To kolektivno pogodbo skleneta Gospodarska zbornica Slovenije, sekcija za drobno gospodarstvo in Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni stranki).

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce zaposlene pri podjetjih drobnega gospodarstva, ki so člani Gospodarske zbornice – Sekcije za drobno gospodarstvo in celotno dejavnost Obrt in osebne storitve (09), ki delajo na območju Republike Slovenije, ne glede na to, ali imajo podjetja sedež v republiki ali pa imajo sedež v drugi republiki.
Kolektivna pogodba velja tudi za študente in učence na praksi v podjetjih. Ta pogodba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja 5 let, razen tarifnega dela te pogodbe, ki velja 1 leto.
Pogodbo se podaljša za obdobje 5 let, če se najkasneje v 3 mesecih pred iztekom veljavnosti pogodbe ne zahteva njena sprememba ali začne postopek za sklenitev nove.
Pogodbeni stranki lahko kadarkoli sporazumno spremenita to pogodbo.

Podjetje je dolžno objaviti vsako prosto delovno mesto.
V objavi mora biti navedeno:
– naziv ali kratek opis dela,
– za določen ali nedoločen čas,
– pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat,
– rok v katerem se mora prijaviti kandidat,
– morebitno poskusno delo,
– trajanje poskusnega dela,
– rok v katerem bo kandidat obveščen o izbiri,
– čas za katerega bo izbran delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja ter o drugih pravicah delovnih obveznosti in odgovornosti delavcev

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.
O ugovoru odločajo organi, ki jih določata 4. člen ZDR in 9. člen splošne KP.

Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi sklepa o izbiri kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo.
Če delavec iz neupravičenih razlogov določenega dne ne nastopi dela, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja. Dan začetka dela se določi v pogodbi o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi se spremeni, če se delavca razporedi na drugo delovno mesto, ali če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov ali ustanavljati podjetja, ki bi z upravljanjem dejavnosti utegnilo povzročiti škodo podjetju, ali če bi sicer negativno vplivalo na interese podjetja.
Ta prepoved velja tudi dve leti po prenehanju delovnega razmerja, če je delavcu delavno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi.
Če delavec krši navedeno prepoved, stori hujšo kršitev delovne obveznosti za katero se mu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Če je prepoved kršil po prenehanju delovnega razmerja, je odškodninsko odgovoren podjetju, ki lahko uveljavlja pavšalno odškodnino v znesku 12 povprečnih mesečnih OD delavcev v gospodarstvu Slovenije za preteklo leto.
S pogodbo o zaposlitvi se natančneje določijo dela in naloge, ki jih delavec ne sme opravljati v času delovnega razmerja ter po prenehanju delovnega razmerja.

Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:
– razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas;
– datum prenehanja delovnega razmerja;
– če ni mogoče določiti datuma, se opredeli način ugotovitve datuma prenehanja delovnega razmerja.

Poslovodni organ lahko določi, da bo pred izbiro izveden postopek za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidatov. Organ imenuje strokovno komisijo, organizacijo ali osebo, ki opravi strokovni preizkus v skladu s pravili stroke.
Kandidat, ki se takega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.

Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bodo kandidati opravili poskusno delo.
Največja dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine, največ tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
Z nastopom dela delavca se določi tričlanska strokovna komisija, ki bo spremljala delavčevo delo v poskusni dobi. Pred potekom poskusne dobe je dolžna strokovna komisija pisno izdelati oceno delavčeve strokovne usposobljenosti. V primeru negativne ocene, sprejme poslovodni organ sklep o prenehanju delovnega razmerja. Delavcem preneha v takem primeru delovno razmerje z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.

Poleg določil o pripravništvu v splošni kolektivni pogodbi se določijo še naslednje obveznosti podjetja:
1. pred nastopom dela pripravnika se postavi mentor, ki mora imeti vsaj enako strokovno izobrazbo kot jo ima pripravnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki za katero se pripravnik pripravlja;
2. med trajanjem pripravniške dobe se imenuje tričlanska strokovna komisija, pri kateri bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Član strokovne komisije mora imeti najmanj tako strokovno izobrazbo kot jo ima pripravnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v stroki za katero se je pripravnik pripravljal;
3. strokovni izpit obsega pisni oziroma praktični izdelek, ki ga določi strokovna komisija in ustni izpit;
4. če pripravnik strokovnega izpita ne opravi v prvem roku, določi strokovna komisija dobo v kateri mora ponoviti strokovni izpit.
Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita.

Podjetje lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega ni oddaljen več kot 50 km in če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi.
Iz kraja v kraj ne more biti razporejen:
– invalid, ki ne more uporabljati neovirano javna prevozna sredstva;
– delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let;
– če gre za delavca, ki bi se mu lahko poslabšalo zdravstveno stanje;
– če delavec neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.
Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.

