovoda pri Martinj hribu v koridor 110 k V daljnovoda.
Načini urejanja
Izdelava zazidalnega načrta za območje do koridorja daljnovodov ob. vzhodnem robu kompleksa. Preveriti smotrnost 2. faze izgradnje vzhodno od koridorja.
9.5.2 Ureditveno območje industrijsko-komunalne cone Zapolje
Ožje ureditveno območje
IZ 1 Komunalna cona Zapolje
Značaj
Slabša kmetijska in gozdna zemljišča na severno-vzhodnem robu Logaškega polja ob magistralni cesti M2 (pred pričetkom lipovega drevoreda) so na prometno ugodni točki za ureditev komunalnega centra.
Planirani posegi
Ureditev stavbnih zemljišč za: – preselitev cestne baze
– preselitev bencinske črpalke iz. centra Logatca (varianta)
– preselitev parkirišč za kamione (varianta)
– ureditev gasilskega centra (varianta)
Načini urejanja
Za celotno območje se izdela zazidalni načrt.
IZ 2 Industrijsko obrtna cona Zapolje Značaj
Slabša kmetijska in slabša gozdna, zemljišča med magistralno progo in magistralno cesto M2 so primerna za dolgoročni razvoj proizvodnih dejavnosti.
Planirani posegi
Glede na znane razvojne, interese do leta 2000 verjetno ne bodo potrebni posegi v ta prostor, vendar je potrebno pravočasno vsestransko ovrednotiti možne ureditve in ponuditi zemljišče interesentom.
V funkcionalnem smislu pa je to območje potrebno tretirati kot proizvodno, skladiščno transportno in predelovalno ter kot proizvodno obrtno cono.
Načini urejanja
Do izdelave zazidalnega načrta za industrijsko cono še območje ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
9.5.3 Ureditveno območje Brojško polje
Ožje ureditveno območje
BP – RK1 Sekirica
Značaj
Zimski rekreacijski center na Sekirici se dopolni in razširi tudi z ureditvami za poletno rekreacijo.
Planirani posegi
Sanacija peskokopa z ureditvijo odprtih športnih igrišč s tribunami.
Možna je gradnja objekta za dvoranske športe z bazenom (variantna lokacija) ali manjšega objekta z garderobami, sanitarijami itd.
Ureditev dovozne ceste in parkirišč.
Ureditev sprehajalnih poti in kolesarskih stez pretežno po obstoječih poljskih poteh. Hortikulturna ureditev pasu ob Logaščici.
Gozdne površine na Sekirici se urejajo kot gozd posebnega namena.
Vsa kmetijska zemljišča območja so trajno varovana.
Načini urejanja -
Za športni center se izdela ureditveni načrt.
BP – K1 Brojsko polje Značaj
Sklenjen kompleks trajno varovanih kmetijskih zemljišč (1. območje).
Planirani posegi
Manjši posegi predvsem v zvezi z ureditvami komunikacij.
Načini urejanja
Območje se ureja z določili prostorskih ureditvenih pogojev.
BP – RK2 Ženček Značaj
Pretežno gozdnato pobočje ob južnem robu Brojskega polja je primerno za ureditev smučišča.
Planirani posegi
Do eventualne ureditve smučišča in spremljajočih naprav niso planirani posegi v ta prostor.
Načini urejanja
Izdelati je potrebno ustrezno študijo o smotrnosti ureditve smučišča. V primeru sprejete odločitve o investiciji se za območje izdela ureditveni načrt. Do izdelave tega načrta se gospodari s prostorom na podlagi določil prostorskih ureditvenih pogojev.
9.5.4 Ureditveno območje Koš
K – RK1 KOŠ Značaj
Pretežno gozdnato severno pobočje s smučarsko progo-
Planirani posegi
Ureditve v zvezi z urejanjem smučišča in smučarskih naprav.
Načini urejanja
Ureditve se izvajajo na podlagi določil prostorskih ureditvenih pogojev.
9.6 Postopnost izdelave prostorskih izvedbenih načrtov, pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč (Kartografski del UZ, karta 4, tabeli UZ 6, UZ 7).
9.6.1 Postopnost izdelave prostorskih izvedbenih načrtov
Za urejanje prostora v območju urbanistične zasnove bomo skladno s planiranim razvojem zagotovili pravočasno izdelavo vrst prostorskih izvedbenih načrtov (PIN).
