Na podlagi petega odstavka 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (UL SFRJ, 60/89 in 42/90) in 114. člena zakona o delovnih razmerjih (URADNI LIST RS, 14/90) so izvršni sveti skupščin občin Republike Slovenije, skupnosti obalnih občin ter mesta Ljubljane in Republiški odbor sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije pri ZSSS ter Sindikat avtobusnega prometa Slovenije – SAPS pri Neodvisnost -KNSS dne 2. 8. 1991 sklenili
KOLEKTIVNO POGODBO
za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Republike Slovenije
SPLOŠNI DEL
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
Kolektivna pogodba velja:
A. KRAJEVNO: Za območje Republike Slovenije.
B. STVARNO: Za vse organizacije s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ki so organizirane kot javna podjetja ali kot koncesionirane javne službe.
Za organizacije oziroma delodajalce s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter urejanje naselja in prostora, ki niso organizirani kot javna podjetja ali kot koncesionirane javne službe, pa ta kolektivna pogodba velja le, če sindikat in delodajalec oziroma organ upravljanja v organizaciji tako skleneta. Z navedenim sklepom seznanita koordinacijski odbor iz 39. člena te pogodbe.
C. OSEBNO: Za vse delavce, zaposlene v organizacijah s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter urejanje naselja in prostora, ki so opredeljene v točki B. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi veljajo vse določbe te kolektivne pogodbe, razen določb o osebnih prejemkih iz poglavja B in tistih določb, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu.
Izraz »delavci« v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
Kolikor s to kolektivno pogodbo ni drugače določeno, veljajo določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (URADNI LIST RS, 31/90).
Določbe te kolektivne pogodbe se v javnih podjetjih in koncesioniranih javnih službah uporabljajo kot splošni akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s statutom drugače določeno. V organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki niso organizirana kot javna podjetja ali koncesionirane javne službe, pa se določbe te kolektivne pogodbe uporabljajo kot splošni akt, kolikor ni s statutom ali drugim splošnim aktom drugače določeno.
D. ČASOVNO: Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992.
Določbe 13. do 25. člena veljajo do 31. 12. 1991.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, nobena od pogodbenih strani ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.
S spremljanjem uresničevanja te kolektivne pogodbe se mora zagotoviti, da bodo vsi delavci, za katere velja ta kolektivna pogodba, o spoštovanju njenih določb ustrezno informirani, najmanj pa ob sprejemanju zaključnega računa.
NORMATIVNI DEL
A: DELOVNA RAZMERJA
Pri odločanju o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja mora pristojni organ v organizaciji v postopku omogočiti udeležbo sindikata.
I. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
1. člen
Delavec sklene delovno razmerje po postopkih, določenih z zakonom o delovnih razmerjih, s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
Razvrstitev del
2. člen
Dela so razvrščena v devet temeljnih skupin. S sistemizacijo delovnih mest se za posamezno delovno mesto določijo:
– vrsta in stopnja strokovne izobrazbe,
– znanja in zmožnosti ter drugi posebni pogoji, ki so potrebni za opravljanje del delovnega mesta.
Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
3. člen
Delovne izkušnje, specialna znanja, psihofizične sposobnosti, organizacijske sposobnosti in drugo, se v splošnem aktu določijo kot poseben pogoj, če so glede na zahtevnost delovnega mesta potrebne za uspešno opravljanje dela.
Konkurenčna klavzula
4. člen
Poslovodni organ javnega podjetja ne sme opravljati nobene trajne dejavnosti in tudi ne začasnega ali občasnega dela, če bi to lahko škodovalo interesom podjetja oziroma interesom družbenopolitične skupnosti. Za opravljanje dejavnosti, začasnih ali občasnih del daje poslovodnemu organu javnega podjetja soglasje izvršni svet pristojne družbenopolitične skupnosti, poslovodnemu organu v drugih organizacijah pa organ upravljanja oziroma delodajalec.
Delavci pa lahko opravljajo dejavnost, začasna ali občasna dela le po poprejšnjem soglasju pristojnega organa, če ta dela niso v nasprotju z zakonom in interesi podjetja oziroma delodajalca. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo v pogodbi o zaposlitvi.
Medsebojne pravice in obveznosti po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj in zvez, pridobljenih z delom ali v zvezi z delom, se podrobneje uredijo v splošnem aktu oziroma v pogodbi o zaposlitvi.
Posameznik, ki se ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Organizacija oziroma delodajalec ima pravico zahtevati pred pristojnim sodiščem tudi povračilo za nastalo škodo, ki se, če je ni mogoče določiti natančno, odredi v pavšalnem znesku, določenim s splošnim aktom.
Razporejanje delavcev
5. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, poleg primerov, določenih z zakonom, tudi v primeru nenadne odsotnosti drugega delavca, v primeru okvare delovnih naprav ter v vseh primerih, ko je ogroženo nemoteno uresničevanje zadovoljevanja potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalnih dejavnosti.
Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri,
– če gre za invalida II. ali III. kategorije invalidnosti,
– če gre za delavca, starejšega od 50 let.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
II. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE NEPOTREBNO
Pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju oziroma pri delodajalcu nepotrebno
6. člen
1. Poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja, odloči katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela, in kateri ukrep iz 30. člena zakona o delovnih razmerjih bo uporabljen. Preden poslovodni organ oziroma delodajalec oziroma organ upravljanja sprejme o tem odločitev, je dolžan zahtevati mnenje sindikatov in ga pred odločitvijo skupaj s predstavniki sindikatov obravnavati.
