Na podlagi odloka o dopolnitvi odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 7/91) in pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvedbi II. faze plinifikacije mesta Škofja Loka, z dne 3. 6. 1991 med občino in komunalnim podjetjem, je delavski svet komunalnega podjetja na 46. seji delavskega sveta dne 2. 9. 1991 ob soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka sprejel
MERILA IN KRITERIJE
o povračilih za priključitev na mestni plinovod v Škofji Loki
1. člen
S temi merili se določa višino »povračil«, t.j. plačilo enkratnega prispevka (takse) za priključitev novih ali povečanje priključnih moči obstoječih »investitorjev« oziroma priključnikov (v nadaljevanju: investitorjev) na mestni plinovod v Škofji Loki, v upravljanju Komunalnega podjetja Škofja Loka (v nadaljevanju: Komunala).
2. člen
Investitorji, ki se želijo priključiti na mestni plinovod v upravljanju Komunale, so temu podjetju dolžni vplačati določeno povračilo za priključitev na mestni plinovod oziroma za povečan odjem (v nadaljnjem besedilu: povračilo).
3. člen
Povračilo se določa na osnovi priključnih moči objektov investitorja, predvidene letne porabe in predvidenih stroškov izgradnje plinovoda z merno regulacijskimi napravami na zunanjem plinovodu v odvisnosti, če se priključuje na primarni (1-4 bar) ali sekundarni (0,1 bar) plinovod.
4. člen
Vsak investitor plača vse stroške meritev, regulacij, napeljav in trošil plina za požarno pipo, vključno z ustreznimi načrti, soglasji in dovoljenji.
Investitor, priključen na sekundarni plinovod, plača tudi celotne stroške odcepa od sekundarnega plinovoda (vključno z odcepom in ventilom na sekundarnem plinovodu), do vključno požarne pipe pred hišno napeljavo.
Poleg tega investitorja v strnjeni soseski na sekundarnem plinovodu bremenijo stroški gradbenih del s spremljajočimi stroški (vključno odškodnine) za gradnjo sekundarnega plinovoda (po dogovoru, je lahko prispevek v delu in denarju). V primeru, da v času gradnje sekundarnega plinovoda ne sodeluje celotna soseska, se stroški delijo na dejansko število investitorjev oziroma najmanj 70% hiš v območju sekundarnega plinovoda.
Pogodbenim in večjim investitorjem, se priključni plinovod do požarne pipe izvede istočasno z gradnjo primarnega plinovoda.
Če investitor pred razpisom za gradnjo primarnega plinovoda na območju investitorja ne da pisnega soglasja za izgradnjo priključka, se priključi cevovod ne izvede v času gradnje primarnega plinovoda na stroške Komunale, pač pa kasneje na stroške investitorja. Pri tem pa poleg dejanskih stroškov izgradnje priključnega cevovoda, investitor plača tudi celoten znesek povračila, izračunanega po 5. členu.
5. člen
Vsak investitor pred priključitvijo plina plača »povračilo« k plinovodu in za potreben zakup plina pri Petrolu; v odvisnosti: od instalirane moči, predvidene letne porabe plina in priključevanja na primarne ali sekundarne naprave in sicer:
---------------------------------------------------------------------
priključna letna poraba DEM/KW DEM/Sm3 skupaj DEM najmanj
moč kW Sm3 DEM
---------------------------------------------------------------------
do 50 do 3.000 50 0 do 2.500 -
do 500 do 70.000 20 0,15 do 20.500 2.500
nad 500 - 10 0,10 - 20.500
---------------------------------------------------------------------
- izhodiščni znesek je 1. 7. 1991, ki se mesečno valorizira,
– če se odjem poveča, investitor razliko valoriziranega zneska doplača na osnovi dejanske ali prijavljene višje porabe,
– če investitor, priključen na sekundarni plinovod, ni z ustreznim deležem sodeloval pri gradbenih delih in odškodninah, se višina sorazmernega dela ugotovi in zaračuna po prodajnih cenah podjetja. Tudi ta delež stroškov plača investitor Komunali pred priključitvijo plina.
6. člen
Priključna moč objektov in letna poraba plina se določi na osnovi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) oziroma projektov za izvedbo (PZI) oziroma na osnovi dejansko izvedene večje priključne moči.
– Pri stanovanjskih objektih na eno stanovanjsko enoto določi obračunska priključna moč:
– samo za kuho 10 KW
– za kuho in pripravo sanitarne vode 15 KW
– za ogrevanje, kuho in pripravo sanitarne vode skupaj, pa:
priključna moč ogrevanja +5KW
7. člen
Vsak investitor, ki kasneje povečuje odjem ali se na plinovod priključuje kasneje, ko je plinovod zgrajen, se mu realno gornji prispevek povečuje za 12% letno (1% mesečno v DEM so: Obresti + stroški za vložen kapital).
8. člen
Komunala in investitor skleneta pred izdajo soglasja h gradnji in priključitvi pogodbo o priključitvi in plačilu povračila; ter soglasje za izgradnjo priključka s pogodbenimi in večjimi investitorji. Sklenjena pogodba o plačilu povračila komunali, je pogoj za izdajo soglasja k gradnji in priključitvi.
9. člen
Investitor v času priklopa na plin lahko namesto predpisanega povračila v 5. členu, plača samo zakup plina in povprečen strošek za izvedbo priključka (20.500 DEM ali manj, če izračun po 5. členu kaže manj), investitor za vso porabo plačuje 5,00% povečano skupno ceno plina, dokler nima plačanega celotnega povračila.
10. člen
Če investitor, ki na plin preuredi obstoječo kotlovnico, v roku enega leta (rok dveh let za investitorja, ki gradi novo kotlovnico), ne prične z odjemom vsaj 50% predvidene kapacitete (po 1. delovnem osnutku povzetka investicijskega programa, avgust 1991); od navedenega roka dalje investitor poleg dejanske porabe plina plačuje še 20% cene za predviden letni odjem investitorja v točki 1.4 povzetka investicijskega programa in sicer vsak mesec 1/12 teh količin, dokler odjem ne preseže 50% predvidenih letnih količin.
11. člen
Če so plinske instalacije investitorja odklopljene od sistema v enem ali večih presledkih dve leti, ali pa v roku 2 let od dneva sklenitve pogodbe o priključitvi naprav investitorja na plin; mora investitor pred »ponovno« priključitvijo plačati povračilo, ki pa se zmanjša za višino že vplačanega povračila; poleg tega investitorja bremenijo vsi stroški menjave in pregledov naprav (tudi plinomera).
12. člen
Spremembe meril in kriterijev sprejema komunala ob soglasju izvršnega sveta občine in ustreznega organa delničarjev, če se organizirajo.
13. člen
Ta merila in kriteriji začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljajo pa se za celotno II. fazo plinifikacije mesta Škofje Loke.
Predsednik
delavskega sveta
Komunalnega podjetja Škofja Loka
Igor Mlakar, inž. l. r.