Delavec je lahko proti svoji volji razporejen v drugo podjetje trajno ali za določen čas v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:
– če se ugotovi, da je presežek delavcev,
– če mu podjetje ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, delavec pa svoje delovno mesto ne sme opravljati zaradi bolezni oziroma invalidnosti,
– če gre za izpolnitev poslovnega sodelovanja med obema podjetjema,
– če delovno mesto drugega podjetja ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti,
– če delovno mesto v podjetju ustreza delavčevemu zdravstvenemu stanju,
– če delovno mesto ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti, razen v primeru razporeditve začasnega presežka delavcev, ki je lahko razporejen tudi na delovno mesto, ki zahteva nižjo strokovno usposobljenost in ne ustreza njegovi strokovni usposobljenosti.
Delavec, ki je bil začasno razporejen v drugo podjetje, se po preteku določenega časa vrne v matično podjetje. V času, ko opravlja delo v drugem podjetju, mu v prvem podjetju mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen glede reševanja stanovanjskega vprašanja ter disciplinske in materialne odgovornosti.

Delavcu, ki čaka na delo zaradi začasnega presežka, gre pravica do nadomestila osebnega dohodka v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.
Nadomestilo osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka ne more biti nižje od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka po zakonu o zajamčenih osebnih dohodkih.
Do enake višine nadomestila je upravičen tudi delavec, ki dela krajši čas kot 36 ur na teden in sicer za preostali delovni čas do polnega delovnega časa.

Program razreševanja presežnih delavcev sprejema organ upravljanja podjetja. Strokovne podlage za pripravo programa pripravi poslovodni organ, ki mora zagotoviti sodelovanje delavskega sveta, če le-ta ni hkrati organ upravljanja in predstavnikov sindikatov.
Programa ni potrebno pripraviti oziroma sprejeti v tistih podjetjih, kjer je zaposleno manj kot deset delavcev.

Pri določitvi delavcev, se upošteva kot temeljni kriterij delovna uspešnost.
V primeru, če delovna uspešnost v podjetju ni bila upoštevana oziroma se ni ugotavljala, se upoštevajo naslednji korekcijski kriteriji po sistemu izločitve in naslednjem vrstnem redu:
– strokovna izobrazba delavca,
– delovne izkušnje,
– delovna doba,
– zdravstveno stanje
– socialno stanje pri katerem se upošteva število nepreskrbljenih družinskih članov, opravljanje dejavnosti, ki prinaša družini take dohodke, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost, družbeništvo v zasebnih in mešanih podjetjih itd.
Enak vrstni red kriterijev se upošteva tudi pri izbiri drugih ukrepov, s katerimi se zagotavlja delavčeva nadaljnja zaposlitev v okviru podjetja ali v drugem podjetju (36/a. člen zakona o delovnih razmerjih).

Delavcu, ki se mu odpove delovno razmerje zaradi trajnega presežka, gre pravica do nadomestila osebnega dohodka v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.
Delavec je lahko med odpovednim rokom kadarkoli pozvan na delo, in v takem primeru ima pravico do osebnega dohodka po dejansko opravljenem delu.
Delavcu, ki ima najmanj dve leti zaposlitve v podjetju, gre odpravnina v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v podjetju. Podjetje je dolžno izplačati odpravnino najkasneje do konca odpovednega roka oziroma do prenehanja delovnega razmerja.

Poln delovni čas znaša 40 ur tedensko.
O razporeditvi delovnega časa v podjetju odloča poslovodni organ, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitek delavcev.
V primeru neenakomerne prerazporeditve delovnega časa mora upoštevati, da v koledarskem letu delovni tednik ne sme biti daljši od 40 ur.
Delavcem (invalidom druge kategorije, delavcem zaradi medicinske rehabilitacije), ki imajo pravico delati s skrajšanim delovnim časom, se dnevni delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.

Poslovodni organ odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon (49. čl. ZDR).
O uvedbi solidarnostnega dela preko polnega delovnega časa se odločajo delavci z večino glasov na zboru delavcev ali s podpisovanjem (drugi odstavek 53. člena ZDR).

Delavcem, ki opravljajo dela iz 2. točke 24. člena te kolektivne pogodbe pripada podaljšan odmor med delom, in sicer v trajanju 45 minut.
Odmor teh delavcev je lahko v dveh delih, en del pa ne sme biti krajši od 30 minut.
Odmor med delom mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je vnaprej določen za nepretrgano delo s strankami.
Čas odmora se všteva v delovni čas.

V primeru deljenega polnega delovnega časa ima delavec, učenec ali študent na proizvodnem delu oziroma delovni praksi pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas prebit na delu.

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18 delovnih dni, ne glede na to, ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Pri obračunu letnega dopusta se upošteva 5-dnevni delovni teden, oziroma 40-urni delovni tednik.
Delavec pridobi pravico do izrabe polnega letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela.
Delavec, ki v koledarskem letu ne dopolni šest mesecev nepretrganega dela, ima pravico izrabiti sorazmerni del letnega dopusta, ki ustreza številu mesecev dela v koledarskem letu v razmerju s polnim letnim dopustom, ki bi mu pripadal, če bi imel pravico do izrabe polnega dopusta po prejšnji točki.
Delavec, ki je v podjetju pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, izrabi dopust v tem podjetju, razen če gre v drugo podjetje ali zasebnemu delodajalcu, ki sta se s prejšnjim podjetjem dogovorila o izrabi letnega dopusta.
Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odpovedati, podjetje pa ga ne more zanj prikrajšati.