Poslovodni organ oziroma delodajalec ugotavlja obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavca, razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, število in kategorije nepotrebnih delavcev ter rok, v katerem bo prenehala potreba po delavcih. O tem je dolžan obvestiti organ upravljanja in sindikate.
Organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev v skladu z zakonom in splošnim aktom.
Postopek in merila za razreševanje presežnih delavcev organizacije oziroma delodajalec opredeli v splošnih aktih.
Poslovodni organ izda sklep o prenehanju delovnega razmerja, v katerem je dolžan delavcu obrazložiti razlog za prenehanje delovnega razmerja.
2. Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvo korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži, tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Kot drugo merilo se upoštevajo delovne izkušnje. To merilo se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
Kot tretje merilo se upošteva delovna doba. To merilo se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Kot četrto merilo se upošteva zdravstveno stanje delavca (v pošte v pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Kot peto merilo se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, bolezen v družini ali invalidnost, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom reševanja presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Navedena merila se uporabljajo tudi za ugotavljanje prednosti pri opredeljevanju začasnih presežkov delavcev.
3. V primeru, ko se z ukrepom družbenopolitične skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti javnega podjetja in se le-ta prenese na družbenopolitično skupnost ali v drugo podjetje oziroma k drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo v javnem podjetju zaradi ukinitve dela dejavnosti trajno nepotrebno, prednost pri zaposlitvi pri novih izvajalcih po merilih iz 2. točke tega člena.
Možnost zaposlitve delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno, je tudi eden od pogojev za podelitev koncesije.
III. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
Delovni čas
7. člen
Delovni čas delavcev ne sme biti daljši od 40 ur v delovnem tednu, vključno s plačanim dnevnim polurnim odmorom. Ta delovni čas se šteje za polni delovni čas.
Izjemoma sme delovni čas delavca trajati dlje kot 40 ur v delovnem tednu, vendar delo preko polnega delovnega časa ne more trajati dlje kot 10 ur na teden v naslednjih primerih:
– kadar gre za neodložljiva strokovna ali administrativna dela, vendar samo, če tega dela ne morejo opraviti drugi delavci v okviru polnega delovnega časa ali, če nastane potreba po takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka delavca, ki bi moral opraviti tako delo, ali nepredvidenih dodatnih strokovnih opravil, ki jih mora podjetje opraviti glede na svoj status,
– ob potresu, požaru, poplavi ali drugih elementarnih nesrečah.
O delu, daljšem od polnega delovnega časa, odloči poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalec.
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka
8. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka do največ sedem delovnih dni v letu v naslednjih primerih:
– lastne poroke 3 dni
– poroke otroka 2 dni
– rojstva otroka 2 dni
– smrti zakonca ali otrok 3 dni
– smrti staršev 2 dni
– smrti zakončevih staršev, starih staršev, bratov, sester 1 dan
– selitve družine iz kraja v kraj 3 dni
– selitve družine v istem kraju 2 dni
– elementarnih nesrečah 3 dni
– drugih primerih, določenih s splošnim aktom do 2 dni
Vsaka prevara in dajanje lažnih podatkov, da bi se dosegla odsotnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti.
Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi več kot sedem delovnih dni:
– kadar se izpopolnjuje, prekvalificira in izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca,
– za aktivno udeležbo na vrhunskih športnih ali kulturnih prireditvah, v skladu s splošnim aktom,
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja delegatske funkcije v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.
Letni dopust
9. člen
Delavec ima pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Delavec ima pravico zahtevati dopust, ko mu poteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev.
Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni pogoja iz prejšnjega odstavka, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu.
Dolžina letnega dopusta vsakega delavca je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti del delovnega mesta, uspešnosti dela, delovnih pogojev in posebnih socialnih in zdravstvenih razmer, v katerih delavec dela in živi.
Na podlagi osnov iz prejšnjega odstavka se minimalno število dni letnega dopusta lahko poveča takole:
1. Delovna doba
Za skupno delovno dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katerega se mu določa letni dopust:
nad 1 letom 1 dan
nad 2 do 5 let 2 dni
nad 5 do 8 let 3 dni
nad 8 do 11 let 4 dni
nad 11 do 14 let 5 dni
nad 14 do 17 let 6 dni
nad 17 do 20 let 7 dni
nad 20 let 8 dni
2. Zahtevnost del delovnega mesta
– na delovnem mestu, kjer se zahteva III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe za 1 dan,
– na delovnem mestu, kjer se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe za 2 dni,
– na delovnem mestu, kjer se zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe za 3 dni,
– na delovnem mestu, kjer se zahteva VII. ali VIII. stopnja strokovne izobrazbe, za 4 dni.
3. Delovna uspešnost
– za delovno uspešnost, o kateri odloča poslovodni organ do 2 dni.
4. Delovni pogoji
– za delovne pogoje kot so težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju, večje psihomotorične in senzorične obremenitve, neustrezni mikroklimatski pogoji, ropot, sevanje, delo v mokroti, vlagi in umazaniji, temperaturne razlike, kemikalije, plini, prah, nevarnost nezgod, nočno delo in neugodna razporeditev delovnega časa ter neprijetnost dela (nekatera dela na področju odvoza odpadkov, čiščenja odplak, pogrebne službe ipd.) do 2 dni.
To ne velja za delavce, ki imajo priznano delovno dobo s povečanjem (benificirano delovno dobo).
5. Posebne socialne in zdravstvene razmere
– delavcem, edinim hraniteljem za vsakega otroka do 15 let starosti za 2 dni,
– materam, ki niso edine hraniteljice, za vsakega otroka do 15. leta starosti za 1 dan,
– delavcem, ki so dopolnili 50 let starosti, delavcem, katerim je priznana najmanj 60% telesna okvara, delovnim invalidom s pravico do skrajšanega delovnega časa in delavcem, ki varujejo in negujejo težje telesno ali zmerno težje ali težko duševno prizadeto osebo do 5 dni,
– delavcem, mlajšim od 18 let za 7 dni.