Vsa območja, za katera ni predvidena izdelava PIN, se bodo urejala na podlagi določil prostorskih ureditvenih pogojev (PUP). Z določili PUP se bodo začasno urejala tudi območja, za katera je planirana izdelava PIN v kasnejši fazi. Z izdelavo teh začasnih PUP bomo predvsem zavarovali določena območja pred posegi, ki niso v skladu s planirano dolgoročno namembnostjo.
Območja za katera se izdelajo PIN (zazidalni otoki) in postopnost izdelave je prikazana na karti 4 in v tabeli UZ 6 (v prilogi). PUP se za celotno območje urbanistične zasnove izdelajo v 1. fazi.
9.7. Oblikovanje prostora in varstvo naravne in kulturne dediščine
9.7.1 Usmeritve za oblikovanje prostora
Osrednja naloga oblikovanja prostora je dati sedanji amorfni, nepregledni aglomeraciji določen red, vizualne poudarke in oporne točke ter nasploh ustvariti vtis mestnosti in identitete.
Najpomembnejše oblikovne determinante so okviri gozdnega, zelenega krajinskega prostora. Zato v planu dosledno ostajajo nezazidani slemena in obronki Čevice, Koša, Velikih bukev, Grintavca, Tabora, Režiš, Sekirice, Tičnice, Ženčka, Kupe, Malega Raskovca in Malega Sošja.
Ohranjajo se značilni lokalni mikroambienti okoli starega vodohrana in cerkvice na Čevici, zazidave Klanca in Tabora s cerkvico Sv. Marije in ambient okoli cerkvice Sv. Janeza.
Vertikalni gabarit zgradb naj bo nizek in merila objektov majhna. Pri tem je višina p+4 največja, praviloma naj bi bila za kolektivno gradnjo p+2 do p+3 in za individualno p+1. Izjema so lahko gabariti in merila novih industrijskih objektov, pogojeni z zahtevami tehnologije.
Osrednja urbanistično oblikovalska poteza pri urejanju Logatca mora biti oblikovanje cestnega prostora Tržaške ceste: nova prometna urejenost te ceste skozi Logatec, zelena bariera na obeh straneh cestišča z drevoredom in s kolesarsko stezo ter pločnikom, postopna prenova območij ob cesti, odstranitev provizorijev in dotrajanih objektov itd.
Novi objekti naj dopolnjujejo obstoječe glede višin, stavbne črte ter ozelenitve. Za celotno območje Tržaške ceste se izdelajo skupne strokovne podlage (lahko tudi programske zasnove), ki so obvezna izhodišča pri pripravi dokumentacije za posamezne posege v prostor.
Pomembno vlogo za obogatitev mestnega okolja predstavlja tudi ureditev Logaščice. Regulacija vodotoka sledi značilnemu meandriranju. Tudi za to območje se pripravijo skupne strokovne podlage za enovito, postopno urejanje.
Oblikovanje prostora se vsestransko veže na ureditev zelenih površin, parkov, zasaditev drevja. Obvezna zasaditev z drevjem je po zaključeni graditvi novih objektov, kakor tudi za izboljšanje vedut na novejša naselja na pobočjih.
K oblikovanju prostora sodi tudi sanacija obstoječih odlagališč, peskokopov, kamnolomov in drugih degradiranih območij. Le-ta zajema – v skladu s specifiko posameznih območij – ozelenitev, zapolnitev z zazidavo, utrditev športnih igrišč itd.
Sestavina kvalitete in identitete urbanega okolja je revitalizacija kulturne dediščine, kot so posamezni objekti ter ambienti starih trgov in vasi. Zaščita naselij temelji na ohranitvi vedut, prostorskih in ambientalnih kvalitet, arhitekturnih elementov in merila, značilnega zelenja in funkcij, ki niso v nasprotju z grajeno strukturo in infrastrukturo. Gmote objektov, usklajene slemenske višine, njihova usmeritev, strešni nakloni, predvsem pa barva kritine (temnorjava, temnosiva), so tisti elementi, ki v osnovi vplivajo na silhueto naselja, homogen prostor in na optimalno stapljanje z naravnim okoljem.
Kot najizrazitejši in gotovo najtežavnejši problem današnjega časa pa je ohranjevanje nekaterih nezazidljivih površin, ki omogočajo neokrnjene vedute na naselja, njihove dominante na širši naravni prostor ter preprečujejo popolno zlitje večjega števila zaselkov v eno samo veliko aglomeracijo.
Starejši ambienti s talno zasnovo in staro cestno povezavo so najbolje ohranjeni na Čevici, ob Notranjski, Cankarjevi in Stari cesti.