Osnove za dolžino letnega dopusta so:
– delovni pogoji, kot so: teža dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu oziroma drugi posebni pogoji dela,
– zahtevnost dela
– delovni uspehi delavca,
– pokojninska doba delavca,
– posebne socialne razmere in zdravstvene razmere, v katerih delavec živi.
Na teh osnovah pripada delavcu poleg 18 delovnih dni letnega dopusta še:
– na osnovi delovnih pogojev do 5 delovnih dni,
– na osnovi zahtevnosti dela do 3 delovne dni,
– na osnovi delovnih uspehov do 5 delovnih dni,
– na osnovi pokojninske dobe do 5 delovnih dni,
– na osnovi socialnih in zdravstvenih razmer 3 delovne dni.
Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pripada letni dopust po osnovah in merilih iz prejšnjega odstavka, povečan na 7 delovnih dni.
Delavcem, ki opravljajo dela iz 2. točke 24. člena te kolektivne pogodbe pripada na osnovi delovnih pogojev do 5 delovnih dni letnega dopusta.
Pri določanju letnega dopusta na osnovi delovnih uspehov se upoštevajo delovni uspehi, ki jih je delavec dosegel v prejšnjem koledarskem letu o čemer odloči poslovodni organ oziroma delodajalec.
Na osnovi zahtevnosti dela pripada delavcu:

------------------------------------------------------------------------------
                                                               letnega dopusta
------------------------------------------------------------------------------
– za delo do V. stopnje zahtevnosti                                      1 dan
– za dela VI. in VII. stopnje zahtevnosti                                2 dni
– za dela VIII. in IX. stopnje zahtevnosti                               3 dni
------------------------------------------------------------------------------
Na osnovi pokojninske dobe pripada delavcu:
                                                               letnega dopusta
– od 1-5 let pokojninske dobe                                    1 delovni dan
– od 5-10 let pokojninske dobe                                 2 delovna dneva
– od 10-15 let pokojninske dobe                                  3 delovne dni
– od 15-20 let pokojninske dobe                                4 delovne dneve
– nad 20 let pokojninske dobe                                   5 delovnih dni
------------------------------------------------------------------------------

Kot merilo za letni dopust se šteje pokojninska doba, ki jo delavec doseže do konca koledarskega leta, v katerem izrabi dopust.
Na osnovi socialnih in zdravstvenih razmer pripadata 2 delovna dneva letnega dopusta:
– materi z enim ali več predšolskimi otroki,
– delavcu samohranilcu z otrokom do 15 let starosti,
– delavcu, ki trpi zaradi kroničnega obolenja.
Dolžina letnega dopusta se določi ob nastopu dela in začetku vsakega koledarskega leta na podlagi dejstev, ki takrat obstajajo. Če se do nastopa letnega dopusta spremenijo dejstva, ki vplivajo na njegovo dolžino, se letni dopust ustrezno podaljša ali skrajša.
Ne glede na določila prejšnjih točk tega člena, delavec, ki še ni dopolnil starost 50 let ne more izrabiti več kot 30 delovnih dni letnega dopusta.
Letni dopust povečan do 5 delovnih dni pripada:
– delavcu, ki je dopolnil starost 50 let, za vsaki 2 leti do dopolnjenega 60. leta starosti po 1 delovni dan,
– delavki, ki je dopolnila 50 let starosti, za vsako leto do dopolnjenega 55. leta starosti 1 delovni dan,
– delavcu, ne glede na starost, ki mu je priznana najmanj 60% telesna okvara, delovnemu invalidu, ki ima pravico do skrajšanega delovnega časa, ter delavcu, ki neguje in varuje težjo telesno, zmerno težko ali težko duševno prizadeto osebo, 5 delovnih dni.
Razporeditev letnih dopustov določi poslovodni organ po predhodnem posvetu z delavci, praviloma na začetku vsakega koledarskega leta.
Čas bolezni in drugih odsotnosti z dela, ki se štejejo v delovno dobo delavca in za katere je priznano nadomestilo osebnega dohodka, se ne všteva v letni dopust.
Delavci, ki opravljajo delo v tujini, lahko izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta.

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka največ sedem dni v letu v naslednjih primerih:

– lastne poroke                                                          3 dni
– poroke otroka                                                          2 dni
– rojstva otroka                                                         2 dni
– smrti zakonca ali otrok                                                3 dni
– smrti staršev                                                          2 dni
– smrti zakončevih staršev, starih staršev, bratov, sester               1 dan
– selitev družine iz kraja v kraj                                        3 dni
– selitev družine v istem kraju                                          2 dni
– elementarnih nesreč                                                    3 dni

Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in funkcij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi izobraževanja pod pogoji iz 43. člena te kolektivne pogodbe.
Delavec ima pravico biti odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki se izplačuje po posebnih predpisih:
– zaradi udeležbe na vojaških vajah,
– zaradi usposabljanja in pouka za splošni ljudski odpor in civilno zaščito,
– zaradi poziva vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde, ter
– med opravljanjem javne funkcije.

