Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86) in 7. člena odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/89) ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je Skupščina občine Škofja Loka na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 9. 1991 sprejela
ODLOK
o razglasitvi kmečkih objektov in kozolcev »toplarjev« za etnološke arhitekturne spomenike
1. člen
Z namenom, da se zaradi svoje regionalne značilnosti zavaruje in ohrani pričevalnost slovenske ljudske arhitekture v škofjeloški regiji, se razglasijo za etnološke arhitekturne spomenike naslednji objekti:
1. Vrbanova hiša s kaščo in gospodarskim poslopjem, Brode 2
2. Kmečka stavba »Pri Španu«, z znamenjem, Suška 52
3. Kmečka stavba, Suha 20, »Pri Miklavžku«
4. Kozolci »toplarji«, pripadajoči k stavbama Studeno 8 in Studeno 10.
2. člen
Stavbe iz prejšnjega člena imajo poleg svojih specifičnih elementov še vrsto, za regijo skupnih značilnosti, ki se kažejo v prehodnosti oblik med alpsko in cerkljansko hišo.
Kozolci »toplarji« pa predstavljajo posebno obliko slovenskega ljudskega stavbarstva, ki je ne najdemo niti po celotnem slovenskem etničnem prostoru in imajo poseben pomen pri sooblikovanju značilne slovenske kulturne pokrajine.
I. PREDSTAVITEV POSAMEZNIH OBJEKTOV
1. Vrbanova hiša
3. člen
Zidana nadstropna stavba z rizalitno zamaknjenima vzdolžnima fasadama, kaže vse značilnosti postopne rasti objekta od 16. ali zgodnjega 17. stoletja do konca 19. stoletja. Iz poznega 19. stoletja je tudi dvoje portalov.
Zaradi gospodarske rasti je bila v okviru posesti zgrajena še baročna kašča s kamnitim portalom in slikanimi šivanimi robovi. Domačijo dopolnjuje ambiciozno gospodarsko poslopje – hlev.
4. člen
Objekt iz prejšnjega člena stoji na stavbni parceli številka 62 oziroma na pare. št. 828, k. o. Zminec, z. k. vložek št. 14. Imetnik objekta in parcele je Vodnik Pavle, Brode 9, Škofja Loka.
Vplivno območje spomenika je parcela št. 828 v celoti.
5. člen
Za objekt veljajo naslednji varstveni režimi:
– za baročno kaščo – režim I. stopnje
– za stanovanjsko stavbo – režim II. stopnje
– za gospodarsko poslopje – režim III. stopnje. Vplivno območje je načeloma nezazidljivo.
Za potrebe kmetijstva je možna dopolnilna gradnja v skladu s smernicami spomeniške službe.
2. Kmečka stavba »Pri Španu«, z znamenjem
6. člen
Španova hiša zavzema v skupini kmečkih »dvorcev« zelo pomembno mesto. To je enonadstropna zidana, ambiciozno oblikovana kmečka stavba, nastala ob združitvi stanovanjskega in gospodarskega dela ter kašče. Hiša sodi v sam vrh ljudskega stavbarstva na Slovenskem, saj reprezentira tako baročne težnje kot način življenja in gmotne razmere takrat velikih, vendar odvisnih kmetij na loškem ozemlju.
7. člen
Stavba iz 6. člena stoji na stavbni parceli št. 72 oziroma parceli št. 950/2, znamenje pa je na parceli št. 952, z. k. vložek št. 57. Imetnik stavbe oziroma parcel je Hartman Jožef, Suška cesta 52.
Vplivno območje spomenikov so naslednje parcele (vse k. o. Suha):
-----------------------------------------------------------
Št. parcele Št. k. k. vložka Imetnik
-----------------------------------------------------------
stp. 73 57 Hartman Jožef, Suška 52
948/1 57 Hartman Jožef, Suška 52
950/1 58 Hartman Jožef, Suška 52
-----------------------------------------------------------
8. člen
Za objekt veljajo naslednji varstveni režimi:
– za stanovanjsko stavbo in znamenje pred njo -režim I. stopnje
– za gospodarski del – režim II. stopnje. Vplivno območje je načeloma nezazidljivo.
3. Kmečka stavba Suha 20 – »Pri Miklavžku«
9. člen
Pritilična, zidana kmečka stavba z zamaknjeno fasado neposredno ob veži in s freskami na čelni strani stavbe.
Poleg sociološkega in likovnega je kvaliteta stavbe tudi v sooblikovanju prostora znotraj naselja ob razširjenem vaškem razpotju.
10. člen
Stavba iz prejšnjega člena stoji na stavbni parceli št. 36 oziroma na paro. št. 876, k. o. Suha, z. k. vložek št. 201.
Imetnik je Ravnikar Franc, Suha 20. Vplivno območje zajema naslednje parcele (vse k. o. Suha):
-----------------------------------------------------------
St. parcele Št. z. k. vložka Imetnik
-----------------------------------------------------------
754 771 Okorn Franc, Suha 19
815-del 265 Bukovec Martin, Suha 22
875/2 832 Starman Franc,
Hafnerjevo naselje 16
1195/2-del IX javno dobro
1199/2-del IX javno dobro
-----------------------------------------------------------
11. člen
Za stanovanjsko stavbo velja varstveni režim II. stopnje.
