Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 114. člena zakona o delovnih razmerjih in po opravljenih pogajanjih, sta pogodbeni stranki sklenili
KOLEKTIVNO POGODBO
za lesarstvo
I. OBLIGACIJSKI DEL
1. Stranki kolektivne pogodbe
1. člen
Kolektivno pogodbo kot pogodbeni stranki skleneta:
– GZS-Strokovno združenje lesarstva, kot zastopnik organizacij in delodajalcev
in
– Sindikat lesarstva Slovenije – Republiški odbor, kot zastopnik večine delavcev, zaposlenih v podjetjih oziroma organizacijah s področja lesarstva v Republiki Sloveniji.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
2. člen
Ta pogodba velja za vse delavce, ki so zaposleni v podjetjih oziroma organizacijah lesarstva s sedežem v Republiki Sloveniji.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo določbe III. poglavja (osebni dohodki, dodatki, nadomestila OD in stroški) te kolektivne pogodbe in tiste določbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Ta pogodba velja tudi za delavce, zaposlene v dejavnostih, ki se opravljajo kot dopolnilne dejavnosti v podjetjih lesarstva.
3. člen
Za zaposlene delavce iz prvega odstavka predhodnega člena se štejejo vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi v podjetjih iz navedene dejavnosti.
3. Čas veljavnosti
4. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992.
Če ob izteku časa, za katerega je pogodba sklenjena, stranki ne odpovesta pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.
4. Uporaba splošne kolektivne pogodbe
5. člen
Organizacije lesarstva v celoti sprejemajo določila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma veljavne delovne zakonodaje. V kolektivni pogodbi lesarstva se urejajo le tista določila, ki so posebna za lesarstvo ali v splošni pogodbi niso urejena oziroma so urejena presplošno. Obseg pravic, določen v splošni kolektivni pogodbi, je obvezen minimum tudi za lesarstvo.
II. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE -PODROČJE DELOVNIH RAZMERIJ
6. člen
Pri urejanju delovnih razmerij delavcev, zaposlenih v podjetjih lesarstva, se poleg določb veljavne delovne zakonodaje, upoštevajo tudi določbe te kolektivne pogodbe.
1. Sklenitev delovnega razmerja
7. člen
Dela v lesarstvu so praviloma razvrščena v naslednje skupine:
– I. skupina: enostavna dela
– II. skupina: manj zahtevna dela
– III. skupina: srednje zahtevna dela
– IV. skupina: zahtevna dela
– V. skupina: bolj zahtevna dela
– VI. skupina: zelo zahtevna dela
– VII. skupina: visoko zahtevna dela
– VIII. skupina: najbolj zahtevna dela
– IX. skupina: izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.
Navedene skupine so bolj natančno opredeljene v III. poglavju (osebni dohodki, dodatki, nadomestila OD in stroški).
Dela oziroma delovna mesta, ki se opravljajo v podjetjih, se lahko razporedijo v večje število skupin, kakor so navedene v tem členu.
8. člen
Delovne izkušnje se kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja lahko določijo za dela:
– za katera so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu in z drugimi predpisi;
– katerih delavec ne more uspešno opravljati brez delovnih izkušenj.
Maksimalno število let potrebnih delovnih izkušenj je 5 let.
2. Pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju oziroma pri delodajalcu začasno ali trajno nepotrebno
9. člen
Presežek delavcev je lahko začasen oziroma trajen.
Za obe vrsti presežkov se s sodelovanjem sindikata pripravi program določanja in reševanja presežkov delavcev.
Delavec je lahko začasen presežek največ 6 mesecev.
10. člen
Začasen presežek delavcev se rešuje:
– s prerazporeditvijo delavcev znotraj in v druga podjetja;
– s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega časa;
– s skrajševanjem delovnega časa na manj, kakor 36 ur na teden s pravico delavcev do nadomestila OD za čas do polnega delovnega časa;
– s čakanjem na delo s pravico do nadomestila OD.
Nadomestilo OD iz zadnje alinee ne sme biti manjše od 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo. Kolikor to nadomestilo ne dosega višine zajamčenega osebnega dohodka, je potrebno izplačati zajamčeni osebni dohodek.
11. člen
Pri določanju trajnih presežkov je potrebno upoštevati določbe zakona in splošne kolektivne pogodbe.
3. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev
Delovni čas
12. člen
Delovni čas v podjetjih s področja lesarstva traja največ 40 ur na teden. To določilo lahko uveljavijo podjetja oziroma organizacije najkasneje do 1. 1. 1992.
Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se opredeli s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki ga določi poslovodni organ podjetja.
V primeru, da pade 1 oziroma 2 dneva med praznike in dela proste dneve se lahko ti dnevi prerazporedijo na prosto soboto ali pa se za te dneve določi kolektivni dopust.
Odmori, počitki, dopusti, odsotnosti z dela
13. člen
Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni. Pri določanju dolžine letnega dopusta se morajo upoštevati vsi kriteriji po veljavni delovni zakonodaji.
Delavec ima pravico tri dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje dva dni pred nastopom tega dopusta.
Pri obračunu letnega dopusta se ne upoštevajo delovne sobote.
14. člen
Splošna kolektivna pogodba določa primere, ko ima delavec pravico do izrednega dopusta z nadomestilom osebnega dohodka. To pravico ima delavec tudi ob vsakokratnem darovanju krvi.
15. člen
Poleg primerov, določenih v splošni kolektivni pogodbi, ima delavec pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila v primeru, ko je odsotnost do 7 delovnih dni s pravico do nadomestila že izrabil, pa so ponovno nastopili takšni primeri.
16. člen
Delavcu se lahko odobri odsotnost z dela do 7 delovnih dni brez pravice do nadomestila OD tudi v naslednjih primerih:
– če sodeluje na kulturnih oziroma športnih prireditvah kot izvajalec;
– če sodeluje na kongresih, konferencah itd. političnih strank oziroma drugih organizacij kot delegat ali član vodstva.
Odsotnost z dela iz predhodnega odstavka odobri poslovodni organ podjetja.
Izobraževanje delavcev
17. člen
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu podjetja; podjetje pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga podjetje napoti na izobraževanje.
Delavec izgubi pravico do izobraževanja, če po svoji krivdi ne konča izobraževanja v roku, ki je določen s pogodbo ali če mu preneha delovno razmerje v času izobraževanja na lastno željo ali po lastni krivdi kot tudi, če ne izpolni drugih pogodbenih obveznosti.
V primeru iz predhodnega odstavka je delavec dolžan povrniti podjetju vse stroške v zvezi s svojim izobraževanjem v skladu s pogodbo o izobraževanju.
18. člen
Učenci in študenti, ki opravljajo v podjetju proizvodno delo, delovno prakso oziroma druge obveznosti v okviru vzgojnoizobraževalnih programov oziroma občasno ali začasno opravljajo delo, imajo naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
– pravico do odmora in počitka,
– pravico do prehrane med delom ter povračila za prevoz na delo,
– pravico do zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni,
– pravico do seznanitve z nevarnostmi, povezanimi z delom in do ustreznih zaščitnih sredstev,
– pravico do ustreznega mentorstva in inštruktaže,
– pravico do plačila za opravljeno delo v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo,
– dolžnost vestno opravljati prakso oziroma druge obveznosti,
– dolžnost upoštevati predpise o varnem delu,
– druge pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določa splošni akt v podjetju.
Obseg pravic iz predhodnega odstavka je enak, kakor za druge delavce v podjetju, razen v primeru, če je to posebej navedeno.
III. OSEBNI DOHODKI, DODATKI, NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV IN STROŠKI
19. člen
Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi za delavce v podjetjih oziroma organizacijah lesarstva.
Delavcem, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega, pripadajo osebni prejemki, stroški prevoza na delo in regres za prehrano v enakem znesku, kot delavcem, ki so zaposleni s polnim delovnim časom. Osebni dohodek pa jim pripada le v obsegu, odvisnem od dolžine delovnega časa, prispevka k delu in rezultatov dela.
Osebni dohodki (v nadaljevanju besedila: OD) se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
20. člen
Osebni dohodki delavcev so odvisni od:
1. Osnovnega osebnega dohodka
2. Dodatkov za pogoje, v katerih se delo opravlja in sicer:
a) izpostavljenost negativnim vplivom okolja,
b) obvezno nošenje zaščitnih sredstev,
c) posebne nevarnosti pri delu.
3. Nadomestil osebnih dohodkov
4. Delovne uspešnosti pri opravljanju dela
5. Dobička podjetja (osebni dohodek iz dobička)
6. Drugih elementov, določenih v tej kolektivni pogodbi oziroma v splošnih aktih podjetja.
Osnovni osebni dohodek je javen. Javna so tudi merila za izračun drugih delov osebnega dohodka.