Delavec in podjetje se lahko dogovorita tudi o odobritvi in trajanju odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, to je za brezplačni dopust (npr. v primeru težke bolezni v družini, nujnega zasebnega opravka, vezanega na določen rok, ipd.). Takšna odsotnost lahko traja 30 dni v posameznem koledarskem letu.
Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena delovno razmerje ne preneha, vse obveznosti in pravice delavca pri delu in iz dela v tem času mirujejo.

Podjetje mora zagotoviti potrebne pogoje za varstvo pri delu zaradi preprečevanja poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter varovanja delavčevega zdravja.
Če delavec opravlja posebno težka, naporna in za zdravje škodljiva dela, morajo biti pogoji dela preverjeni tudi po službi medicine dela. Podjetje je dolžno skleniti s službo medicine dela pogodbo o izvajanju vseh preventivnih ukrepov po konvenciji – Mednarodne organizacije dela številka 161 o službi medicine dela v podjetju (Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe, številka 14/89).
Podjetje je dolžno pred nastopom dela delavca seznaniti z vsemi nevarnostmi pri delu, ter s pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu in delovnimi pogoji. Dokler podjetje te obveznosti ne izpolni, delavec dela ne sme nastopiti.
Podjetje mora izpolniti navedeno obveznost tudi v primeru, če se spremeni tehnika ali tehnologija ali če se delavca razporedi na drugo delovno mesto.
Delavec je dolžan opraviti obdobne preventivne zdravstvene preglede v skladu s posebnimi predpisi. Odklonitev takega obdobnega pregleda pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere se delavcu lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Delavec mora svoje delo opravljati v skladu s predpisanimi ukrepi o varstvu pri delu. Nespoštovanje te obveznosti pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti.
Delavec ima v zvezi z varstvom pri delu še naslednje pravice in obveznosti:
1. opraviti mora osnovni tečaj za varstvo pri delu in sicer takoj po nastopu dela. Podjetje mora poslati delavca na osnovni tečaj najkasneje v roku 6 mesecev po nastopu dela, delavec pa mora tak tečaj opraviti, sicer stori hujšo kršitev delovne obveznosti;
2. delavec se mora permanentno izobraževati iz varstva pri delu, zdravstvenega varstva, svoje znanje in usposobljenost pa mora preverjati najmanj na 3 leta pri ustrezni strokovni organizaciji;
3. delavec je upravičen zavrniti delo, če mu neposredno grozi nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni ukrepi predpisanega varstva pri delu in zdravstveno varstvo;
4. delavec je dolžan podjetju ali drugemu pooblaščenemu delavcu takoj prijaviti vsako pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki bi lahko ogrozil njegovo varnost ali varnost drugih delavcev pri delu.
Če delavec odkloni delo v smislu 3. točke prejšnjega odstavka, mora podjetje o tem takoj obvestiti organ inšpekcije dela, če meni, da delavčevo stališče ni utemeljeno. Pred obvestitvijo pristojnega organa inšpekcije dela lahko podjetje pridobi mnenje službe medicine dela o utemeljenosti ali neutemeljenosti delavčevih stališč. Če je inšpektor dela ugotovil, da je delavec neutemeljeno odklonil delo, mora delavec z delom nadaljevati, sicer huje krši delovno obveznost.

O uvedbi dela na domu odloča poslovodni organ podjetja.
Delo na domu se lahko organizira pod naslednjimi pogoji:
1. če gre za taka dela in naloge, ki jih ni potrebno opravljati v prostorih podjetja,
2. če delavec razpolaga s primernimi prostori oziroma poslovnimi prostori,
3. če je zagotovljeno varstvo pri delu,
4. če se zagotavlja sprotno informiranje delavcev, ki delo opravljajo na domu in če se jim enako kot delavcem, ki delajo v podjetju zagotovi možnost soudeležbi pri upravljanju, in druge pravice iz delovnega razmerja.
Neposredne pravice in obveznosti podjetja in delavca, ki delo opravlja na domu, se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.

Podjetje je dolžno razporediti delavca na drugo ustrezno delo, če medicina dela ugotovi, da dela ne sme več opravljati, ker bi lahko prišlo do poškodbe pri delu ali do poslabšanja delavčevega zdravstvenega stanja. Na podlagi mnenja medicine dela mora podjetje delavca začasno ali trajno razporediti na drugo delovno mesto ali pa mu zagotoviti delo pri drugem delodajalcu ali v podjetju.
Enako dolžnost ima podjetje v primeru, če se ugotovi, da obstaja pri delavcu spremenjena delovna zmožnost zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih svojega dela ne sme več opravljati ali pa če obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti.
Delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, pri katerem je invalidnost nastala med delovnim razmerjem pri podjetju, je podjetje dolžno razporediti v skladu z dokončnim sklepom skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja k drugemu ustreznemu delu ali skrajšanem delovnem času. Če podjetje ne more samo zagotoviti drugega ustreznega dela, mora delavca razporediti v drugo podjetje ali k delodajalcu.
Enako dolžnost ima podjetje tudi v primeru, če pristojna zdravstvena služba ugotovi, da starejši delavec ne sme več opravljati dela na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno razmerje, oziroma na katero je bil razporejen (87. člen zakona o delovnih razmerjih).
Dokler podjetje ne zagotovi delavcu iz prejšnjih odstavkov drugega ustreznega dela, mu je dolžno izplačevati nadomestilo osebnega dohodka v višini določeni po 3. točki 41. člena te pogodbe.