Proste sobote se ne. upoštevajo pri obračunu letnega dopusta.
Odgovornost delavcev za izpolnjevanje delovnih obveznosti, disciplinski organi in disciplinski postopek
10. člen
Delavec je odgovoren za kršitev delovnih obveznosti, če po svoji krivdi ne izpolnjuje te obveznosti ali ne ravna po sklepih, sprejetih v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
S splošnim aktom organizacija oziroma delodajalec v skladu z zakonom določi katere kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti se štejejo:
– za hujše kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja,
– za lažje kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, za katere se izrečejo drugi disciplinski ukrepi.
V splošnem aktu se opredeli tudi postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti delavca ter pogoji in okoliščine za odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa in za obnovo disciplinskega postopka.
IV. DELOVANJE SINDIKATA
Pogoji za delovanje sindikata
11. člen
1. S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje v organizaciji oziroma pri delodajalcu, daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
2. Poslovodni organ in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih:
– o katerih v javnem podjetju odloča nadzorni odbor oziroma drug pristojni odbor,
– o katerih v družbenem podjetju odloča delavski svet in- njegov izvršilni organ,
– ki jih v mešanem podjetju obravnava delavski svet, ki jih obravnavajo oziroma pri njihovem sprejemanju sodelujejo delavci v zasebnem podjetju.
3. Sindikatu se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov, iz prejšnjega odstavka in zagotavlja sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatu omogočiti, da sodeluje na sejah organov pri odločanju o reševanju individualnih sporov.
Pristojni organi organizacije so dolžni pred sprejemom odločitev iz druge točke in pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.
4. Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja za delo sindikata naslednje pogoje:
– sindikalnim zaupnikom najmanj 1 plačano uro letno za vsakega delavca v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikatov.
Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (tj. za delo vseh poverjenikov skupaj), ne sme biti manjše kot število delavcev v podjetju in ne manjše kot 50 ur,
– okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikatom in poslovodnim organom oziroma delodajalcem. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikata ter zahteve delovnega procesa,
– sindikat se s poslovodnim organom oziroma delodajalcem dogovori o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnega zaupnika v organizaciji oziroma pri delodajalcu,
– obračun in plačevanje članarine sindikatu za člane sindikata.
5. Pravice in dolžnosti organizacije oziroma delodajalca in sindikatov se podrobneje urejajo s posebno pogodbo za sindikalno delo v organizaciji oziroma pri delodajalcu. S pogodbo za sindikalno delo se naj uredijo predvsem pogoji za delo sindikata na področju varstva delavskih pravic, pogoji za delo in vrednotenje dela sindikalnih zaupnikov ter druge pravice, obveznosti in odgovornosti, ki zadevajo pristojne organe v organizaciji oziroma delodajalce in sindikate.
6. Sindikat v organizaciji oziroma pri delodajalcu uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila.
7. Pravice iz 3. in 4. odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih uživajo sindikalni zaupniki oziroma drugi sindikalni predstavniki tudi dve leti po preteku njihovih funkcij.
Stavka v organizacijah in pri delodajalcu, ki opravljajo dejavnosti ali dela posebnega družbenega pomena
12. člen
Pravica do stavke v organizacijah in pri delodajalcu, ki opravljajo dejavnosti ali dela posebnega družbenega pomena, določeno z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, se uveljavlja pod pogojem, če se zagotovi:
– minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij,
– izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.
Z zakonom ali na zakonu temelječem odloku skupščine družbenopolitične skupnosti, ki določa dejavnosti in dela posebnega družbenega pomena, se predpiše način zagotavljanja pogojev iz prvega odstavka tega člena.
S splošnim aktom se v skladu z zakonom določijo dela in naloge po prvem odstavku tega člena in način njihovega opravljanja med stavko.
Napoved stavke se pošlje organu upravljanja in poslovodnemu organu oziroma delodajalcu, sindikatu, če ta ni organizator stavke, in pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti najpozneje 10 dni pred začetkom stavke. Napoved stavke vsebuje sklep o začetku stavke in način zagotavljanja minimuma delovnega procesa v skladu s prvim odstavkom tega člena.
Organ, ki vodi stavko, in predstavniki organa upravljanja in poslovodnega organa v organizaciji oziroma pri delodajalcu ter predstavniki družbenopolitičnih skupnosti morajo od dneva, ko je stavka napovedana, in med stavko poskušati sporazumno rešiti nastali spor in v času od napovedi stavke do dneva, določenega za začetek stavke, ponuditi predlog za rešitev spora in z njim seznaniti delavce, ki so napovedali stavko, in javnost.
Organ, ki vodi stavko, mora za zagotovitev minimuma delovnega procesa iz prvega odstavka tega člena med stavko sodelovati s poslovodnim organom organizacije oziroma delodajalcem za zagotovitev neoviranega poteka tistih delov delovnega procesa, ki se ne smejo prekiniti.
Delavci, ki opravljajo dela in naloge iz tretjega odstavka tega člena, morajo med stavko izvrševati naloge, ki jih določi poslovodni organ oziroma delodajalec.
TARIFNI DEL
B. OSEBNI PREJEMKI
I. SPLOŠNE DOLOČBE O OSEBNIH DOHODKIH IN DRUGIH OSEBNIH PREJEMKIH
13. člen
1. Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi in osnove za:
– vrednotenje dela,
– planiranje dela in poslovanja v organizacijah oziroma pri delodajalcih,
– oblikovanje nekaterih elementov cen komunalnih storitev in vrednotenje programov dejavnosti,
– oblikovanje nekaterih elementov pogodbe med koncendentom in koncesionarjem,
– kalkuliranje in obračunavanje osebnih dohodkov delavcev.
2. Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine kolektivnih pogodb v organizacijah oziroma pri delodajalcih.
3. Vse določbe tega dela kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo neposredno, če se tako odločijo delavci, za katere velja ta kolektivna pogodba.
II. OSEBNI DOHODKI
Izhodiščni osebni dohodek
14. člen
Izhodiščni osebni dohodek je osebni dohodek, s katerim se zagotavlja minimalno vrednotenje dela po posameznih tarifnih razredih za poln delovni čas ob normalnih delovnih pogojih in normalnih rezultatih dela.
Najnižji izhodiščni osebni dohodek je minimalna cena dela za najenostavnejše delo oziroma osebni dohodek, s katerim se zagotavlja minimalno vrednotenje dela najnižje stopnje zahtevnosti dela za poln delovni čas ob normalnih delovnih pogojih in normalnih rezultatih dela. Vrednost tega dela izrazimo s količnikom 1,00.
Osnovni osebni dohodek
15. člen
Osnovni osebni dohodek delavca je osebni dohodek, ki ustreza vrednosti zahtevnosti delovnega mesta za poln delovni čas ob normalnih predvidenih delovnih pogojih in ob doseganju normalnih predvidenih rezultatov dela.
Osnovni osebni dohodek delavca za poln delovni čas ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka I. tarifnega razreda, korigiranega z zahtevnostjo del delovnega mesta.
16. člen
1. V pogodbi o zaposlitvi organizacija oziroma delodajalec in delavec določita osnovni osebni dohodek delavca.
Osnovni osebni dohodek delavca za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka, določenega v 2. točki tega člena, razen v primerih, ki so posebej določeni s to kolektivno pogodbo.
2. Izhodiščni bruto osebni dohodki
Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih so:
+---------------------------------------+--------------------+
|Tarifni razredi | Izhodiščni mesečni|
| | OD v din za polni|
| | del. čas bruto|
+---------------------------------------+--------------------+
|I. enostavna dela | 6.450|
+---------------------------------------+--------------------+
|II. manj zahtevna dela | 7.095|
+---------------------------------------+--------------------+
|III. srednje zahtevna dela | 7.934|
+---------------------------------------+--------------------+
|IV. zahtevna dela | 9.417|
+---------------------------------------+--------------------+
|V. bolj zahtevna dela | 10.320|
+---------------------------------------+--------------------+
|VI. zelo zahtevna dela | 13.932|
+---------------------------------------+--------------------+
|VII. visoko zahtevna dela | 17.415|
+---------------------------------------+--------------------+
|VIII. najbolj zahtevna dela | 22.575|
+---------------------------------------+--------------------+
|IX. izjemno pomembna, najbolj | |
| zahtevna dela | 27.090|
+---------------------------------------+--------------------+
3. V kolektivnih pogodbah podjetij oziroma organizacij se opredelijo osebni dohodki po tarifnih razredih iz 2. točke tega člena.
4. Višina osnovnega osebnega dohodka se za posamezna delovna mesta v organizacijah oziroma pri delodajalcih lahko ugotavlja s sumarnimi, analitičnimi ali kombiniranimi metodami za vrednotenje zahtevnosti del. Zahtevnost posameznega dela oziroma delovnega mesta se izrazi z relativnim razmerjem do enostavnega dela, tj. do izhodiščnega osebnega dohodka prvega tarifnega razreda ali s številom točk.
5. Razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravi poslovodni organ.
V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže.
6. Metodologija za oblikovanje in spremljanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, je sestavni del te pogodbe in je v PRILOGI I.
7. Primeri poklicev in delovnih mest po tarifnih razredih so v PRILOGI II.
Osnovne značilnosti del oziroma delovnih področij delavcev po posameznih temeljnih tarifnih razredih pa so naslednje:
------------------------------------------------------------------------------
Tarifni Opis delovnega področja
razred
------------------------------------------------------------------------------
I. ENOSTAVNA DELA (IR = 1,00)
Enostavna fizična dela, ki se opravljajo z enostavnimi
delovnimi pripomočki po enostavnem postopku in so sestavljena iz
manjšega števila različnih in kratkotrajnih operacij.
Za opravljanje teh del zadostuje le krajše praktično uvajanje
do treh mesecev na delovnem mestu ali s kratkim navodilom. Težišče
usposabljanja je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za
praktično delo.
Zahtevana izobrazba: osnovna šola
II. MANJ ZAHTEVNA DELA (IR = 1,10)
Manj zahtevna, priučena dela v proizvodnji, pri strojih in
napravah, administrativno tehničnih -in strokovnih službah, delovne
operacije, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi in
mehaniziranimi delovnimi sredstvi ali brez njih. Za delo te skupine
je potrebno razumevanje ustnih in enostavnih pisnih navodil,težišče
usposabljanja je v pridobivanju spretnosti za praktično delo z
usposabljanjem z delom do 6 mesecev ali s poklicnim izobraževanjem
do enega leta.
Zahtevana izobrazba: osnovna šola in strokovno usposabljanje po
programu organizacije oziroma delodajalca.
III. SREDNJE ZAHTEVNA DELA (IR = 1,23)
Srednje zahtevna in raznovrstna dela, ki se opravljajo z
orodjem, stroji in napravami v proizvodnji ali administraciji.
