Na podlagi 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) sta ZSSS – sindikat delavcev prometa in zvez in – konferenca sindikata delavcev v cestnem gospodarstvu in Gospodarska zbornica Slovenije – sekcija za promet in zveze sklenila
KOLEKTIVNO POGODBO
za cestno gospodarstvo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to pogodbo stranki v skladu z zakonom in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo urejata:
– sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delavcev,
– pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno,
– delovni čas,
– letni dopust in druge odsotnosti z dela,
– izobraževanje delavcev,
– varstvo delavcev,
– odgovornost za delovne obveznosti,
– pravice sindikalnih zaupnikov,
– osebne dohodke, nadomestila in druga povračila,
– sklenitev in veljavnost kolektivne pogodbe,
– ostale določbe.
2. člen
Določila te pogodbe veljajo za vse delavce, ki so v delovnem razmerju v cestnih podjetjih CP Celje, CP Koper, CP Kranj, CP Ljubljana, CP Maribor, CP Murska Sobota, CP Nova Gorica, CP Novo mesto, CP Ptuj, PVAC, podjetja za vzdrževanje cest in Slovenska cestna podjetja.
Za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in za določena strokovna delovna mesta skladno s splošnim aktom se uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe za tista vprašanja, ki niso urejena z zakonom, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in pogodbo 6 zaposlitvi.
Delavec in sindikalni zaupnik lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivne pogodbe, podjetje mu tega ne sme odreči.
3. člen
Za vprašanja, ki niso urejena s to pogodbo, se uporabljajo določila zakona in splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
4. člen
Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev določenih zakonom še naslednje pogoje:
– pogoje določene z aktom o sistemizaciji delovnih mest,
– posebne pogoje, ki so določeni s splošnim aktom, ki ureja varstvo pri delu,
– pogoje določene s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in s to pogodbo.
Akt o sistemizaciji delovnih mest določi in sprejme poslovodni organ.
Pogodbe o zaposlitvi
5. člen
Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi dokončnega sklepa o izbiri, kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo. Pogodba o zaposlitvi ne sme biti v nasprotju z zakonom, splošno kolektivno pogodbo in pogodbo za cestno gospodarstvo. V primeru razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo s spremembo pogodbe o zaposlitvi.
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in o izbiri in organi, ki odločajo v ugovornem postopku
6. člen
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ, odloča o izbiri, razporejanju in prenehanju delovnega razmerja, v postopku ugovora odloča organ, določen s statutom podjetja.
Konkurenčna klavzula
7. člen
Med trajanjem delovnega razmerja delavci ne smejo za svoj ali tuj račun opravljati enakih del oziroma sklepati poslov, ki pomenijo konkurenco za podjetje.
V pogodbi o zaposlitvi podjetje in delavec, ki opravlja dela iz prejšnjega odstavka, v roku dveh let delavec po prenehanju delovnega razmerja in brez soglasja podjetja ne sme storiti dejanj, navedenih v petem odstavku 7. člena ZDR.
V primeru, da delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena je dolžan povrniti povzročeno škodo. Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje pripada za upoštevanje te konkurenčne klavzule odškodnina največ v višini deset njegovih povprečnih OD v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. O višini odškodnine se dogovorita delavec in direktor podjetja s sodelovanjem predpostavljenega.
Predhodni preizkus znanja
8. člen
Preden odloči o izbiri, poslovodni organ odredi predhoden preizkus znanja (razgovor, test, pismena naloga), če je to določeno kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja. S predhodnim preizkusom se preveri zmožnost kandidata za opravljanje del delovnega mesta.
9. člen
Preizkus izvede kadrovska služba. Poročilo za izvedbo preizkusa je sestavni del dokumentacije za izbiro kandidata.
Poskusno delo
10. člen
Poskusno delo kot poseben pogoj za delo na določenem delovnem mestu, se sme uvesti samo v primerih in v trajanju, ki je vnaprej določeno v splošnem aktu o sistemizaciji delovnih mest.
Za delovna mesta od prve do četrte skupine strokovne izobrazbe traja največ en mesec, za peto skupino največ dva meseca, za šesto skupino tri mesece, za sedmo skupino pa največ šest mesecev.
11. člen
Poskusno delo spremlja in oceni tričlanska komisija, ki jo ob izbiri delavca imenuje poslovodni organ. Komisija poskusno delo oceni z uspešno ali neuspešno opravljeno, 15 dni pred potekom poskusnega dela.
Oglas oziroma razpis
12. člen
Razpis oziroma oglas, ki se javno objavi, mora vsebovati:
– naziv delovnega mesta,
– število delavcev, ki so potrebni za opravljanje del,
– strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec,
– navedbo, ali se zahteva poskusno delo oziroma preizkus znanja,
– navedbo, ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas,
– navedbo, da je rok za prijavo najmanj 8 dni od dneva objave,
– dokazila, ki jih morajo kandidati priložiti k prijavi,
– navedbo, da bodo kandidati obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo,
– navedbo, za koliko časa bo delavec izbran,
– po potrebi druge navedbe.
Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega
13. člen
Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene za tista dela, ki so določena z aktom v sistemizaciji delovnih mest, razen za poslovodni organ in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
14. člen
Za opravljanje dela v drugi organizaciji do 1/3 delovnega časa lahko izda soglasje poslovodni organ, če to ne vpliva na opravljanje dela v podjetju in ni v nasprotju z interesi podjetja.
