Skupščina Republike Slovenije je na skupni seji zborov dne 2. oktobra 1991 na podlagi 1. alinee 4. točke ustavnega amandmaja LXXII k ustavi Republike Slovenije in 261. ter 262. člena poslovnika Skupščine Republike Slovenije sprejela

Skupščina Republike Slovenije je na skupni seji vseh treh zborov 2. oktobra 1991 ugotovila, da se 7. oktobra 1991 izteče trimesečni moratorij za nadaljnje postopke, predvidene z deklaracijo ob neodvisnosti z dne 25. junija 1991 ter z zakoni, sprejetimi do 25. junija 1991, ki je bil predpisan s skupno deklaracijo, sprejeto na Brionih 7. julija 1991, potrjeno v Skupščini Republike Slovenije 10. julija, in podpisano v Zagrebu 11. julija 1991. S tem prenehajo tudi vse obveznosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela s podpisom skupne deklaracije ter aneksa št. I in aneksa št. II, četudi zaradi objektivnih in drugih okoliščin niso bile uresničene vse zahteve iz skupne deklaracije in obeh aneksov, predvsem pa ni prišlo do dogovora o prihodnjih povezavah in sodelovanju med republikami bivše SFRJ in miru na ozemlju te nekdanje države. Ker za neizpolnitev teh zahtev ni odgovorna Republika Slovenija, ki je s svoje strani storila vse, za kar se je s podpisom skupne deklaracije in obeh aneksov zavezala, Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da z iztekom moratorija za Republiko Slovenijo vse te obveznosti dejansko prenehajo.
Ne glede na to pa je Republika Slovenija še vedno zainteresirana za sporazumno reševanje in urejanje vseh vprašanj, odprtih po razdružitvi Republike Slovenije z ostalimi deli bivše SFRJ, za sporazum v zvezi z medsebojnimi obveznostmi in terjatvami ter v zvezi z delitvijo nekdanjega federalnega premoženja, kakor tudi za dogovor o prihodnjih oblikah sodelovanja med suverenimi državami na ozemlju bivše SFRJ in sporazumno ureditev vseh vprašanj v zvezi z nasledstvom bivše SFRJ.
V skladu s tem je Slovenija ne le pripravljena sodelovati, temveč je tudi zainteresirana za nadaljnje sodelovanje na konferenci v Haagu.