Značilno za to skupino je zahteva po večjem razumevanju delovnega
procesa. Dela se praviloma opravljajo po navodilih, vendar nastopajo
situacije, kjer delavec sam rešuje probleme.
Zahtevana izobrazba: krajši program izobraževanja na srednji
stopnji v trajanju do dveh let.
IV. ZAHTEVNA DELA (IR = 1,46)
Zahtevnejša raznovrstna strokovna dela v zvezi s pripravo,
izvedbo in kontrolo različnih delovnih postopkov, z raznimi orodji
in napravami, pri vzdrževanju raznih strojev in naprav, pri pripravi
materiala ter zahtevna administrativno tehnična dela; spremljanje
proizvodnje in poslovnih procesov, laboratorijska in kontrolna dela.
Za opravljanje teh del se zahteva razumevanje obvestil v pisni
obliki, ustni in grafični obliki ter njihov prenos.
Zahtevana izobrazba: triletna poklicna šola.
V. BOLJ ZAHTEVNA DELA (IR = 1,60)
Delo pri vodenju skupin, izmen, zahtevnejša dela pri pripravi
tehnične dokumentacije, pri pripravi dela, raznovrstne operacije z
različnimi delovnimi sredstvi, zlasti upravljanje visoko
mehaniziranih in avtomatiziranih naprav in nadzor nad njimi,
organiziranje, kontrola in vodenje dela; dela, ki pomembneje
vplivajo na delovno uspešnost pri drugih in zaposlovanje v celoti,
zahtevnejša poslovno-administrativna in finančno-računovodska dela.
Zahtevana izobrazba: srednja strokovna izobrazba, po šolanju v
trajanju štirih let.
VI. ZELO ZAHTEVNA DELA (IR = 2,16)
Samostojna strokovna dela pri pripravi, spremljanju in
analitičnem proučevanju proizvodnje, poslovnih in drugih procesov,
operativni in tehnološki pripravi dela, na področju komerciale in
računovodstva, kadrovskem področju, srednje zahtevna vodilna dela za
razporeditev in kontrolo dela, svetovanje pri delu, pripravi
materiala in orodja za srednje zahtevna in zahtevnejša dela pri
organizacijskem, operativnem in strokovnem vodenju delovnih
procesov, kadrovsko, administrativno in ekonomsko vodenje poslovanja
delovnih enot z manj obsežnimi in manj zahtevnimi proizvodnimi,
delovnimi in poslovodnimi procesi, zahtevnejša dela, ki se izvajajo
z različnimi orodji, instrumenti in napravami.
Zahtevana izobrazba: višja strokovna izobrazba, pridobljena na
I. stopnji fakultetnega študija ali z višješolskim študijem.
VII. VISOKO ZAHTEVNA DELA (IR = 2,70)
Zahtevna in visoko zahtevna raznovrstna dela, ki se izvajajo z
različnimi napravami, zahtevnejša in zelo zahtevna dela pri
pripravi, spremljanju, analitičnem proučevanju in raziskovanju
proizvodnje, poslovnih in drugih procesov v komercialnih, finančnih
in kadrovskih funkcijah, organizacija in strokovno vodenje delovnih
procesov, kontrola dela, kadrovsko, administrativno in ekonomsko
vodenje poslovanja delovnih enot z zelo zahtevnimi raznovrstnimi
proizvodnimi in drugimi delovnimi procesi; zahtevnejša dela, ki so
potrebna za razporejanje, vodenje, koordiniranje, nadzorovanje in
svetovanje pri delu, v službi za pripravo, pri spremljanju,
analitičnem proučevanju in raziskovanju proizvodnje ter drugih
delovnih in poslovnih procesov, pri izdelavi zahtevnih tehničnih in
finančnih analiz ipd.
Zahtevana izobrazba: visoka izobrazba, pridobljena na visoki
šoli ali na II. stopnji fakultetnega študija.
VIII. NAJBOLJ ZAHTEVNA DELA (IR = 3,50)
Visoko zahtevna strokovna dela pri vodenju, izdelavi zelo
zahtevnih tehničnih, finančnih, statističnih analiz, koordiniranje
pri najobsežnejših in najraznovrstnejših proizvodnih delih in drugih
poslovnih procesih, izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije,
raziskovalno in razvojno delo ipd.
Za ta dela je potrebno visoko strokovno teoretično znanje,
pridobljeno na visoki šoli ali na II. stopnji fakultetnega študija z
ustrezno specializacijo ali znanje, pridobljeno z magisterijem.
IX. IZJEMNO POMEMBNA, NAJBOLJ ZAHTEVNA DELA (IR = 4,20)
Za najbolj zahtevna dela, ki so izjemnega pomena za razvoj in
poslovanje podjetja, je potrebno imeti visoko strokovno teoretično
znanje s pridobljenim doktoratom.
-------------------------------------------------------------------------------
Valorizacija izhodiščnih osebnih dohodkov
17. člen
Izhodiščni osebni dohodki se valorizirajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov z naslednjo eskalacijsko klavzulo:
– do rasti vključno 5% mesečno se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov proporcionalno povečajo tudi izhodiščni osebni dohodki;
– v primeru rasti nad 5% do vključno 10% se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 5% izhodiščni osebni dohodki povečajo za 0,9%;
– v primeru rasti nad 10% se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 10% izhodiščni osebni dohodki povečajo za 0,8%.
Za valorizacijo izhodiščnih osebnih dohodkov v tekočem mesecu se uporabi indeks življenjskih stroškov za pretekli mesec.