Pripravništvo
15. člen
Pripravniška doba traja:
– za pripravnika s strokovno izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti 10 mesecev
– za pripravnika s strokovno izobrazbo VI. stopnje zahtevnosti 7 mesecev
– za pripravnika s strokovno izobrazbo V. stopnje zahtevnosti 5 mesecev
Če je pripravnik v času pripravniške dobe v bolniškem staležu ali kako drugače odsoten, se pripravništvo podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za delo IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni.
Pripravniška doba poteka po posebnem programu, ki ga izdela kadrovska služba ob sodelovanju posameznih strokovnih delavcev v podjetju za vsako posamezno skupino posebej.
Pripravnika spremlja mentor, ki ga določi poslovodni organ, ko odloča o sklenitvi delovnega razmerja pripravnika.
16. člen
Pripravniško dobo lahko skrajša poslovodni organ na predlog mentorja.
17. člen
Pripravnik je dolžan po končani pripravniški dobi opravljati strokovni izpit. Pripravnik opravlja strokovni izpit pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje poslovodni organ podjetja.
Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo, kot jo imajo pripravniki in vsaj eden od članov komisije dve leti delovnih izkušenj v poklicu oziroma stroki, za katero se opravlja strokovni izpit.
O datumu, času in kraju strokovnega izpita mora kadrovska služba obvestiti člane komisije in pripravnika najmanj 15 dni pred dnevom izpita.
18. člen
Izpitna komisija z večino glasov oceni pripravnika z oceno uspešno ali neuspešno.
Predsednik izpitne komisije sporoči pripravniku uspeh izpita takoj po končanem izpitu, pisno potrdilo pa mu izda kadrovska služba.
19. člen
Pripravnik, ki strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja.
Izpitna komisija določi rok ponavljanja strokovnega izpita, ki pa ne sme biti krajši kot en mesec oziroma ne daljši od polovice redne pripravniške dobe pripravnika.
20. člen
Šteje se, da pripravnik ni opravil strokovnega izpita tudi v primeru:
– če se brez opravičenega razloga določenega dne ne zglasi k strokovnemu izpitu oziroma ponovitvi izpita,
– če odstopi od že začetega opravljanja izpita.
III. RAZPOREJANJE DELAVCEV
Razporejanje delavcev, na delovno mesto, kjer se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe
21. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, za katerega se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, poleg z zakonom in splošno kolektivno pogodbo določenih primerov. V primerih, kadar grozi podjetju škoda zaradi nedokončanja del, v primeru nenadnega povečanja obsega dela v primeru motenj v delovnem procesu, če zaradi tega grozi podjetju škoda.
Začasna razporeditev traja največ šest mesecev.
V navedenih primerih lahko izda poslovodni organ sklep tudi ustno, delavcu se v treh dneh obvezno vroči pismen sklep.
Začasna razporeditev v drugo podjetje oziroma k delodajalcu oziroma iz enega kraja v drug kraj
22. člen
Delavca se lahko razporedi na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve, če to zahteva nemoteno opravljanje delovnega procesa. Takšni primeri so zlasti:
– če pride do spremembe v organizaciji podjetja,
– če je treba v eni enoti število delavcev povečati, v drugi pa zmanjšati,
– če je zaradi pomanjkanja delavcev določene strokovnosti ogrožen tehnološki proces podjetja,
Delavca je mogoče razporediti na delovno mesto, ki ustreza – njegovi izobrazbi na vsa gradbišča in enote v sestavi podjetja, taka razporeditev se ne šteje za razporeditev delavca iz kraja v kraj.
Delavca ni mogoče razporediti na delo iz kraja v drugi kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če je delavec invalid,
– delavce starejše od 55 let in delavke starejše od 50 let,
– delavko samohranilko z otrokom do 14 leta,
– delavca, ki neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,
– delavca, kateremu bi se zdravstveno stanje poslabšalo v primeru prerazporeditve,
– če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot štiri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa če pot traja več kot dve uri.
Med začasno razporeditvijo delavca v drugo podjetje ali k delodajalcu, podjetje za ta dela ne sme zaposlovati novih delavcev. Za tako razporejene delavce ni možno uvesti poskusnega dela.
Če je delavec skladno z zakonom začasno razporejen v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu in tam tudi začasno sklene delovno razmerje (24. člen ZDR), se glede vseh pravic, ki so vezane na trajanje delovnega razmerja v podjetju (npr. jubilejne nagrade, dodatek za stalnosti ipd.) šteje, da delovnega razmerja v podjetju ni prekinil. Prav tako ima v tem času tudi pravico do uporabe počitniških kapacitet in drugih ugodnosti v podjetju pod enakimi pogoji kot drugi delavci podjetja.
Delavec je lahko prevzet na delo v drugo podjetje oziroma k drugemu delodajalcu (15. člen ZTPDR) pod naslednjimi pogoji:
– da se v podjetju ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določenega oddelka oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugo podjetje oziroma delodajalec vse delavce prevzame na isto delo (npr. oddajanje določene dejavnosti skupno s sredstvi v najem).
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja obeh podjetij.
Za delavce začasno razporejene v drugo podjetje ni možno uvesti preizkusnega dela.
IV. NAČIN UGOTAVLJANJA PRESEŽKOV DELAVCEV
23. člen
Pred ugotavljanjem presežkov delavcev mora poslovodni organ v sodelovanju s strokovno službo pripraviti predlog nove sistemizacije delovnih mest, ki ga izroči sindikatu, da v 30 dneh posreduje svoje mnenje k sistemizaciji.