Republika Slovenija je vedno izpričevala pripravljenost za sporazumevanje, pogajanja in mirno razrešitev odprtih vprašanj na ozemlju bivše SFRJ, ki naj bi pripeljali do polne uveljavitve svobodno izražene volje njenih prebivalcev za samostojnost in neodvisnost.
Odločitvi Republike Slovenije za neodvisnost, utemeljeni na univerzalni pravici narodov do samoodločbe in na plebiscitu, izvedenem 23. decembra 1990, je sledila groba vojaška intervencija oboroženih sil SFRJ, ki je povzročila številne žrtve in razdejanje. Republika Slovenija je v tem konfliktu uspela ubraniti svojo samostojnost in teritorialno integriteto.
Ker Republika Slovenija želi biti država, ki spoštuje splošna načela mednarodnega prava in sprejema procedure, ki jih je Evropa zgradila za zavarovanje miru in demokratičnega razvoja, ki zagotavlja blagostanje in prihodnost vsem državljanom, je Skupščina Republike Slovenije v želji, da se konflikt uredi po mirni poti, 10. julija 1991 sprejela brionsko skupno deklaracijo Republike Slovenije, Republike Hrvaške, SFRJ in Evropske skupnosti ter s tem pristala na moratorij.
Republika Slovenija je ves čas moratorija v dobri veri izpolnjevala določbe Brionske deklaracije. Organi naše države so korektno sodelovali z opazovalno misijo Evropske skupnosti, navzočnost katere je v veliki meri prispevala k nadzoru premirja in umiku enot JLA iz Republike Slovenije, ki se morajo na podlagi sklepa Predsedstva SFRJ z dne 18. julija 1991 umakniti iz naše države v roku treh mesecev.
Kljub pripravljenosti Republike Slovenije za sporazumno razreševanje odprtih vprašanj se agresija proti Republiki Sloveniji nadaljuje z nevojaškimi sredstvi. V nasprotju z Brionsko deklaracijo se je v času moratorija razvila gospodarska vojna organov in institucij SFRJ in nekaterih republik oziroma njihovih delov proti Republiki Sloveniji.
Republika Slovenija je praktično izključena iz monetarnega in deviznega sistema; prihaja do plenitve premoženja podjetij iz Republike Slovenije v Srbiji, Črni gori ter delih Bosne in Hercegovine; organi SFRJ z dezinformacijami Evropski skupnosti o carinskem nadzoru blaga in potnikov na meji Republike Slovenije povzročajo ogromno gospodarsko škodo gospodarstvu Republike Slovenije; še posebej pa je Republika Slovenija prizadeta z blokado letališč oziroma ukrepi zračne kontrole letenja, ki povzročajo veliko škodo letališčem in avioprevozniku v Republiki Sloveniji, motnje v prometni povezanosti Republike Slovenije s svetom in onemogočajo normalen pretok blaga, kapitala in ljudi.
Ker Skupščina Republika Slovenije ugotavlja, da vojaška, ekonomska in druga agresija na Republiko Slovenijo, nadaljevanje vojne na Hrvaškem ter odsotnost zaupanja med republikami bivše SFRJ onemogočajo možnost oblikovanja skupnosti suverenih držav na ozemlju bivše SFRJ, se bo Republika Slovenija povezovala z drugimi državami zgolj na temelju mednarodno priznane neodvisnosti in suverenosti ter konkretnih interesov.
V skladu s tem stališčem Skupščina Republike Slovenije sprejema naslednje sklepe:

Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da se moratorij, predpisan z brionsko Skupno deklaracijo, 7. oktobra 1991 izteče in da kar zadeva Republiko Slovenijo ni razlogov za njegovo podaljšanje.
V skladu s tem se z 8. oktobrom 1991 nadaljuje uresničevanje in izvajanje:
– Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije,
– Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije,
– Deklaracije ob neodvisnosti,
– Zakona o državljanstvu Republike Slovenije,
– Zakona o tujcih,
– Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije,
– Zakona o nadzoru državne meje,
– Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa,
– Zakona o zunanjih zadevah,
– Zakona o carinski službi,
– Zakona o kreditnih poslih s tujino,
– Zakona o deviznem poslovanju,
– Zakona o banki Slovenije,
– Zakona o bankah in hranilnicah,
– Zakona o Agenciji Republike Slovenije za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah,
– Zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic in
– Zakona o cenah.
Skupščina Republike Slovenije nalaga Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije, naj v najkrajšem času pripravi predloge za nujne spremembe in dopolnitve navedenih zakonov, kar zadeva roke za uresničevanje posameznih v njih predpisanih nalog.

Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da 13. oktobra 1991 poteče mandat opazovalni misiji Evropske skupnosti v Republiki Sloveniji. Skupščina Republike Slovenije pozitivno ocenjuje prisotnost in delo opazovalcev, ki so nadzorovali premirje med obrambnimi silami Republike Slovenije in JLA ter ocenjuje njihovo delo kot požrtvovalno in koristno.

Skupščina Republike Slovenije vztraja na s sklepom Predsedstva SFRJ določenem trimesečnem roku za umik JLA iz Slovenije, kar pomeni, da mora zadnji pripadnik JLA zapustiti ozemlje Republike Slovenije najkasneje do 18. oktobra 1991. Upoštevaje dejansko stanje Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da na ozemlju Republike Slovenije niso potrebne nikakršne tuje oborožene sile.