Številna arheološka območja zahtevajo omejitev gradnje ali zgolj nadzor pri gradbenih delih.
Med spomeniki oblikovane narave gre prvo mesto nedvomno logaškemu drevoredu, ki predstavlja značilno vidno doživetje cestnega prostora v širši regiji. Ta drevored naj bo tudi v bodoče strogo zaščiten in naj se še podaljša ob Tržaški cesti skozi naselje.
9.7.2 Varstvo naravne in kulturne dediščine
Vsa bogata naravna in kulturna dediščina v obravnavanem območju še ni ustrezno ovrednotena, zato je strokovno delo na tem področju ena prednostnih nalog pri nadaljnjem urejanju Logatca.
Objekti in. območja naravne dediščine so prikazani v tabeli UZ 8 (v prilogi), objekti in območja kulturne dediščine pa v tabeli UZ 9 (v prilogi).
Podrobnejši podatki o evidentirani naravni in kulturni dediščini in varstveni režimi so opredeljeni v elaboratu Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, ki je bil izdelan kot ena izmed strokovnih podlag za izdelavo planskih aktov.
Pred vsakim načrtovanim posegom v evidentirane dele naravne in kulturne dediščine ali njihovo okolico je potrebno pridobiti strokovno mnenje službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pri izdelavi posameznih prostorskih izvedbenih aktov mora sodelovati pooblaščena strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine.
9.8. Strategija razvoja in obvezna izhodišča za urejanje prostora
Za zagotovitev načrtovanega razvoja v ureditvenem območju Logatca bomo upoštevali naslednje strateško pomembne elemente razvoja, ki so tudi obvezna izhodišča tega plana.
Prednost pred odpiranjem novih kompleksov stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in centralne dejavnosti bomo dali smotrnemu urejanju in zaokrožitvi sedanjih, območij naselij:
– za stanovanjsko gradnjo bomo v prvi fazi zaključili zahodni del območja »Grampovčnik« (blokovna in zgoščena enodružinska gradnja), v 2. fazi pa bomo uredili zemljišča v vzhodnem delu,
– za enodružinsko stanovanjsko gradnjo bomo uredili v I. fazi že načeto območje na zahodnem robu Grintavca in nad Blekovo vasjo; nove površine v severnem delu tega območja bomo urejali po zaključeni gradnji v južnem delu oziroma skladno s povpraševanjem po zemljiščih;
– za enodružinsko stanovanjsko gradnjo in obrtno dejavnost bomo uredili vzhodni del območja Martinj hrib; nove površine (Plesišče) bomo uredili v kasnejših fazah skladno z razvojnimi potrebami,
– še proste površine v območju naselja Gorenji Logatec so. namenjene postopni pozidavi skladno s potrebami domačih prebivalcev,
– za centralne dejavnosti in blokovno gradnjo bomo v I. fazi prenovili staro jedro Logatca, in sicer kare med Notranjsko, Tržaško, Cankarjevo in Tovarniško cesto ter med Tovarniško, Tržaško in Staro cesto. Ostala območja bomo urejali postopoma z manjšimi posegi. V celotnem starem jedru Logatca niso možni posegi pred izdelavo ustreznih prostorskih izvedbenih aktov,
– za centralne dejavnosti in blokovno stanovanjsko gradnjo bomo prenovili pretežno pozidano območje Brod (v 2. fazi); do izdelave ureditvenega načrta niso možni posegi v to območje.
Zagotavljali bomo ustrezne nove lokacije za preselitev dejavnosti, ki ne sodijo v urbano območje ali v posamezne objekte:
– preselitev cestne baze na severni rob Logaškega polja,
– preselitev vzgojnega zavoda v območje Lokva ob Logaščici,
– preselitev betonarne Gradnika v območje kamnoloma Pod Smolevcem,
– preselitev posameznih kmetij, ki nimajo razvojnih možnosti na sedanjih lokacijah v starem jedru Logatca, v območje Brod ali na rob Logaškega polja (izven ureditvenega območja naselja Logatec),
– preselitev žage KZ in skladišč v industrijsko cono (novo območje ob železnici).
Vsa navedena območja se bodo rekonstruirala za druge namene (centralne, turistične, proizvodne dejavnosti).
Zagotovili bomo smotrno ureditev še prostih zemljišč v sedanjih industrijskih conah:
– Valkarton ima rezervat za širitev na sedanji lokaciji, kjer ni možen razvoj drugih dejavnosti,
– prostorsko širitev KLI moramo uskladiti z razvojem tovorne postaje ter na njo vezanih skladiščnih, prodajnih in predelovalnih dejavnosti.