Kršitve delovne obveznosti so:
– lažje kršitve delovne obveznosti,
– hujše kršitve delovne obveznosti,
– hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
A. Lažje kršitve delovne obveznosti so:
1. zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
2. malomarno opravljanje dela,
3. neprimeren odnos do strank ali sodelavcev,
4. opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
5. neupoštevanje odredb hišnega reda in vzdrževanja reda v okviru podjetja oziroma poslovnih prostorov,
6. neupravičeni izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
7. širjenje netočnih informacij v poslovanju podjetja,
8. nepravočasna izvršitev sklepov sprejetih na organih upravljanja oziroma poslovodnega organa,
9. kršitve vseh ostalih obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, drugih kolektivnih pogodb in zakona.
B. Hujše kršitve delovnih obveznosti so:
1. neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
2. kršitev določb zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
3. nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ne glede na to ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
4. dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov upravljanja in organov nadzora v podjetju,
5. dajanje netočnih podatkov na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
6. prekoračenje pooblastil,
7. onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
8. kršitev predpisov varstva pri delu,
9. izdajanja poslovne tajnosti,
10. večkratno neupravičeno zamujanje na delo in neopravičeni izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan,
11. večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
12. neobveščanje podjetja o sicer upravičenem izostanku, če delavec sicer svojega izostanka ne opraviči v 24 urah in če za to zamudo nima opravičila,
13. neupravičeno odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
14. opravljanje dela in poslov v drugem podjetju ali pri drugem delodajalcu oziroma na svoj ali tuj račun, če je to v zvezi z dejavnostjo podjetja in je lahko v nasprotju z interesi podjetja,
15. protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev,
16. vsaka zloraba položaja ne glede na to, ali je storjena z namenom pridobitve protipravne, premoženjske koristi ali ne,
17. ponareditev ali uničenje listine, dajanje krivih podatkov,
18. povzročitev škode podjetju, če je ta storjena namenoma,
19. povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju podjetja,
20. prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v podjetje ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
21. povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma v prostorih podjetja,
22. kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodenja,
23. izdajanje poslovne, vojaške ali druge tajnosti, ki je določena po zakonu ali splošnem aktu,
24. ponareditev zapisnikov in sklepov organov upravljanja,
25. neizvršitev pravnomočne sodne odločbe,
26. neizpolnitev obveznosti v zvezi z gibljivim delovnim časom,
27. ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti.
C. Hujše kršitve, zaradi katerih se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, so:
1. neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, če je to vplivalo neposredno na potek delovnega procesa, tako, da je delovni proces zaustavilo ali ga bistveno upočasnilo;
2. nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
3. nesmotrno ali neodgovorno uporabo sredstev podjetja, s čimer se povzroči škodo, ki presega celoletni povprečni osebni dohodek delavca v gospodarstvu Republike Slovenije, v preteklem letu,
4. opustitev dejanja, ki jih mora opraviti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil pa to vpliva na poslovodenje ali pa na uresničevanje pravic delavcev,
5. če delavec tri zaporedne mesece ne dosega pričakovanih rezultatov dela, čeprav bi jih iz objektivnih razlogov lahko dosegal,
6. kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma če je ta škoda že nastala,
7. zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če taka prekoračitev ali zloraba povzročita škodo podjetju ali pa kršitve pravice delavcev,
8. izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, splošni akt oziroma kolektivna pogodba,
9. zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da delavec namenoma podaljšuje zdravljenje oziroma bolezenski dopust ali se ne ravna po navodilih lečečega oziroma pristojnega zdravnika,
10. kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja,
11. kršitev predpisov o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,
12. če dejanje ali opustitev delavca bistveno vpliva na izpolnjevanje ali obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda podjetju.
Č. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse hujše kršitve delovnih obveznosti navedene pod točko B, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v podjetju, ali bi lahko bilo kako drugače bistveno oteženo poslovanje podjetja.

Poslovodni organ izreka disciplinskega ukrepa javnega opomina in denarne kazni, ukrep prenehanja delovnega razmerja pa izreka disciplinska komisija.
Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani, ki jih imenuje organ upravljanja podjetja za dobo dveh let. Člani imajo lahko tudi namestnike.
Če je v podjetju zaposlenih manj kot 50 delavcev je pooblaščen za odločanje o pravicah in obveznostih in odgovornostih poslovodni organ. Poslovodni organ izreka tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja.
O ugovoru zoper odločbo disciplinskih organov prve stopnje odloča organ, ki ga določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (9. člen).