Skupščina Republike Slovenije meni, da naj Republika Slovenija nadaljuje s konstruktivno udeležbo na Haaški mirovni konferenci, v statusu neodvisne, suverene in nasledstvene države, zainteresirane za mir na območju bivše SFRJ in za ureditev vseh odprtih vprašanj pravnega nasledstva bivše SFRJ.

Skupščina Republike Slovenije jemlje vsem organom in službam bivše SFRJ pooblastilo za predstavljanje in zastopanje interesov Republike Slovenije pred drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije naj nadaljuje pogovore z vladami držav, ki bi bile pripravljene prevzeti konzularno zaščito državljanov Republike Slovenije v tretjih državah.

Skupščina Republike Slovenije nalaga Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije, da nemudoma ustavi sleherno odlivanje sredstev iz naslova carin in kakršnihkoli drugih dajatev iz Republike Slovenije v proračun bivše SFRJ. Obenem morata Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Banka Slovenije takoj sprejeti ukrepe za vzpostavitev monetarne suverenosti Republike Slovenije, začeti postopek za uvedbo samostojne valute Republike Slovenije ter predložiti za to potrebne predloge zakonov. Do konstituiranja Sveta Banke Slovenije Skupščina Republike Slovenije pooblašča za vse navedene dejavnosti s strani Banke Slovenije njenega guvernerja.
V skladu s tem morajo Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in ostali pristojni organi vzpostaviti na meji z Republiko Hrvaško režim, ki bo izenačen z režimom na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
Skupščina Republike Slovenije nalaga Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije, da nadaljuje s pogajanji z vlado Republike Hrvaške za sklenitev sporazuma o vzpostavitvi takšnega režima na meji med državama, ki ne bo omejeval sožitja ter bo temeljil na načelu odprte meje.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije naj predlaga potrebne predpise in ukrepe za oblikovanje samostojnega zunanjetrgovinskega režima oziroma sistema.
Istočasno mora Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije ponuditi državam, ki so najpomembnejši gospodarski partnerji Republike Slovenije sklenitev ustreznih, vsaj začasnih sporazumov, ki bodo omogočili Republiki Sloveniji čimbolj nemoteno gospodarsko sodelovanje, medsebojni plačilni promet ter prometne povezave s temi državami.

Skupščina Republike Slovenije nalaga Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije, da s sporazumom o izvajanju kontrole letenja v zračnem prostoru Republike Slovenije, sklenjenim z eno od sosednjih držav ali Evropsko skupnostjo, zagotovi obnovo zračnega prometa v zračnem prostoru Republike Slovenije in odprtje letališč v Republiki Sloveniji.

Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da glede na spremenjene okoliščine ni več pogojev in potrebe za nadaljnje sodelovanje predstavnikov Republike Slovenije v delu zveznih organov SFRJ in državljanov Republike Slovenije v diplomatsko-konzularnih predstavništvih SFRJ.

Skupščina Republike Slovenije zahteva od vseh organov oblasti v Republiki Sloveniji in od vseh posameznih nosilcev javnih funkcij, ki se v imenu Republike Slovenije udejstvujejo na področju zunanje politike, da koordinirajo svojo dejavnost in sproti usklajujejo svoja stališča ter stike z organi in funkcionarji drugih držav in sicer v okviru Komisije Skupščine Republike Slovenije za mednarodne odnose.
Ravno tako zahteva Skupščina Republike Slovenije takšno usklajevanje in sodelovanja od vseh organov in javnih funkcionarjev, ki oblikujejo ali izvajajo gospodarsko politiko, oblikujejo gospodarski sistem Republike Slovenije, sodelujejo v pogajanjih o gospodarskih odnosih s tujino in o delitvi premoženja ter o ureditvi drugih vprašanj z ostalimi deli in z organi bivše SFRJ. Vse te dejavnosti naj se koordinirajo v okviru Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, ki mora o tem redno poročati Skupščini Republike Slovenije.