Pred sprejemom sistemizacije je poslovodni organ dolžan obravnavati predloge in mnenja sindikata. Preden se pristopi k ugotavljanju presežkov delavcev, se mora v podjetju ugotoviti, da ne zaposluje novih delavcev, da nima kooperantov in najetih tujih delovnih sredstev in da nima sklenjenih pogodb o delu. Pri odločitvi se upošteva podjetniški interes.
Organ upravljanja odloči na predlog poslovodnega organa in v skladu z merili, ki jih določajo veljavni predpisi in ta kolektivna pogodba. Program reševanja presežka delavcev določa pravice, ki se posameznim presežnim delavcem zagotavljajo v skladu z veljavnimi predpisi in to kolektivno pogodbo.
24. člen
Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Kot drugi kriterij se upoštevajo delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
Kot tretji kriterij se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v pošte v pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delti v podjetju oziroma pri delodajalcu.
Kot peti kriterij se upošteva socialno stanje: upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Podjetje oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
V. DELOVNI ČAS, ODMORI IN DOPUSTI
25. člen
Delovni čas delavcev znaša 40 ur v delovnem tednu (polni delovni čas). O začetku in koncu delovnega časa, koriščenju odmora ter o letni razporeditvi delovnega časa odloča poslovodni organ s sklepom, ki ga objavi na način, ki je določen v statutu.
Poslovodni organ je dolžan delovni čas razporediti glede na potrebe delovnega procesa, pogoje za razporeditev in prerazporeditev delovnega časa se uredi na ravni podjetja.
26. člen
Nadurno delo se lahko uvede v skladu z zakonom zlasti za naslednja dela:
– strojno in ročno polaganje asfalta in poraba proizvedenih in dostavljenih mešanic,
– izvedba gradbenih del na objektih, pri katerih se delo zaradi tehnologije ne more premakniti,
– izvajanje del na cestah, ki so posledica elementarnih dogodkov ali prometnih nezgod,
– popravljanje vozil in strojev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje del,
– odstranjevanje snežnih plazov s ceste,
– izvedba del, vezanih na rok, če so bila ta dela prekinjena ali ovirana zaradi vremenskih razmer, pomanjkanja energije, ipd.,
– pluženje snega in posipanje poledice v zimski službi,
– prevoz delavcev na delovišča, zaradi značaja delovnega procesa pri katerem ne pride v poštev prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi (samo za šoferje),
– čiščenje jarkov in propustov ob nalivih zaradi izlitja vode na cesto,
– delo pobiralca cestnine zaradi nenadnega povečanje cestnine,
– delo pri prevozu cestnine,
– v drugih primerih.
Letni dopust
27. člen
Letni dopust se izrabi na podlagi plana dopustov, ki ga do konca marca tekočega leta sprejme poslovodni organ.
Delavec izrabi letni dopust glede na naravo in organizacijo dela, ter ob upoštevanju njegovih potreb v dogovoru z neposrednim vodjem delovnega procesa. V posameznih delih podjetja, kjer narava in organizacija dela to dopušča je na predlog poslovodnega organa možno organizirati kolektivni dopust.
28. člen
Delavec lahko izrabi en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti podjetje najmanj tri delovni dni vnaprej. V izjemnih primerih lahko izrabi ta dan dopusta tudi brez predhodnega obvestila, če gre za nenadni dogodek, o katerem ni bilo mogoče v predpisanem roku obvestiti podjetja. O takšni odsotnosti mora delavec obvestiti podjetje najpozneje naslednji delovni dan.
29. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
a) skupne delovne dobe,
b) zahtevnosti del delovnega mesta,
c) delovne dobe v cestnem gospodarstvu,
d) posebnih socialnih in zdravstvenih razmer. Dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih osnovah in merilih:
a) skupna delovna doba in pogoji dela:
do 5 let 19 dni dopusta
nad 5-10 let 21 dni dopusta
nad 10-15 let 23 dni dopusta
nad 15-20 let 25 dni dopusta
nad 20-25 let 27 dni dopusta
nad 25 let 28 dni dopusta
Kot skupna delovna doba se šteje vsa delovna doba, ki se delavcu prizna za pokojninsko dobo po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, razen dokupa let in beneficirane delovne dobe.
b) Zahtevnost del delovnega mesta
do VI. tarifnega razreda 1 dan dopusta
VII. tarifni razred 2 dni dopusta
VIII., IX. tarifni razred 3 dni dopusta
c) Delovna doba v cestnem gospodarstvu:
1. delavcu z nad 5 let delovne
dobe v cestnem gospodarstvu pripada 1 dan dopusta
2. delavcu z nad 10 let delovne
dobe v cestnem gospodarstvu pripada 2 dni dopusta
3. delavcu z nad 20 let delovne
dobe v cestnem gospodarstvu pripada 3 dni dopusta
d) Posebne socialne in zdravstvene razmere:
Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere pripada:
1. materi z otrokom do starosti 7 let 1 dan dopusta
2. samohranilcu in materi z dvema ali več otroki do 10 let 3 dni dopusta
30. člen
Povečan letni dopust imajo delavci stari najmanj 50 let. Za vsako leto starosti nad 50 let imajo pravico do 1 dneva dopusta vendar največ 5 dni.
Ne glede na starost pripada delavcem, ki jim je priznana telesna okvara do 60% 2 dni dopusta, telesna okvara nad 60% 3 dni dopusta, delovnim invalidom II. kategorije 2 dni, III. kategorije 1 dan. Delavcem, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa in delavcem, ki negujejo ali varujejo težje ali zmerno telesno težje ali težko prizadete osebe, pa pripada 2 dni dopusta na osebo.