Vplivno območje je načeloma nezazidljivo. 1/3 južnega dela parcele 815 je nezazidljiva.
4. Skupina treh kozolcev »toplarjev«
12. člen
Kozolec »toplar« je karakterističen za zahodni del škofjeloške regije. Dvokapne strehe so pokrite s škriljem, ki je na konceh dekorativno zložen.
Poleg pomena, ki ga ima kozolec za slovensko stavbarstvo, skupina treh »toplarjev« tudi učinkovito sooblikuje estetsko podobo naselja.
Kozolci stojijo na naslednjih parcelah (vse k. o. Studeno):
-----------------------------------------------------------------
Št. parcele Št. z. k. vložka Imetnik
-----------------------------------------------------------------
71 33 Benedik Janez, Studeno 8
67/1 35 Benedik Janez, Studeno 8
78/3 29 Benedičič Franc, Studeno 10
-----------------------------------------------------------------
13. člen
Vedutno vplivno območje skupine kozolcev obsega naslednje parcele (vse k. o. Studeno):
------------------------------------------------------------------
St. parcele Št. z. k. vložka Imetnik
------------------------------------------------------------------
62/1 5 Benedik Janez, Studeno 19
67/3 35 Benedik Janez, Studeno 8
69 33 Benedik Janez, Studeno 8
70 33 Benedik Janez, Studeno 8
73/1 33 Benedik Janez, Studeno 8
66/1 403 Frelih Marija, Studeno 6
66/2 403 Frelih Marija, Studeno 6
78/1-del 29 Benedičič Franc, Studeno 10
78/2 29 Benedičič Franc, Studeno 10
79/1 29 Benedičič Franc, Studeno 10
79/2 29 Benedičič Franc, Studeno 10
81/1 29 Benedičič Franc, Studeno 10
------------------------------------------------------------------
14. člen
Za skupino kozolcev »toplarjev« velja varstveni režim I. stopnje.
Vplivno območje je nezazidljivo oziroma je gradnja dovoljena v severnem delu parcel za potrebe razvoja tangiranih kmetij.
II. VARSTVENI REŽIMI
15. člen
a) Režim I. stopnje
Objekt se varuje v svoji izvirnosti, ohranja se v neokrnjeni obliki (gmote, ostrešja, detajli, členitve, tlorisne zasnove).
Vzdrževalna in obnovitvena dela, ki se morajo po potrebi opraviti na objektu, so dovoljena po predhodnem soglasju pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
b) Režim II. stopnje
– Varovanje stavbne gmote, strešnega naklona in barve strešne kritine;
– Varovanje obokanih prostorov, fasadne členitve, arhitektonskih detajlov in poslikave;
– Varovanje strukture fasadnega ometa;
– Načelno varovanje tlorisne zasnove, če je ohranjena v izvirni obliki;
– Pri adaptacijah se morajo nadomestni in novi stavbni členi v proporcih' prilagoditi obstoječim merskim razmerjem;
– Posegi so možni v skladu s smernicami pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
c) Režim III. stopnje
– Varovanje stavbnih gmot, strešnega naklona in barvne kritine;
– Varovanje posameznih fragmentarno ohranjenih, pričevalnih in likovnih detajlov;
– Posegi le v skladu s smernicami pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
16. člen
Prepovedano je:
– spreminjati prostorsko zasnovo v neposredni zaščiteni okolici objektov,
– graditi v neposredni okolici objektov,
– rušiti, prezidavati, nadzidavati objekte in spreminjati strešine,
– odstranjevati arhitektonske detajle, spreminjati členitve fasad in poslikave,
– spreminjati tlorisno zasnovo, če je ohranjena v izvirni obliki,
– odstranjevati stilno pohištvo.
17. člen
Pri vseh, v odloku navedenih objektih; se ohranja tradicionalna namembnost za stanovanjsko-kmetijske potrebe.
18. člen
Sestavni del tega odloka je grafični prikaz za vse objekte z vrisano mejo v merilu 1: 2880 razen za Studeno, kjer so vsi trije kozolci na enem prikazu v merilu 1: 1000.
III. KONČNE DOLOČBE
19. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, ki so dolžne skupaj s pristojnimi občinskimi upravnimi organi v okviru svojih pristojnosti preprečevati posege s katerim bi se utegnile spreminjati ali okrniti s tem odlokom opredeljene lastnosti spomenika.
Vsako nedovoljeno spremembo je potrebno vrniti v prvotno stanje v breme povzročitelja posega.
20. člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov iz tega odloka opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki daje tudi smernice oziroma določa pogoje za vse posege na spomeniku oziroma v prostor v območju spomenika.
21. člen
Upravni organ občine Škofja Loka, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenikov v zemljiško knjigo v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
22. člen
Za vse prekrške v zvezi z razglašenimi spomeniki se uporabljajo določbe zakona o naravni in kulturni dediščini ter zakona o prekrških.
23. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 617-2/90-3
Škofja Loka, dne 23. septembra 1991.
Predsednik
občinske skupščine Škofja Loka
Peter Hawlina l. r.