Znižanje izhodiščnih osebnih dohodkov
18. člen
V kolektivni pogodbi organizacije oziroma delodajalca se določijo kriteriji, po katerih so lahko osnovni osebni dohodki nižji od izhodiščnih osebnih dohodkov iz 16. člena te pogodbe. Do znižanja osebnih dohodkov lahko pride v primeru, če bi izplačilo osebnih dohodkov, določenih s to pogodbo, ogrozilo poslovanje organizacije oziroma delodajalca. Odločitev o tem sprejme poslovodni organ ob soglasju organov upravljanja, v javnem podjetju pa ob soglasju izvršnega sveta pristojne družbenopolitične skupnosti.
Znižanje izhodiščnih osebnih dohodkov znaša lahko največ 15%.
Osebni dohodek na podlagi delovne uspešnosti
19. člen
1. Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost.
Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih.
Neporabljena sredstva za nagrajevanje delovne uspešnosti v tekočem mesecu se lahko prenesejo v naslednji mesec.
Delovno uspešnost delavca ugotavlja in ocenjuje poslovodni organ, ki lahko to pooblastilo prenese na drugega delavca.
Osebni dohodek za delovno uspešnost pripada delavcu, ki presega pričakovane rezultate pri delu. Delavcu, ki ne dosega pričakovanih rezultatov pri delu, pa se osnovni osebni dohodek lahko zniža največ za 20%.
2. V javnem komunalnem ali stanovanjskem podjetju se sredstva za nagrajevanje delavcev na podlagi delovne uspešnosti vkalkulirajo v celotna planirana sredstva za osebne dohodke delavcev najmanj v višini, ki ustreza 10% vkalkulirane mase za osnovne osebne dohodke, povečane za sredstva dodatka na delovno dobo.
3. Delovna uspešnost delavca je rezultat njegovega odnosa do dela, ki se odraža v opravljenem delu in ekspeditivnosti, sposobnosti za učenje, v sodelovanju in z odnosi s sodelavci, osebni zavzetosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev podjetja in v vedenju glede pripadnosti k podjetju.
V kolektivni pogodbi organizacije oziroma delodajalca oziroma splošnem aktu se lahko določijo osnove in merila za ugotavljanje delavčevega prispevka glede na planirane (pričakovane) rezultate, z upoštevanjem:
– obsega (količine) opravljenega dela,
– kakovosti opravljenega dela,
– gospodarnosti pri delu,
– inventivnosti pri delu in
– inovativnosti.
Količina dela je opredeljena z zahtevnostjo del in nalog in obsegom potrebnega časa. Za ugotavljanje delovnega učinka se lahko uporabljajo analitična in sintetična merila, ki so izražena kot delovne norme v obliki količinskega in vrednostnega normativa.
Kakovost dela je opredeljena s kakovostjo doseženih rezultatov dela, tj. s količino proizvodov in storitev in njihovo kakovostjo, ki je določena s standardi in normativi dela, zakonskimi predpisi s področja varstva pri delu ali dogovorjenimi elementi količine in kakovosti na osnovi delovnih izkušenj (izkustvene norme).
Gospodarnost dela je opredeljena z normativi predpisanih ali dogovorjenih postopkov dela, pri čemer se upoštevajo prihranki pri delu, znižanje stroškov na enoto proizvoda ali storitve, v primerjavi z normiranimi oziroma planiranimi stroški. Prihranki se ugotavljajo pri količini porabljenega materiala, energije, zmanjšanju izdelavnega časa, učinkovitosti uporabe delovnih sredstev in podobno.
Inventivnost je opredeljena s sposobnostjo delavca za iskanje novih metod dela in organizacije dela ter poslovanja in novih metod dela na področju tehničnih in tehnoloških rešitev.
Inovativnost je opredeljena na podlagi dejanske gospodarske koristi, ki je tudi osnova za ugotavljanje osebnega dohodka iz naslova inovacij.
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in organizacijo oziroma delodajalcem.
Iz naslova inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu se poleg materialnih pravic delavce lahko stimulira tudi z drugimi oblikami materialnih in moralnih priznanj, kot so:
– podeljevanje diplom in priznanj,
– popularizacija njihovih inventivnih dosežkov v podjetju, javnih občilih in razstavah,
– podeljevanje štipendij za študij ter strokovno izobraževanje ob delu,
– materialna pomoč pri nadaljnjem pospeševanju inventivnega razvoja,
– omogočanje študijskih potovanj,
– možnost hitrejšega napredovanja oziroma razporejanja na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge,
– pomoč pri urejanju stanovanjskih problemov ipd.
Dodatki
20. člen
1. Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden. Ti dodatki se nanašajo na delovne pogoje, ki se ne ponavljajo stalno in niso sestavni del osnovnega osebnega dohodka.
Obračunavajo se za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovni osebni dohodek delavca za poln delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
2. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
%
– izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma turnusno delo 10
– delo v deljenem delovnem času
– za prekinitev dela nad 1 uro 15
– za prekinitev dela nad 2 uri 20
– dežurstvo na delovnem mestu 20
– nočno delo 30
– delo preko polnega delovnega časa 30
– delo v nedeljo 50
– delo na dela proste dneve po zakonu 50
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
Če organizacija oziroma delodajalec uvede t. i. »evropski delovni čas«, delavcem ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 15%.
3. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovnega osebnega dohodka za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
4. V kolektivni pogodbi podjetja oziroma delodajalca ali v splošnem aktu se določijo dodatki in višina dodatkov zaradi naporov in težjih delovnih pogojev, ki se občasno pojavljajo in niso sestavni del zahtevnosti del in se ne vračunavajo v osnovni osebni dohodek. Ti dodatki se določijo kot:
a) dodatek za zdravju škodljiva dela – če delavec pri delu v skladu s predpisi uporablja zaščitna sredstva kot so: plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka, se določi v višini do 6%
b) dodatek za težko delo – pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo, se določi v višini do 60%
c) dodatek za nevarna dela – če je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, vdor vode, eksplozija) se določi v višini do 8%.