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila osebnega dohodka
31. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka največ sedem dni v letu v naslednjih primerih:
- lastne poroke 3 dni
- poroke otroka 2 dni
- rojstva otroka 2 dni
- smrti zakonca ali otrok 3 dni
- smrti staršev 2 dni
- smrti zakončevih staršev, starih staršev,
bratov, sester 1 dan
- selitev družine iz kraja v kraj 3 dni
- selitve družine v istem kraju 2 dni
- elementarnih nesreč 3 dni
- pred odhodom na odsluženje vojaškega roka 2 dni
- krvodajalci 2 dni
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja delegatske funkcije v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila osebnega dohodka zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivi osebni opravki,
– zasebna potovanja,
– nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
– popravilo hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenje na lastne stroške.
Poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
VI. VARSTVO PRI DELU
32. člen
Delavec uveljavlja varstvo pri delu v skladu z ukrepi in normativi, predpisanimi za varstvo pri delu, v skladu s splošnim aktom, s splošno kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.
VII. IZOBRAŽEVANJE
33. člen
Izobraževanje za potrebe podjetja odobri delavcem poslovodni organ na predlog kadrovske službe; izobraževanje je delovna obveznost in se šteje v delovni čas.
34. člen
Pravice in obveznosti podjetja in delavca, ki se izobražujejo, se določijo s pogodbo.
35. člen
Število štipendij, vrsto ter stopnjo šol, za katero bo podjetje razpisalo štipendijo, določi poslovodni organ na predlog kadrovske službe v letnem planu izobraževanja.
36. člen
Razpis štipendij se objavi vsako leto do 31. maja v dnevnem tisku. Izbor štipendistov opravi pristojni organ na predlog kadrovske službe. Prednost pri podelitvi štipendije imajo učenci z boljšim učnim uspehom in boljšim rezultatom psihološkega testiranja.
37. člen
V izjemnih primerih, ki jih ni mogoče naprej predvideti, lahko podjetje dodeli štipendijo izven plana in brez javnega razpisa.
Izjemni primeri v smislu prvega odstavka tega člena so zlasti izjemen socialni položaj ali če predstavlja dodelitev štipendije humano dejanje (npr. otroku ponesrečenega ali umrlega delavca podjetja ipd.)
38. člen
Če se delovni invalid napoti na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, se tovrstno usposabljanje zagotovi na način, ki je s to pogodbo določen za izobraževanje ostalih delavcev podjetja.
VIII. VARSTVO STAREJŠIH DELAVCEV
39. člen
Delavci, starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske), uživajo posebno varstvo pred razporeditvijo na delovno mesto, na katerem obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Z aktom o sistemizaciji podjetja opredelijo, katera so tista delovna mesta, na katera ni dovoljeno razporejati starejših delavcev.
IX. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
40. člen
Organ za varstvo pravic ureja 20. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
X. ODGOVORNOST DELAVCEV ZA IZPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI
a) Disciplinski organ
41. člen
Lažje kršitve obravnava in zanje izreka disciplinske ukrepe poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
42. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti obravnava disciplinska komisija.
b) Kršitve delovnih obveznosti
43. člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti za katere se lahko izreče javni opomin ali denarno kazen so:
1. onemogočanje vpogleda v listine, ki so delavcu potrebne za uveljavljanje njegovih pravic iz delovnega razmerja,
2. nesmotrno ali nevestna uporaba sredstev zaupanih delavcu za opravljanje dela.
3. neizvrševanje, nepravočasno ali nevestno izvrševanje dela,
4. opustitev ali nepravočasno pošiljanje listin ali podatkov na zahtevo pooblaščenih organov,
5. zamujanje na delo, predčasen odhod z dela ali odhod z dela brez dovolilnice ali soglasja neposrednega vodje,
6. opustitev sporočila predpostavljenemu o izostanku z dela, predno bi moral priti na delo,
7. lažje poškodovanje delovnih sredstev,
8. zloraba uporabe službenega telefona na delovnem mestu ali zloraba uporabe telefona, neoglašanje na pozive, prikrivanje prisotnosti, ali odklanjanje izvršitve določenih nalog, kadar ima delavec doma službeni telefon,
9. oviranje pri delu pooblaščene osebe za varstvo pri delu ali služb družbenega nadzorstva,
10. nepravilno obračunavanje in odvajanje gotovine za opravljene storitve,
11. nevestno hranjenje dokumentov, materiala ali sredstev za delo.
12. nepravilno parkiranje službenega ali zasebnega vozila ha dvoriščnih objektih podjetja posebno, če je s tem oviran dostop do prostorov ali ovirana požarna varnost,
13. škodovanje ugledu podjetja,
14. nepravilen odnos do uporabnikov storitev ter sodelavcev,
15. širjenje neresničnih izjav o sodelavcih, ali dajanje lažnih podatkov o njih.
44. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja ali drugi disciplinski ukrep so:
1. neizvrševanje, malomarno, nepravilno, neredno ali nepravočasno izvrševanje dela,
2. povzročanje pretepa, nereda ali nasilniško obnašanje na delu,
3. opustitev ukrepov za varstvo delavca pri delu,
4. kršitev pravic delavca,
5. zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila,
6. dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavca v zmoto glede njegovih pravic,
7. dajanje nepravilnih podatkov, ki so vplivali na odločanje v podjetju,
8. sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami zakona, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti,
9. neopravičeno zadrževanje delavca med delovnim časom v prostorih izven podjetja ali na kraju, kjer ne opravlja dela, za katero je zadolžen,
10. neupoštevanje predpisov ali navodil pri delu,
11. neopravičeno izostajanje z dela do 4 delovne dni,
12. prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil ali uživanje alkoholnih pijač ali mamil med delovnim časom,
13. vožnja službenih vozil v vinjenem stanju,
14. nepravilno zaračunavanje cen,
15. odklonitev odrejenega dela,
16. odklonitev občasnega, posebnega in dodatnega zdravstvenega pregleda,
17. odklonitev razporeditve na delo v drug kraj, 18. uporaba službenih vozil za zasebne namene,
19. koriščenje odsotnosti z dela zaradi bolezni v nasprotju z navodili pristojnega zdravnika,
20. opravljanje storitev iz dejavnosti podjetja uporabnikom brez naloga podjetja,
21. opravljanje del in sklepanje poslov, ki sodijo v delovno področje podjetja, za svoj ali tuj račun, med trajanjem delovnega razmerja, če bi to lahko vplivalo na koristi podjetja, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje ali zdravje delavcev, ali drugih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno ogrožen delovni proces v podjetju, ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje.
45. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za hujše kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, ki se nanašajo:
1) na neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti;
2) na nezakonito razpolaganje s sredstvi;
3) na nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev;
4) na opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil;
5) na to, da delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela;
6) na kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
7) na zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila,
8) na izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo;
9) na zlorabo pravice do bolezenskega dopusta;
10) na kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja;
11) na kršitev predpisa o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
12) na motenje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti.
46. člen
Disciplinski postopek ureja poseben pravilnik.
Odškodninska odgovornost
47. člen
Razen odškodovanca lahko začne odškodninski postopek organ, ki je upravičen začeti disciplinski postopek.
48. člen
Višina materialne škode se ugotovi na osnovi podjetniških tarif, tržne vrednosti stvari ali storitve na dan in v kraju, kjer je škoda nastala, po izdanih računih o nadomestilu oziroma popravilu in po drugih pravilno priznanih dokazilih.
49. člen
V primeru neopravičenega izostanka z dela in neizvrševanja dela znaša višina odškodnine dvakratni znesek povprečnega zaslužka delavca v preteklih treh mesecih, obračunanega za število neopravičenih ur dela.
50. člen
Poleg v primerih, ki so navedeni v splošni kolektivni pogodbi, se lahko višina odškodnine zmanjša ali pa se delavca oprosti plačila odškodnine, če je s svojim naknadnim ravnanjem zmanjšal višino nastale škode oziroma preprečil nadaljnje škodljive posledice.
XI. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA IN SINDIKALNI ZAUPNIK
51. člen
Sindikat v podjetju deluje v skladu z določili statuta sindikalne organizacije, splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in te kolektivne pogodbe. Podrobnejše pogoje določita sindikat podjetja in direktor s posebno pogodbo.
Sindikalni zaupnik je kot delavec razporejen na ustrezno delovno mesto, opravlja svoje delovne obveznosti, vendar ima med delovnim časom na razpolago določeno število ur za izvrševanje svoje sindikalne dejavnosti.
Število ur in obseg sindikalne dejavnosti je v odvisnosti od števila delavcev podjetja, dejavnosti podjetja, organiziranosti in dislociranosti.
V primeru, če deluje v podjetju več sindikatov se ure za sindikalno dejavnost proporcionalno razdelijo med sindikalne zaupnike.
52. člen
V primerih neizvajanja bistvenih določb pogodbe pripada delavcem nadomestilo osebnega dohodka v višini 70% osnovnega OD, za čas stavke, ki jo organizira sindikat pod naslednjimi pogoji:
– da v primeru neuspešnega pomirjanja o spornih vprašanjih odloči arbitražni svet,
– da organizacija oziroma delodajalec ne upošteva odločitve arbitražnega sveta,
– da sindikat predhodno napove stavko.
XII. OSEBNI DOHODKI IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI
53. člen
Kolektivna pogodba cestne dejavnosti ureja področje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, ki jih je potrebno glede na naravo dejavnosti specifično urediti.
54. člen
Določila in zneski te kolektivne pogodbe so obvezni in veljajo za vse cestne delavce pod enakimi pogoji, razen za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Poslovodni organ in organ upravljanja določita osebne dohodke za delavce iz drugega odstavka 2. člena te pogodbe s pogodbo o zaposlitvi.
55. člen
Delavcu pripada za predvidene rezultate osebni dohodek najmanj v višini relativnega razmerja tarifne skupine, v katero so uvrščena dela delovnega mesta, na katero je delavec razporejen. Osnovni osebni dohodek delavca ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka, določenega v 58. členu te pogodbe.
XIII. IZHODIŠČNI OSEBNI DOHODKI
Izhodiščni osebni dohodki po tarifnih razredih
56. člen
Izhodiščni osebnih dohodki predstavljajo minimum vsakega tarifnega razreda.
Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih so:
---------------------------------------------------------------------------
Tarifni Izhodiščni mesečni bruto OD v SLT za 174 ur
razred RR sept. 91
---------------------------------------------------------------------------
I. Enostavna dela 1,00 10,895
II. Manj zahtevna dela 1,10 11,984
III. Srednje zaht. dela 1,23 13,400
IV. Zahtevna dela 1,37 14,926
V. Bolj zahtevna dela 1,55 16,887
VI. Zelo zahtevna dela 1,85 20,155
VII. Visoko zahtevna dela 2,10 22,879
VIII. Najbolj zahtevna dela 2,50 27,237
IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,00 32,683
---------------------------------------------------------------------------
Izhodiščni osebni dohodki se valorizirajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov z eskalacijsko klavzulo iz 32. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
57. člen
Razvrstitev delovnih mest po tarifnih razredih je naslednja:
I. Tarifni razred
V prvi tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebna osnovna šola ter krajše usposabljanje za opravljanje del in nalog.