1. Osnovni osebni dohodek
21. člen
Osnovni OD delavca se določi na osnovi:
– vrednosti delovne sile; ta vrednost se določi najmanj v višini izhodiščnega OD za I. tarifni razred po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in
– relativnega razmerja, določenega za posamezna dela po tej kolektivni pogodbi.
Relativno razmerje, določeno v tej kolektivni pogodbi za posamezne skupine del, predstavlja minimalno razmerje zahtevnosti del v posameznih skupinah. Pri tem relativnem razmerju niso upoštevani dodatki za pogoje, v katerih se delo opravlja.
22. člen
Osnovni OD za posamezne skupine del oziroma delovnih mest je določen za poln delovni čas in za povprečno delovno uspešnost pri opravljanju dela. V primeru podpovprečne ali nadpovprečne uspešnosti pri opravljanju dela, se osnovni OD sorazmerno zmanjša oziroma poveča.
Osnovni OD, ki se izračuna za posameznega delavca v skladu z določili te kolektivne pogodbe za dela, ki jih delavec opravlja, mora biti delavcu zagotovljen.
23. člen
Dela v lesarstvu so praviloma razvrščena v naslednje skupine:
-------------------------------------------------------------------------------
Skupine Relat. Izhod. btt
del razm. Mes. OD za
polni del.
čas za mesec
julij 1991
-------------------------------------------------------------------------------
I. Enostavna dela 1,00 9.361,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
– pomožna dela pri strojni in ročni obdelavi, sestavljanju, lepljenju,
furniranju in pri površinski obdelavi
– zavijanje in embaliranje polizdelkov in izdelkov
– ročno brušenje, kitanje, luženje in lakiranje
– ročno transportiranje materialov, polizdelkov in izdelkov
– skladiščna dela pri skladiščenju materialov, polizdelkov in izdelkov
– zlaganje in prekladanje žaganega lesa
– valjanje hlodov na krlišču
II. Manj zahtevna dela 1,10 10.301,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
– sortiranje in lupljenje hlodovine
– sortiranje in izračunavanje oblog
– sekanje in sortiranje odpadkov
– sestavljanje zabojev in palet
– celjenje lesa
– izdelovanje moznikov
– strojno spajanje furnirja
– vrtanje, žaganje in skobljanje polizdelkov
– izdelovanje konstrukcij
– tapeciranje delov in polizdekov
– strojno šivanje blaga in usnja
– sestavljanje in lepljenje polizdelkov in podsestavov
– ročno furniranje robov
– sklapanje okenskih kril
– impregniranje in barvanje sestavnih delov
– zahtevno luženje in lakiranje
– zahtevno embaliranje izdelkov
– zahtevna pomožna dela pri strojih
– ročna montaža okovja
– kopiranje in razmnoževanje
– administrativna dela
III. Srednje zahtevna dela 1,23 11.503,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
– strojno čiščenje hlodovine
– razžagovanje hlodovine na polnojarmeniku ali hlodarki
– izdelovanje iverja
– krojenje lesa in furnirja
– zahtevno celjenje
– sortiranje žaganega lesa
– stiskanje na stiskalnicah in furniranje
– strojno zabijanje moznikov
– žaganje na večlistni krožni žagi
– brušenje na večvaljnem brusilnem stroju
– skobljanje na štiristranskem skobeljnem stroju
– zahtevno vrtanje, žaganje, brušenje in rezkanje
– montaža kril in ključavnic
– izdelovanje nosilcev
– zastekljevanje oken
– brizganje
– upravljanje proizvodnih linij
– zahtevna administrativna dela
– zahtevna montažna dela
– totalna vizualna kontrola izdelkov
IV. Zahtevna dela 1,37 12.825,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
– najzahtevnejše sestavljanje končnih izdelkov
– popravljanje končnih izdelkov
– izdelovanje šablon, modelov, vzorcev in delovnih pripomočkov
– strojno brušenje in vzdrževanje rezil
– montiranje in servisiranje izdelkov na terenu
– izvajanje sušenja lesa
– inštruiranje delovne faze
– upravljanje zahtevnih proizvodnih linij
– vodenje delovnih skupin v proizvodnji in skladiščih
– zahtevnejša priprava podatkov za obračun proizvodnje in OD
– zelo zahtevna administrativna dela
V. Bolj zahtevna dela 1,55 14.508,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
– izdelovanje kalkulacij.