Ti dodatki se obračunavajo od osnove iz 1. točke tega člena, upoštevaje čas trajanja dela v teh pogojih, intenziteto posameznih vplivov in stopnjo nevarnosti.
5. Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo na dan praznika.
Nadomestila osebnega dohodka
21. člen
Nadomestilo osebnega dohodka pripada delavcu skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Del osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička
22. člen
1. V javnem podjetju se lahko izplača del osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja, če je podjetje v tekočem poslovnem letu uresničilo načrtovane rezultate dela in poslovanja, dogovorjene v pristojni družbenopolitični skupnosti. O izplačilu dela osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja odloča organ upravljanja javnega podjetja.
2. V podjetju, ki posluje na principu dobička se v primeru izkazanega dobička skladno s splošnim aktom in vnaprej opredeljenimi merili ter v skladu s sprejeto poslovno politiko ustrezen del dobička razdeli med delavce.
3. Od dela osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% deli na delavce proporcionalno izplačanim osebnim dohodkom delavcev, 20% dobička pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ.
Delavcem, ki so v tekočem letu v podjetju zaposleni manj kot 12 mesecev, pripada sorazmerni del dela osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma dobička.
III. DRUGI OSEBNI PREJEMKI
1. Regres za letni dopust
23. člen
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust najmanj v višini 80% povprečnega čistega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji. Določi se na podlagi zadnjega znanega podatka in izplača najkasneje do konca meseca junija tekočega leta.
2. Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
%
– za 10 let delovne dobe 60
– za 20 let delovne dobe 80
– za 30 let delovne dobe 100
povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka, najprej kot akontacija po znanih podatkih, nato pa kot poračun.
3. Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
4. Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana,
– težja invalidnost,
– daljša bolezen,
– elementarne nesreče ali požari.
IV. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
Povračila stroškov v zvezi z delom
24. člen
1. Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Osnova za izračun povračila stroškov za prehrano med delom je povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca, izplačan v gospodarstvu Republike Slovenije. Za izračun se uporabi zadnji znani podatek.
Delavcem pripada za organizirano prehrano med delom mesečno 15% osnove, delavcu, za katerega zaradi narave dela prehrane ni mogoče organizirati, pa 20% osnove, v skladu s splošnim aktom. 2. Prevoz na delo in z dela
Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela po določilih splošnih aktov, ki so veljali v organizaciji oziroma pri delodajalcu na dan 1. junija 1990.
3. Službena potovanja
Delavcu se v primeru službenega potovanja v državi in v tujini povrnejo dejanski stroški po predloženih računih.
Dnevnica za povračila stroškov prehrane:
– za službeno potovanje nad 12 ur pripada delavcu cela dnevnica, ki znaša 8% poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece,
– za službeno potovanje od 8 do 12 ur pripada delavcu dnevnica, ki znaša 60% cele dnevnice,
– za službeno potovanje v trajanju več kot 6 in manj kot 8 ur ter ob pogoju, da se je potovanje pričelo dve uri pred začetkom delovnega časa ali končalo dve uri po preteku delovnega časa, pripada znižana dnevnica v višini 40% cele dnevnice.
Za službena potovanja v tujino lahko znaša dnevnica največ do zneska, ki ga določa ustrezen predpis, ostale pogoje pa določa splošni akt.
Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila v službene potrebe znaša za prevoženi kilometer 30% cene litra goriva.
V. OSEBNI DOHODKI SINDIKALNIH ZAUPNIKOV
25. člen
1. Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku osebni dohodek v višini, kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
Osebni dohodek sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo osebnih dohodkov v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Sindikalni zaupnik ima pravico do regresa za letni dopust in udeležbe na delu osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma na dobičku v skladu z določili te pogodbe.
2. Sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, pripada mesečni dodatek najmanj v višini 10% izhodiščnega osebnega dohodka V. tarifnega razreda, kar se opredeli v pogodbi za sindikalno delo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
C. MERILA ZA SKLEPANJE POGODB O ZAPOSLITVI POSLOVODNIH DELAVCEV V JAVNIH PODJETJIH
26. člen
S pogodbo o zaposlitvi poslovodni organ iz izvršni svet pristojne družbenopolitične skupnosti oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev in trajanje delovnega razmerja oziroma mandata,
– obveznosti in odgovornosti poslovodnega delavca,
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmore, počitke in dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev
– izobraževanje,
– varovanje poslovne tajnosti,
– konkurenčno klavzulo,
– osebni dohodek in nadomestilo osebnega dohodka,
– stimulativni del osebnega dohodka,
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti izvršnega sveta pristojne DPS oziroma delodajalca in poslovodnega delavca.
27. člen
Pri določanju osnovnega osebnega dohodka poslovodnega organa se upoštevajo naslednja merila
– največja zahtevnost, izjemna odgovornost in zapletenost poslovodnega dela, ki obsega usklajevanje delovanja vseh funkcij in vzpodbujanje vseh aktivnosti v podjetju,
– velikost organizacije in vrednost poslovnih sredstev,
– obseg poslovanja, izražen s številom komunalnih dejavnosti, ki jih organizacija izvaja ter številom zaposlenih in njihovo kvalifikacijsko strukturo,
– zahtevnost proizvodnega programa in oskrbovalnega sistema,
– stopnja delitve dela in sredstev,
– uporaba znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov v proizvodnji in poslovanju,
– drugi kriteriji za trajno in nemoteno zadovoljevanje potreb uporabnikov.