II. Tarifni razred
V drugi tarifni razred se uvrščajo delovna mesta za katere je potrebna osnovna šola ter usposabljanje po programih II. stopnje zahtevnosti ali izobraževanje po skrajšanih vzgojnoizobraževalnih programih.
III. Tarifni razred
V tretji tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po dvoletnih vzgojnoizobraževalnih programih.
IV. Tarifni razred
V četrti tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po triletnih vzgojnoizobraževalnih programih.
V. Tarifni razred
V peti tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po štiriletnih vzgojnoizobraževalnih programih.
VI. Tarifni razred
V šesti tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih za pridobitev višje izobrazbe.
VII. Tarifni razred
V sedmi tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih za pridobitev visoke izobrazbe.
VIII. Tarifni razred
V osmi tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potreben magisterij ali specializacija po zaključnem visokošolskem programu.
IX. Tarifni razred
V deveti tarifni razred se razvrščajo delovna mesta za katera je potreben doktorat znanosti.
XIV. OSNOVNI OSEBNI DOHODEK DELAVCA
58. člen
Osnovni osebni dohodek delavca je določen s cenikom delovnih mest.
Cenik delovnih mest
59. člen
Osnova za določanje cenika delovnih mest so izhodiščni osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih. Cena dela posameznega delovnega mesta pa se razlikuje glede na zahtevnost dela. Poslovodni organ izda cenik delovnih mest podjetja.
Izračun osnovnega osebnega dohodka delavca
60. člen
Osnova za izračun delovne uspešnosti delavca in dodatkov je osnovni osebni dohodek delavca.
61. člen
Če bi izplačilo osebnih dohodkov določenih v skladu s to kolektivno pogodbo ogrozilo obstoj podjetja, določi poslovodni organ nižje izhodiščne osebne dohodke, kot so določeni s to pogodbo, vendar največ do 20%. Odločitev o znižanju izhodiščnih osebnih dohodkov sprejme direktor podjetja na osnovi analize tekočih in razvojnih možnosti podjetja, ob soglasju organa upravljanja in sindikata.
Znižanje izhodiščnih osebnih dohodkov je možno toliko časa, dokler obstaja razlog iz prejšnjega odstavka tega člena.
XV. OSEBNI DOHODKI NA PODLAGI DELOVNE USPEŠNOSTI DELAVCA
62. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so:
– količina,
– kvaliteta,
– gospodarnost dela,
– inventivnost in
– inovativnost.
Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih.
63. člen
Na osnovi kriterijev količine, kakovosti in gospodarnosti pripada delavcu dodatek za individualno uspešnost pri delu v višini do 60% osnovnega osebnega dohodka. Osnove in merila za navedeno stimulacijo so podrobneje urejene v posebnem aktu podjetja, ki ga sprejme delavski svet podjetja, ko pridobi mnenje sindikata.
Organ upravljanja sprejme tudi akt v katerem so urejene osnove in merila za dodatke glede inventivnosti in inovativnosti dosežene pri delu.
XVI. DODATKI
64. člen
-----------------------------------------------------------------
Odstotno povečanje
Skupna delovna doba osnovnega
osebnega dohodka
-----------------------------------------------------------------
nad 1 letom 1
nad 3 leti 2
nad 5 leti 6
nad 10 let 8
nad 15 let 11
nad 20 let 13
nad 25 let 15
nad 30 let 17
nad 31 let za vsako dodat, izpolnjeno leto 0,5
-----------------------------------------------------------------
65. člen
Vsem delavcem pripada dodatek za stalnost dela v podjetju po naslednji lestvici:
--------------------------------------------------------------
Stalnost dela v cestnem gospodarstvu Odstotek
--------------------------------------------------------------
nad 1 do 5 let 2
nad 5 do 10 let 3
nad 10 do 20 let 4
nad 20 let 5
nad 25 let 6
--------------------------------------------------------------
66. člen
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za izračun dodatkov je osnovni dohodek delavca za poln delovni čas, določen v 60. členu te pogodbe.
Delavcem pripadajo dodatki v naslednjem odstotku od osnove:
%
– izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10
– dežurstvo v zimski službi 25
– nočno delo 30
– delo preko polnega delovnega časa 30
– delo v nedeljo 50
– delo na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu 50
– delo v soboto 30
– pripravljenost na domu izven rednega delovnega časa 15
– pripravljenost na delovnem mestu izven rednega delovnega časa 35
Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo na dan praznika.
XVII. DEL OSEBNEGA DOHODKA IZ NASLOVA USPEŠNOSTI POSLOVANJA
67. člen
Del osebnega dohodka iz dobička, ki presega 6% ugotovljenega poslovnega sklada v skladu s 37. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo se deli na delavce v višini 80% proporcionalno izplačanih osnovnih osebnih dohodkov delavcev, 20% pa po kriterijih, ki jih določi poslovodni organ s splošnim aktom.
Del osebnega dohodka iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev, vendar mora biti odločitev podana s sklepom o delitvi dobička s strani organov upravljanja.
68. člen
Del osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička še lahko obračunava in izplačuje po periodičnem obračunu.
XVIII. NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA
69. člen
Osnova za izračun nadomestil je osebni dohodek delavca, v preteklem mesecu za poln delovni čas. Osebni dohodek delavca za polni delovni čas v preteklem mesecu tvori: osnovni osebni dohodek, dodatek za delovno dobo, za stalnost v podjetju, osebni dohodek na podlagi delovne uspešnosti delavca.