Pravila disciplinskega postopka so za vse disciplinske organe na prvi stopnji praviloma enaka.
Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda vsak delavec, ki vodi del delovnega procesa, oziroma delavec, ki je odgovoren za izvajanje delovne obveznosti in delovne discipline oziroma varstvo pri delu.
Delavcu je potrebno vročati osebno naslednja pisna obvestila:
– zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka,
– vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinskim organom,
– odločbo o ugotovljeni odgovornosti,
– odločbo o odločitvi o ugovoru zoper odločbo organa prve stopnje.
O vsaki vloženi zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka mora biti obveščen sindikalni zaupnik. Sindikalni zaupnik mora biti obveščen tudi:
– o naroku za zaslišanje delavca, oziroma za obravnavo pred organom prve stopnje,
– o naroku za obravnavanje ugovora delavca,
– o odločitvi prve stopnje oziroma drugostopenjskega disciplinskega organa.
Sindikalni zaupnik ima pravico vložiti ugovor na drugostopenjski disciplinski organ v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba disciplinskega organa prve stopnje.

Delavca je mogoče začasno odstraniti z delovnega mesta in ga prerazporediti na drugo delovno mesto, oziroma začasno odstraniti iz podjetja.
Odstranitev delavca je možna v naslednjih primerih:
– če stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja,
– če je neopravičeno izostal z dela 5 zaporednih delovnih dni,
– če njegovo ravnanje neposredno ogroža življenje ali zdravje delavcev oziroma drugih oseb,
– če njegovo ravnanje neposredno ogroža materialna sredstva večje vrednosti,
– če delavčeva navzočnost na delovnem mestu ali v podjetju ogroža nemoten ali varen potek delovnega procesa oziroma poslovanja ter delo organov podjetja.
O suspenzu delavca odloča poslovodni organ podjetja ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ga pooblasti poslovodni organ oziroma delavec, ki je pooblaščen za varstvo pri delu.

Delavec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom v primeru, če je to storil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino ter povzročitelja ugotavlja disciplinski organ prve stopnje.
Organ upravljanja lahko zmanjša terjatev proti delavcu ali pa ga celo oprosti plačila odškodnine v naslednjih primerih oziroma pod naslednjimi pogoji:
1. če škoda ni bila povzročena namenoma, pač pa iz malomarnosti;
2. če bi zaradi plačila odškodnine zašel sam oziroma skupaj s svojo družino v težek materialno-socialni položaj.

Odpovedni roki se lahko skrajšajo s sporazumom med delavcem, ki mu preneha delovno razmerje in poslovodnim organom podjetja. Sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki.
Podaljšanje delovnega razmerja delavcu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe

Poslovodni organ podjetja lahko odloči, da nadaljuje z delom delavec, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe, če se na javni oglas ali razpis ni prijavil kandidat, ki bi izpolnjeval pogoje za delovno mesto, na katero je delavec razporejen. Podjetje mora objaviti prosto delovno mesto najmanj enkrat v koledarskem letu.

Delavec se lahko glede varstva pravic obrne za pomoč na sindikalnega zaupnika, in organe sindikata. Sindikat lahko v postopku za varstvo pravic zastopa delavca razen, če delavec temu nasprotuje.

Za opravljeno delo v polnem delovnem času in pri doseženem stoodstotnem učinku in ob normalnih delovnih pogojih pripada delavcu izhodiščni OD, v bruto znesku za določeno skupino najmanj v višini:

+---------+----------------------------+---------------------------+
|Skupina  |Opis                        |  Izhodiščni mes. bruto OD |
|         |                            |   za polni delovni čas    |
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|         |                            |     Indeks|         Znesek|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|I.       |enostavna dela              |       1,00|          9.888|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|II.      |manj zahtevna dela          |       1,20|         11.866|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|III.     |srednje zahtevna dela       |       1,40|         13.843|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|IV.      |zahtevna dela               |       1,60|         15.820|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|V.       |bolj zahtevna dela          |       1,80|         17.798|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|VI.      |zelo zahtevna dela          |       2,00|         19.776|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|VII.     |visoko zahtevna dela        |       2,30|         22.742|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|VIII.    |najbolj zahtevna dela       |       2,70|         26.698|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|IX.      |izjemno pomembna dela       |           |               |
+---------+----------------------------+-----------+---------------+
|         |najbolj zahtevna dela       |       3,20|         31.642|
+---------+----------------------------+-----------+---------------+