Izhodiščna vrednost osnovnega osebnega dohodka se za poslovodni organ določi z razmerjem do izhodiščnega osebnega dohodka I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe.
Izhodiščna vrednost osnovnega osebnega dohodka poslovodnega organa ne more biti nižja od izhodiščnega osebnega dohodka, ki velja za sistemizirano in zasedeno delovno mesto v najvišjem tarifnem razredu v javnem podjetju, povečanega za 20%.
Valorizacija izhodiščnega osebnega dohodka poslovodnega organa se izvaja na enak način kot valorizacija izhodiščnih osebnih dohodkov po tarifnih razredih.
28. člen
Poslovodni organ je upravičen do dela osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja.
Pri delitvi dela osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja velja za poslovodni organ enak princip kot za ostale delavce.
Za izjemno uspešno delo lahko poslovodni organ ob zaključku poslovodnega leta prejme letno nagrado. Predlog za podelitev letne denarne nagrade sprejme organ upravljanja.
29. člen
Nadomestilo osebnega dohodka, dodatek na delovno dobo, drugi osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom se v pogodbi o zaposlitvi uredijo na enak način kot za ostale delavce v javnem podjetju.
30. člen
Če je v pogodbi o zaposlitvi poslovodnega organa določena konkurenčna klavzula, nanašajoča se na prepoved konkuriranja po prenehanju delovnega razmerja, pripada poslovodnemu organu ob prenehanju delovnega razmerja, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja po njegovi volji ali krivdi, nadomestilo za zmanjšane možnosti pridobivanja dohodka v obliki odškodnine.
OBLIGACIJSKI DEL
D. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
Pozitivna izvedbena dolžnost
31. člen
Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim ha voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Negativna izvedbena dolžnost
32. člen
Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
33. člen
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliko.
Nasprotna stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka – predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe 3., 4. in 5. odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
Reševanje kolektivnih sporov
34. člen
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Šteje se, da gre za spor med strankami, če se ne sporazumejo o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih situacij.
Sestava komisije za pomirjevanje
35. člen
Komisija za pomirjevanje ima pet članov, dva člana iz vrst izvršnih svetov občin, dva člana iz sindikatov, peti član pa je predsednik komisije, katerega člani komisije imenujejo sporazumno iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Začetek postopka
36. člen
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Učinki pomirjevanja
37. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti pisen.
Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo, oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njim v nasprotju.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
38. člen
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
E. ORGAN ZA TOLMAČENJE IN SPREMLJANJE URESNIČEVANJA KOLEKTIVNE POGODBE
Organ za tolmačenje in spremljanje uresničevanja kolektivne pogodbe
39. člen
Za tolmačenje in spremljanje uresničevanja te kolektivne pogodbe in usmerjanje politike osebnih dohodkov ter drugih nalog iz kolektivne pogodbe pogodbene stranke imenujejo enajstčlanski koordinacijski odbor.
Koordinacijski odbor za tolmačenje in spremljanje uresničevanja kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Republike Slovenije je sestavljen iz petih članov – predstavnikov sindikatov, petih članov -predstavnikov izvršnih svetov ustreznih družbenopolitičnih skupnosti in enega člana, katerega pogodbene stranke imenujejo sporazumno.
Pri imenovanju članov odbora se upošteva teritorialni princip in vrsta dejavnosti organizacij, za katere velja ta kolektivna pogodba. Skladno s poslovnikom vodi delo odbora predsednik oziroma njegov namestnik, ki ne moreta biti predstavnika iste pogodbene stranke. Izvoli ju odbor na svoji prvi seji za dobo dveh let in sta lahko ponovno izvoljena.
Strokovna dela in naloge za delo odbora za tolmačenje in spremljanje uresničevanja kolektivne pogodbe ter za druga strokovna dela v zvezi s področjem osebnih dohodkov v komunalnih in stanovanjski dejavnosti zagotovi republiški upravni organ, pristojen za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo.
Vse organizacije in delodajalci, za katere velja ta kolektivna pogodba, se obvezujejo, da bodo koordinacijskemu odboru pravočasno zagotavljali vse potrebne podatke za spremljanje uresničevanja kolektivne pogodbe na podlagi skupne metodologije in enotno dogovorjenega informacijskega sistema.
F. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
V izjemnih primerih se lahko delavcu pri prvem razporejanju na ustrezno delovno mesto prizna z delom pridobljena delovna usposobljenost. Ti primeri se natančneje opredelijo v splošnem aktu, pri čemer se lahko upošteva le zatečeno stanje.
Z delom pridobljena delovna zmožnost se lahko prizna le za eno stopnjo manjkajoče strokovne izobrazbe, ženskam nad 40 let, moškim pa nad 45 let starosti. Mlajšim delavcem se ena stopnja manjkajoče strokovne izobrazbe, lahko prizna največ za dvojni čas šolanja, ki je potreben za pridobitev ustrezne izobrazbe ob pogoju, da se delavec vključi v izobraževanje in redno izpolnjuje vse obveznosti v zvezi z izobraževanjem.
41. člen
Eskalacijska klavzula velja od 1. 1. 1991 dalje.
42. člen
Z dnem, ko začne veljati ta kolektivna pogodba, preneha veljati samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih, osnovan in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu.
Izvršni sveti Skupščin občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Maribor in Izvršni svet Skupnosti obalnih občin Koper.
Predsednik
Republiškega odbora sindikata
komunalnega in stanovanjskega
gospodarstva Slovenije pri ZSSS
Marjan Vrabec l. r.
Predsednik
sindikata avtobusnega prometa
Slovenije-SAPS pri neodvisnosti
– KNSS
Jože Osolnik l. r.