Delavcu pripada za čas zastoja ali prekinitve dela, do katerega pride brez delavčeve krivde in traja najmanj osem ur (vremenske neprilike, okvare strojev, pomanjkanje dela in podobno) nadomestilo osebnega dohodka v višini 75% z dodatkom za delovno dobo. Taka prekinitev lahko traja največ šest delovnih dni.
Za čas stavk delavci niso upravičeni do nadomestila OD po prvem odstavku tega člena.
70. člen
Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti iz dela v vseh primerih v višini opredeljeni v 36. členu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo razen:
– zaradi bolezni do 3 dni gre delavcu 80% osnove,
– zaradi bolezni nad 3 dni gre delavcu 90% osnove.
Nadomeščanje
71. člen
Delavcu, ki nadomešča odsotnega delavca na višje vrednotenem delovnem mestu pripada za ves čas nadomeščanja nad en mesec OD po ceniku delovnega mesta delavca, ki ga nadomešča.
Delavcu, ki nadomešča odsotnega delavca na enako ali nižje vrednotenem delovnem mestu se osebni dohodek v času nadomeščanja ne spremeni.
XIX. DRUGI OSEBNI PREJEMKI
72. člen
Med te štejemo:
– regres za letni dopust,
– jubilejne nagrade,
– solidarnostne pomoči in
– nagrade za različne oblike ustvarjalnosti.
73. člen
Regres za letni dopust:
delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v obliki 13. osebnega dohodka najmanj v višini 80% povprečnega OD v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklih treh mesecih in se izplača do konca julija tekočega leta.
Jubilejne nagrade
74. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
Odpravnina ob upokojitvi
75. člen
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
Solidarnostne pomoči
76. člen
V primeru smrti delavca pripada solidarnostna pomoč najožjemu članu družine oziroma tistemu, ki dokaže, da je s pogrebom pokojnika imel tovrstne stroške. Višina znaša najmanj en povprečni mesečni OD na zaposlenega v cestnem gospodarstvu Slovenije v mesecu pred zahtevkom; pomoč se izplača najpozneje v tridesetih dneh od nastalega dogodka.
Delavcu oziroma njegovi družini se lahko odobri solidarnostna pomoč v primeru, ko je njegova socialna varnost oziroma socialna varnost njegove družine ogrožena. Za solidarnostno pomoč lahko zaprosijo tudi socialno ogroženi upokojeni delavci podjetja in socialno ogroženi otroci delavcev, ki so se v podjetju smrtno ponesrečili.
Solidarnostno pomoč lahko zaprosijo tudi delavci katerim je potrebno kurativno in preventivno zdraviliško zdravljenje.
Vse oblike socialne pomoči odobrava pristojna komisija po sprejetih kriterijih podjetja.
Nagrade za različne oblike ustvarjalnosti
77. člen
Za izredno ustvarjalno delo, ki je prispevalo k boljšemu rezultatu poslovanja v podjetju je mogoče delavca nagraditi.
Poslovodni organ lahko odobri nagrado po kriterijih določenih v splošnem aktu podjetja.
XX. OSEBNI DOHODKI V PRIMERU ZAČASNIH RAZPOREDITEV
78. člen
V primeru začasnih razporeditev je delavec upravičen do osebnega dohodka na delovnem mestu, ki je zanj ugodnejši.
XXI. POVRAČILO STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
Prehrana med delom
79. člen
Delavcu pripada za prehrano med delom mesečno 1.299 din neto (julij 1991) navedena višina se povečuje v skladu z eskalacijsko klavzulo iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Prevoz na delo in z dela
80. člen
Delavci so upravičeni do povračila prevoznih stroškov na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi v višini cene vozovnice v javnem prometu za dneve prisotnosti na delu, kakor se dogovorijo in določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Službena potovanja, dnevnice za službena potovanja
81. člen
Delavcu pripada dnevnica v višini povračila stroškov za prehrano in prenočišče, ki jih je imel delavec na službenem potovanju. Delavec je upravičen do dnevnice, če znaša oddaljenost kraja potovanja od delovnega mesta oziroma stalnega ali začasnega bivališča najmanj 10 km.
82. člen
Delavec je upravičen do dnevnice:
– cele dnevnice v višini 6% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, če je službeno potovanje trajalo več kot 12 ur in manj kot 24 ur;
– polovične dnevnice v višini 50% cele dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur in manj kot 12
– znižane dnevnice v višini 35% cele dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 6 ur in manj kot 8 ur, pod pogojem, da nastopi službeno potovanje vsaj 2 uri pred pričetkom svojega rednega dela ali pa ga konča vsaj 2 uri po preteku svojega rednega dela.
83. člen
Stroški za prenočišče se delavcu na službenem potovanju priznajo v polnem znesku po priloženem računu.
V primeru, ko delavec nima računa za prenočišče mu pripada 2% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republiki Slovenije, izplačanega na delavca za pretekle tri mesece.
Službena potovanja v tujino
84. člen
Delavci so upravičeni do povračila tovrstnih stroškov v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.
Terenski dodatek
85. člen
Do povračila stroškov za delo na terenu je upravičen delavec za čas bivanja in dela na terenu, če dela v kraju izven sedeža podjetja in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča. Dnevni znesek povračila stroškov za delo na terenu znaša 6% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije, izplačanega na delavca v preteklih treh mesecih.