– opravljanje zahtevnejše kontrole kakovosti
– vodenje del v oddelku ali na manjšem gradbišču
– izvajanje proizvodnega dela učencev
– opravljanje izredno zahtevnih proizvodnih linij
– samostojna dela v knjigovodstvu in računovodstvu
– konstruiranje izdelkov
– izvajanje ekonomske propagande
– prodajanje proizvodov in izdelkov
– analiza dela ter študij dela (normiranje)
– planiranje proizvodnje, materiala in vzdrževanja
– predpisovanje tehnoloških postopkov
– operativna nabava surovin in materiala na domačem trgu
– operativna prodaja na domačem trgu
VI. Zelo zahtevna dela 1,85 17.315,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela
in naloge:
– organiziranje in vodenje del v več oddelkih
– oblikovanje dokumentacije
– organiziranje in oblikovanje delovnih mest
– študij in oblikovanje internega transporta, vzdrževanja, surovin,
repromateriala in skladiščenja
– analiza in predpisovanje postopkov kalkulacij
– raziskovalno delo na posameznem izdelku, surovini, repromaterialu
– zahtevnejša dela v knjigovodstvu in računovodstvu
– oblikovanje propagandnih sporočil
– zahtevnejše konstruiranje izdelkov
– vodenje delovnih procesov
– vodenje organizacijskih enot ali oddelkov samostojnih strokovnih služb
– projektiranje tehnologij proizvodnje
– opravljanje tehnološko komercialnih del v inženiringu
– operativna prodaja na tujih trgih
– vodenje inovativne dejavnosti
– planiranje proizvodnih procesov
VII. Visoko zahtevna dela 2,10 19.659,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
– oblikovanje in predpisovanje informacijskih sistemov
– analiza in projektiranje domačega trga
– razvoj nadomestnih surovin in repromaterialov
– razvoj in projektiranje strojev, naprav, orodij in načinov dela
– projektiranje proizvodnih procesov
– razvoj in oblikovanje tehnoloških procesov
– razvoj in oblikovanje proizvodov
– analiza in projektiranje zunanjega trga
VIII. Najbolj zahtevna dela 2,50 23.404,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
– zahtevnejša raziskovalno-razvojna dela
– vodenje stalnih raziskovalnih teamov
IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3,00 28.077,00
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
– projektiranje novih metod, načinov in postopkov na podlagi lastnih
razvojno-raziskovalnih dosežkov
Osnovni OD so lahko nižji od izhodiščnih OD določenih v prvem odstavku
tega člena. Znižanje lahko znaša največ 20%, če bi izplačilo OD določenih s to
pogodbo, ogrozilo poslovanje podjetja oziroma organizacije. Pri tem se
upoštevajo naslednji kriteriji:
– če je podjetje v izgubi,
– če se v podjetju izvaja sanacija po sanacijskem programu.
24. člen
Relativno razmerje oziroma zahtevnost posameznih del, ki se opravljajo v podjetju, se lahko ugotavlja s sumarnimi, analitičnimi ali kombiniranimi metodami za ugotavljanje zahtevnosti.
Zahtevnost posameznega dela se lahko izrazi z relativnim razmerjem, številom točk, oziroma količnikom.
Relativna razmerja za posamezna dela v podjetju ne smejo biti nižja od relativnih razmerij, določenih za enaka oziroma podobna dela v predhodnem členu.
25. člen
Razporejanje delavcev v posamezne skupine se opravlja skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Razporeditev se ravna po dejanskem opravljanju dela. Če delavec v okviru svoje dejavnosti opravlja več različnih del, se mora razporediti v zahtevnostno skupino, ki daje bistvene značilnosti njegovega delovnega področja.
26. člen
Če delavec sprejema provizijo mu mora biti v letnem merilu ob doseganju predvidenih rezultatov zagotovljen OD najmanj v višini izhodiščnega OD razreda, v katerega je razporejen.
27. člen
Povečanje OD zaradi dodatka na delovno dobo se upošteva v tekočem mesecu ali od prvega dne v naslednjem mesecu.
28. člen
Poslovodni kadri so dolžni pri projektiranju sistemov merjenja rezultatov dela po količini, kvaliteti in gospodarnosti uveljavljati objektivna in povprečno dosegljiva merila.