– razvoju obrtnoproizvodne cone je namenjen kompleks jugovzhodno od sedanjega območja KL1.
Za potrebe razvoja novih proizvodnih in servisnih dejavnosti bomo pravočasno zagotovili ureditev nove industrijske cone Zapolje, kjer bomo združili komunalne službe.
Pred neustrezno rabo bomo zavarovali zemljišča, ki so planirana za določen namen v kasnejših fazah uresničevanja plana. To so:
– površine pri Narodnem domu Naklo (centralne dejavnosti, blokovna stanovanjska graditev),
– obnova graščine v G. Logatcu in parka v turistične namene,
– sanacija kamnoloma Tabor v prostor za prireditve,
– lokacija doma ostarelih občanov,
– prenova območja zapuščenih vojaških objektov za centralne dejavnosti,
– območje industrijsko-komunalne cone (planirana dolgoročna postopna izgradnja),
– vse lokacije, ki bodo opredeljene za razvojno pomembne objekte na podlagi naknadno izdelanih strokovnih preveritev.
Upoštevali bomo zavarovana in varstvena območja za izgradnjo in nemoteno obratovanje prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
Poleg omejitev v koridorjih obstoječih in planiranih objektov bomo predvsem zaščitili pred posegi zemljišča namenjena
– ureditvi podvoza industrijske ceste (Mandrge),
– izgradnji nove industrijske ceste KLI Zapolje in dalje ob robu Logaškega polja do ceste proti Rovtam,
– izgradnji industrijskih tirov,
– širitvi čistilne naprave.
Varovali bomo okolje, naravno in kulturno dediščino:
– Obvezno bomo predhodno preverili vse posege v prostor, ki lahko ogrožajo okolje in dediščino.
– Zagotovili bomo izdelavo ustreznih strokovnih podlag in usmeritev za posege v varovana območja in objekte.
– Dosledno bomo varovali zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč.
– Manjše površine kmetijskih zemljišč znotraj naselja bomo zaradi smotrne organizacije in urejanja urbanega območja postopoma preobrazili v stavbna zemljišča. Do spremembe namembnosti bomo ta zemljišča namenili kmetijski obdelavi, ne bomo pa. dopustili neplanirane spremembe namembnosti.
– Ohranili in urejali bomo vse obstoječe parkovne površine in pasove zelenja v urbanem prostoru.
Zagotovili bomo pravočasno izdelavo ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za uresničevanje planiranih posegov v prostor. Za območja, ki se bodo urejala postopoma, bomo naročili izdelavo programskih zasnov, ki bodo določile faznost izgradnje in skupne urejevalske osnove.
Sestavni deli dolgoročnega plana občine Logatec 1986-2000 dopolnjenega 1990 so:
I. Tekstualni del
II. Kartografski del, ki vsebuje naslednje sklope kart A. Za območje celotne občine:
1. Zasnova poselitve – 2 publikacijski karti 2. Zasnova namenske rabe prostora – TK 1:25000 3. Zasnova vodnega gospodarstva in komunalnih ureditev – TK 1:25000 4. Zasnova prometnega omrežja TK 1:25000
5. Zasnova energetskega omrežja TK 1:25000
6. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine ter zasnova turizma in rekreacije – TK 1:25000
7. Zasnova namenske rabe prostora z varovanimi in zavarovanimi območij – TK 1:25000
8. Zasnova načina urejanja prostora – TK 1:50000
B. Za osrednje urbanizirano območje – urbanistična zasnova Logatca:
1. Zasnova namenske rabe prostora – TTN 1:5000
2. Zasnova prometnega omrežja in naprava – TTN 1:5000
3. Zasnova infrastrukturnega omrežja in vodnogospodarskih ureditev – TTN 1:5000
4. Načini urejanja prostora z vrstami prostorskih izvedbenih aktov – TTN 1:5000
Priloga 1: Namenska raba prostora, stanje – TTN 1:5000
Priloga 2: Organizacija dejavnosti v prostoru – TTN 1:5000
C. Za območje ostalih naselij- v občini – zasnova. ureditvenih območij naselij – TTN 1:5000 (12 listov I IN).
111. Kartografska dokumentacija za celotno območje občine Logatec – PKN 1:5000
Celotni dolgoročni plan občine Logatec za obdobje 1986-2000 je na vpogled in razpolago v Oddelku za urejanje prostora občine Logatec. Tržaška 15, Logatec.