Povračilo iz prejšnjega odstavka pripada delavcu za dneve, ko dela na terenu, pod pogojem, da sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. V nasprotnem primeru ima delavec pravico do višine povračila stroškov za službeno potovanje. Povračilo stroškov za delo na terenu izključuje pravico do povračila stroškov za službeno potovanje.
86. člen
Dnevni znesek povračila stroškov za delo na terenu na območju cestnega podjetja lahko znaša:
– 60% zneska po prvem odstavku 85. člena, če traja več kot 12 ur
– 25% zneska po prvem odstavku 85. člena, če traja več kot 8 do 12 ur
Konkretno uporabo teh določil določijo podjetja s sklepom delavskega sveta.
87. člen
Na delovnih mestih, ki so zdravju škodljiva oziroma jih delavec opravlja v težkih delovnih razmerah, ima za zaščito zdravja pravico, da poleg hrane med delom, prejema še varstveni napitek. Služba varstva pri delu določi delovna mesta, ki so zdravju škodljiva in za katera pripada delavcem varstveni napitek.
XXII. INOVACIJE
88. člen
Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi v skladu s posebnim aktom in pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
Predlog pripravi strokovna služba.
XXIII. OSEBNI DOHODKI PRIPRAVNIKOV IN NAGRADE ZA MENTORSKO IN KOMENTORSKO DELO
Osebni dohodki pripravnikov
89. člen
Pripravniku, ki se usposablja za konkretno delovno mesto pripada osebni dohodek v višini 70% višine opredeljene v ceniku delovnega mesta, za katerega se usposablja.
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
90. člen
Delavcu pripada za mentorsko delo s pripravniki za 174 ur nagrada, ki se določi v odstotkih od povprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, za preteklo trimesečje:
– 6% za delo s pripravnikom, ki ima končan program poklicnega in srednjega izobraževanja,
– 7% za delo s pripravnikom, ki ima končan program višješolskega izobraževanja,
– 8% za delo s pripravnikom, ki ima končan program visokošolskega izobraževanja.
Delavcu, ki opravlja mentorsko delo z več kot enim pripravnikom hkrati, pripada za vsakega naslednjega pripravnika dodatni delež v višini 30% zneska, določenega glede na stopnjo izobraževanja v prvem odstavku tega člena.
91. člen
Delavcu pripada za mentorsko delo z učenci na delovni praksi za 174 ur nagrada, ki se določi v odstotku od povprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo trimesečje.
Višino nagrade določimo na dejanski čas trajanja delovne prakse in število učencev na delovni praksi:
– 5% za enega učenca na delovni praksi,
– 6% za dva učenca na delovni praksi,
– 7% za tri učence na delovni praksi, – 8% za štiri učence na delovni praksi,
– 9% za pet ali več učencev na delovni praksi.
Nagrada komentorju za delo z diplomantom
92. člen
Delavcu, ki ga podjetje imenuje za komentorja študentu pri izdelavi diplomske naloge s področja cestne dejavnosti, pripada nagrada v naslednji višini:
– za diplomsko nalogo na višji stopnji pripada komentorju 10% neto osebnega dohodka izplačanega v preteklem mesecu,
– za diplomsko nalogo na visoki stopnji pripada komentorju 20% neto osebnega dohodka izplačanega v preteklem mesecu.
Nagrada se komentorju izplača po zagovoru diplomske naloge, v enkratnem znesku.
XXIV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
93. člen
Ta pogodba začne veljati 1. septembra 1991.
O časovni veljavnosti se uporabljajo določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Stranki lahko kadarkoli sporazumno spremenita pogodbo.
Pozitivna izvedbena dolžnost
94. člen
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Negativne izvedbene dolžnosti
95. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe. Posledice kršitve kolektivne pogodbe
96. člen
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati, v razumnem roku, ki pa ne sme biti krajši kot 3 mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka, te pogodbe ni mogoče odpovedati.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove pogodbe.
Reševanje kolektivnih sporov
97. člen
Za reševanje sporov med strankami kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, še ustanovi komisija za pomirjanje in arbitražni svet.
Sestava komisije za pomirjevanje
98. člen
Vsaka stranka imenuje v komisijo za pomirjevanje po 2 člana. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot sedmega člana.
Začetek postopka pomirjevanja
99. člen
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Učinki pomirjevanja
100. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, vendar ne pred začetkom pomirjevanja, da šteje pomirjevanje za neuspešno.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pismen.
Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njim v nasprotju.
Postopek pred arbitražo
101. člen
Po neuspelem postopku pomirjevanja lahko stranki sporazumno poverita reševanje spora arbitraži, ki jo sestavlja 7 arbitrov.
Vsaka stranka imenuje v arbitražo po 2 arbitra.
Predsednika arbitraže imenujejo stranke sporazumno.
Odločba arbitraže je dokončna.
Tolmačenje kolektivne pogodbe
102. člen
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenujeta vsaka po enega člana, tretjega člana pa imenujeta sporazumno.
XXV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
103. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pogodba, prenehajo veljati:
dosedanji samoupravni splošni akti s področja delovnih razmerij in osnove in merila za razporejanje dohodka, čistega dohodka in skupno porabo s spremembami in dopolnitvami.
Ljubljana, dne 18. septembra 1991.
ZSSS-sindikat delavcev
prometa in zvez
Republiški odbor
Jože Gaube l. r.
Gospodarska zbornica –
sekcija za promet in zveze
Miran Turk l. r.
Konferenca sindikata delavcev
v cestnem gospodarstvu
Predsednik
Božo Šola l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 2. 10. 1991 pod zap. št. 21 in št. spisa 141-25/91.