29. člen
Za čas, ko delavec brez svoje krivde ne more delati (krajši zastoji), se mu obračuna nadomestilo v višini osnovnega OD po tej kolektivni pogodbi, povečanega za dodatek na delovno dobo.
Pravico do nadomestila iz prvega odstavka tega člena ima delavec v primerih, ko ni možna prerazporeditev delavcev oziroma delovnega časa.
2. Dodatki za pogoje dela
30. člen
Dodatke uveljavljamo in obračunavamo skladno z določili splošne kolektivne pogodbe.
Skladno z določili splošne kolektivne pogodbe se napori in pogoji dela obračunavajo v odstotku od osnovnega OD, če se delo opravlja v pogojih maksimalnih obremenitev po JUS standardih in to ni že ovrednoteno v analitični oceni delovnega mesta. Če taka obremenitev traja nad 30-50% delovnega časa, znaša dodatek 1%, če pa traja nad 50% delovnega časa, znaša dodatek 2%.
Enak dodatek kot v prejšnjem odstavku se obračunava pri delu, kjer obstaja nevarnost poškodb in poklicnih obolenj, ki imajo lahko za posledico invalidnost I. kategorije ali smrt in je taka nevarnost dokazana v večletnih statističnih podatkih.
31. člen
Če delavec pri delu stalno in v skladu s predpisi uporablja zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu in glušnike, mu za ta pogoj pripada najmanj 1% OD, če to ni že ovrednoteno v analitični oceni delovnega mesta.
32. člen
Dodatki za pogoje dela se seštevajo, če so delavci izpostavljeni več vplivom hkrati.
3. Drugi osebni prejemki
33. člen
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust (13. OD) najmanj v višini 70% povprečnega OD, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za mesec maj tekočega leta. Regres se izplača do konca meseca julija tekočega leta.
34. člen
Jubilejne nagrade se izplačajo v višini:
– za 10 let delovne dobe 60% osnove
– za 20 let delovne dobe 80% osnove
– za 30 let delovne dobe 100% osnove
Osnova iz predhodnega odstavka je zadnji uradno objavljen povprečni OD, izplačan v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku 1 meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prvega odstavka tega člena.
4. Povračila stroškov v zvezi z delom
35. člen
Regres za prehrano med delom znaša najmanj toliko kot je določeno s splošno kolektivno pogodbo.
Delavcem, katerim ni mogoče zagotoviti prehrane med delom in za dietnike, ki se izkažejo s potrdilom zdravnika oziroma če jim ni mogoče pripraviti ustreznega obroka hrane, se regres za topli obrok izplača v denarnem znesku najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
Regres za prehrano med delom pripada tudi dijakom in študentom na praksi ter delavcem, ki delajo najmanj polovični delovni čas.
36. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu izven sedeža podjetja oziroma izven kraja stalnega ali začasnega bivališča in, če sta na terenu organizirana hrana in prenočišče.
Terenski dodatek se obračuna v višini najmanj 20% dnevnice, ki se izplačuje v podjetju v tem obdobju.
37. člen
Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe (kilometrina) znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.
38. člen
Stroški prevoza na delo se delavcem nadomestijo v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Podjetja oziroma organizacije, ki so bile ustanovljene po 1. 6. 1990 nadomestijo prevozne stroške delavcem v višini najmanj 90% cene javnega prevoznega sredstva na podlagi vozovnice ali računa.
39. člen
Delavci so upravičeni do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela (telex, telefax, PTT stroški) in sicer v skladu z navodili za potovanje.
IV. KONKURENČNA KLAVZULA
40. člen
V pogodbi o zaposlitvi morajo podjetja oziroma organizacije določiti vsebino konkurenčne klavzule.
V. KONČNE DOLOČBE
41. člen
Določbe te kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo neposredno.
42. člen
Podjetniške kolektivne pogodbe, ki že veljajo, se morajo uskladiti s to pogodbo najkasneje do 1. 1. 1992.
Ta pogodba je bila podpisana v Ljubljani, dne 18. julija 1991.
GZS-Strokovno združenje
lesarstva
Predsednik Odbora
Strokovnega združenja
Franc Bajt, inž. l. r.
Sindikat lesarstva
Slovenije
Predsednik
Republiškega odbora
Kristjan Zadel, inž. l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 18. 7. 1991 pod zap. št. 17 in št. spisa 141-20/91.
