Na podlagi 66. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85). 14. člena uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 31/86), 12. člen odloka o volitvah v zbore skupščine občine ter o pristojnostih in delu Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 1/90) in 202. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti, in družbenopolitičnega zbora dne 25. julija 1991 sprejela

1. Za trajno varovalne gozdove se razglasijo gozdovi v rastiščnih razmerah, kjer bi bil z izkoriščanjem ogrožen njihov obstoj in njihova varovalna naloga.
Za trajno varovalne gozdove se razglasijo:
a) gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda in gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru,
b) gozdovi, ki v hudourniškem območju zadržujejo prenaglo odtekanje vode ter s tem varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi.
c) gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi.
2. Za trajno varovalne gozdove se razglasijo naslednji gozdovi: skupna površina varovalnih gozdov na območju občine je 292,12 ha, od tega v zasebni lasti 177,21 ha in v družbeni lasti 114.91 ha.
Opis trajno varovalnih gozdov (lokacija in orografski položaj, gozdna združba in razvojna težnja, dosedanje gospodarjenje in stanje sestoja, ogroženost gozda, neposredne varovalne funkcije gozda, namen razglasitve, naravovarstvene in gozdnogospodarske cilje in predlog nadaljnjega gospodarjenja z gozdom glede na namen, zaradi katerega je razglašen za trajno varovalni gozd) so navedeni v posebnem opisnem delu in označeni na topografskih kartah v merilu 1: 25.000 ter so sestavni del te odločbe.
3. Trajno varovalni gozdovi morajo biti označeni v kartah, ki so sestavni del gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote.
4: V gozdnogospodarskih načrtih se za trajno varovalne gozdove ne določa etat. Dovoljena je potrebna sečnja, posek posameznih težkih dreves, ki s svojo težo ogrožajo stabilnost tal, posek posameznega drevja ob gozdnem robu, ki se zarašča v kmetijske površine ter občasen posek nizke intenzitete na manjših položnejših predelih ali platojih, ki so kot gozdni osvedek v območju trajno varovalnih gozdov in niso izločene v normalno gospodarjenje z gozdovi tako, da varovalne funkcije gozdov ne bodo prizadete. Možni so posegi pri katerih se bo ohranjala varovalna funkcija gozda.
5. Krčitev trajno varovalnih gozdov in gozdov v njihovi neposredni bližini v pasu 60 m ni dovoljena, razen če s tem niso prizadete funkcije teh gozdov, zaradi katerih se ti razglašajo za trajno varovalne.
6. Stroški sanacije trajno varovalnih gozdov zaradi posegov v te gozdove gredo v breme tistega, ki uporablja zemljišče v druge namene, oziroma izkorišča gozd tako, da ogroža njegov obstoj in varovalno vlogo.
7. Zasebno lastništvo ni ovira za opredeljevanje in proglašanje varovalnih gozdov, saj lastnik gozda ni v ničemer prikrajšan. Gozdovi, predlagani za varovalne, ki so v zasebni lasti, so po naravi taki, da lastnik gozda v njih ni iskal dodatnega dohodka, ampak si je dobival za lastne potrebe drva in to le tam, kjer so dopuščale terenske razmere.
Ker lastnik gozda z razglasitvijo varovalnih gozdov ni v ničemer prikrajšan, zakonodaja ni predvidela nobenih odškodnin kot je to potrebno za. gozdove s posebnim namenom.
8. Varovalni gozdovi morajo biti evidentirani v evidenci občinskega geodetskega organa v skladu z navodilom za vodenje evidence o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri. posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 27/85).
9. Odločba se vroči lastnikom oziroma uporabnikom gozdov tako, da se lastniku oziroma uporabniku vroči le tisti del iz 2. točke izreka odločbe, ki se nanaša na njihovo zemljišče.
10. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pouk o pravnem sredstvu: zoper to odločbo ni pritožb, dopusten je upravni spor, ki se sproži s tožbo, pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v roku 30 dni po prejemu odločbe. Tožba se lahko vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču ali pa na Temeljnem sodišču v Celju.