K navedenim zneskom v gornjem odstavku se morajo prišteti dodatki zaradi naporov in težkih pogojev dela v naslednjih primerih:
a) pri umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, vroč pepel, prah, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo, imajo delavci pravico do dodatka za težka dela,
b) če delavec pri delu stalno in v skladu s predpisi uporablja zaščitna sredstva kot so: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka ali druga zaščitna sredstva,
c) pri delih, pri katerih je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim: požar, voda, eksplozija.
Dodatki iz drugega odstavka tega člena znašajo 10-25% k osnovam iz prvega odstavka tega člena.
Konkretna višina je odvisna od neposrednih učinkov, težkih pogojev dela oziroma naporov, vplivov dela na delavčevo zdravje in njegovo delovno zmožnost. Višina se določa s pogodbo o zaposlitvi.
Če se napori, težji pogoji dela in podobne nevarnosti pojavljajo le občasno, ker niso nujno povezani z značajem dela, pripadajo delavcu dodatki za čas opravljanja težjega dela.
V primeru spora o obstoju in višini dodatka mora delodajalec pridobiti mnenje službe medicine dela.
Podpisnika te kolektivne pogodbe pripravita s sodelovanjem službe medicine dela popis del in delovnih mest, na katerih se morajo upoštevati napori, težki pogoji dela in posebne nevarnosti.

Osnovni osebni dohodki (OOD) v podjetju so lahko do 20% nižji od izhodiščnih osebnih dohodkov iz 36. člena te pogodbe v primerih in pod pogoji, ki jih določa splošna kolektivna pogodba.
Izhodiščni osebni dohodki (IOD) se valorizirajo v skladu z rastjo življenjskih stroškov z naslednjo eskalacijsko klavzulo:
– do rasti vključno 5% mesečno se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov proporcionalno povečajo tudi izhodiščni osebni dohodki;
– v primeru rasti nad 5% do vključno 10% se za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 5%, izhodiščni osebni dohodki povečajo za 0,9%;
– v primeru rasti nad 10% za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 10%, izhodiščni osebni dohodki povečajo za 0,8% za valorizacijo izhodiščnih osebnih dohodkov v tekočem mesecu se uporabi indeks življenjskih stroškov za pretekli mesec. Eskalacijska klavzula se uporablja v skladu s splošno kolektivno pogodbo.

V primeru izkazanega dobička se lahko skladno z akti organizacije oziroma delodajalca in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Del osebnega dohodka iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine čistega dobička, ki presega 6% poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v tretjem odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu trajnega kapitala, pripada delavcem najmanj 3% ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% deli na delavce proporcionalno izplačanim osebnim dohodkom delavcev, 20% pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ.

S posebno pogodbo se delavec in podjetje v skladu s posebnim zakonom oziroma družbenim dogovorom dogovorita o pravicah delavca, kadar z uveljavljanjem svojih ustvarjalnih sposobnosti daje koristne ideje in predloge za izboljšave, novosti in druge oblike ustvarjalnosti, ki prispevajo k povečanju dohodka.
V taki posebni pogodbi določita osnove in merila ter način in zagotavljanje, spremljanje in evidentiranje rezultatov delavčeve ustvarjalnosti in prispevka k povečanju dohodka, ter osnove in merila, način in postopek za nagrajevanje takega dela.
Posebna priznanja in nadomestila, ki pripadajo delavcu – inovatorju na podlagi njegove ustvarjalnosti po taki posebni pogodbi, se ne štejejo v osebni dohodek delavca, ki mu pripada za redno delo, in se delavcu izplačajo posebej.
Podjetje predhodno obvesti delavca – inovatorja ali bo inovacijo iz prvega odstavka tega člena sprejelo ali ne.
V primeru, če se inovacija sprejme, se po posebni pogodbi iz drugega odstavka tega člena določijo merila, po katerih pripada delavcu – inovatorju najmanj 10% letne čiste gospodarske koristi od inovacije.
V primeru, če podjetje inovacije ne sprejme, ima delavec pravico izkoristiti inovacijo kjerkoli.

Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki, izraženi v odstotkih od OD, ki znašajo:

                                                                             %
    – za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo)                    50
    – za delo v nočnem delovnem času, to je med 23. in 6. uro naslednjega
dne ter delo v nočni izmeni med 22. in 7. uro naslednjega dne               35
    – za delo v nedeljo                                                     50
    – za (izmensko) delo v popoldanski in nočni izmeni                      10
    – za (praznično) delo v po zakonih dela prostih dnevih                  50
    – za delo v deljenem delovnem času:
    za prekinitev dela eno uro in več                                       15
    za prekinitev dela dve uri in več                                       20

Izplačila za dodatke iz prvega odstavka tega člena se medsebojno izključujejo, razen izplačil za delo v nedeljo in delo v praznikih.
Za delovno dobo pripada delavcu dodatek, ki znaša za vsako izpolnjeno leto delovne dobe 0,5% od OOD, delavki, ki ima že 25 let zavarovalne dobe pa za vsako začeto leto še 0,25%.

Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka in sicer v višini 100% od osnove – povprečja osebnega dohodka delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas – v naslednjih primerih odsotnosti z dela:
– letni dopust,
– izredni plačani dopust,
– dnevi plačanih praznikov,
– preventivni zdravniški pregledi,
– preventivno zdravstveno varstvo,
– v času izpopolnjevanja in izobraževanja, ki je v interesu delodajalca in je na tako izobraževanje tudi napoten,
– v času iskanja nove zaposlitve med odpovednim rokom,
– zaradi prekinitve dela brez krivde delavca,
– odsotnosti zaradi vojaških vaj ter aktivnosti družbene zaščite.
Delavec, ki mu je kot presežnemu delavcu zagotovljena pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek na delovno dobo. Enako višino nadomestila ima tudi delavec, ki je uvrščen med presežne delavce in čaka na zagotovitev ene izmed pravic iz 30. in 36. a člena zakona o delovnih razmerjih.
80% nadomestila osebnega dohodka iz drugega odstavka imajo za čas čakanja na zaposlitev delovni invalidi, delavci s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavci, pri katerih nastane neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti.
70% nadomestila osebnega dohodka iz drugega odstavka imajo delavci v naslednjih primerih:
– čakanje na delo kot trajni ali začasni presežek
– za delo v skrajšanem delovnem času, če je delavec začasni presežek (peta alinea prvega odstavka 30. člena zakona o delovnih razmerjih).
Za čas odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, kot je določeno pod točko 1., za čas odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela pa v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 47/87, 18/90) ali zakona.

1. Regres za letni dopust
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust najmanj v višini 60% povprečnega osebnega dohodka, izplačanega v Republiki Sloveniji za mesec maj tekočega leta. Regres se izplača do konca meseca julija tekočega leta.
2. Jubilejne nagrade
Delavcu pripada ob delovnem jubileju nagrada v višini:

– za 10 let delovne dobe                                               50%
– za 20 let delovne dobe                                               75%
– za 30 let delovne dobe                                              100%

povprečnega mesečnega osebnega dohodka v Republiki Slovenije za pretekle tri mesece.
3. Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini zadnjih treh mesečnih osebnih dohodkov delavca, če je to zanj ugodneje.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če mu je podjetje dokupilo zavarovalno dobo.

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:
– smrt delavca,
– smrt ožjega družinskega člana,
– invalidnost prve kategorije,
– daljša bolezen,
– elementarna nesreča (požar, povodenj, potres, toča, eksplozija).
Družini umrlega delavca gre znesek najmanj dveh, za ostale primere pa gre delavcu znesek najmanj enega povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
Solidarnostno pomoč iz prvega odstavka tega člena je dolžno podjetje izplačati najkasneje v dveh mesecih po nastopu primera.

Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu podjetja oziroma delodajalca, podjetja oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga podjetje oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada delavcu do:
– tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpiti;
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu podjetja oziroma delodajalca in delavca, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja,
razen, če podjetje oziroma delodajalec neposredno krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Podjetje oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju. Delavce, ki so se izobraževali v interesu podjetja oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.

Delavcu pripravniku pripada osebni dohodek v višini 70% izhodiščnega OD po 36. členu te kolektivne pogodbe.

Za delo na praksi pripada učencem, dijakom in študentom nagrada, katere višina se določi v odstotku od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije za pretekli mesec – po naslednji lestvici:

+------+-------------+----------+
|Letnik|Učenec, dijak| Študent  |
+------+-------------+----------+
|prvi  |      25     |    50    |
+------+-------------+----------+
|drugi |      30     |    50    |
+------+-------------+----------+
|tretji|      35     |    70    |
+------+-------------+----------+
|četrti|      40     |    70    |
+------+-------------+----------+

Podjetje zagotavlja delavcem, učencem, dijakom in študentom praviloma toplo prehrano med delom:
– v lastnem obratu,
– pogodbeno v obratovalnici gostinca ali družbenem gostinskem obratu
– pogodbeno v ustreznem obratu družbene prehrane
– pogodbeno s prodajalnami z delikatesnim oddelkom.
Delavcem, katerim ni mogoče organizirati prehrane med delom (diabetiki, terenci, itd.) se regres za prehrano izplačuje v denarnem znesku in sicer praviloma do 15. v mesecu za pretekli mesec najkasneje pa na dan izplačila OD.
Regres za prehrano znaša za polni mesečni delovni čas na delavca 15% od povprečnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.

Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji in v enaki višini, kot je določeno s to kolektivno pogodbo.
Povračilo stroškov na službenem potovanju pripada pod enakimi pogoji in v enaki višini kot delavcu tudi učencem, dijakom in študentom na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Če na potnem nalogu ni drugače določeno, se pri obračunu in izplačilu dnevnic upošteva sindikalno listo. Zneski dnevnic se uveljavijo naslednji dan po objavi v časopisu »Delavec v obrti«, če je ugodneje, pa dan po objavi v časopisu »Enotnost«.

Delavcu se povrnejo stroški prenočevanja v višini in pod pogoji, kot je določeno na potnem nalogu, in na osnovi predloženega računa za prenočevanje. V primeru, da delavec ne predloži računa za prenočevanje, dobi povrnjene stroške prenočevanja v pavšalnem znesku, ki ga določa sindikalna lista.
Obvestila o tem bosta stranki te kolektivne pogodbe objavili v svojih informacijah.

Stroški za prevoz delavcev na službenem potovanju se povrnejo delavcu v višini cene vozovnic ali računa za prevoz s prevoznim sredstvom, katerega uporaba zagotavlja najbolj smotrno opravljanje del in nalog.
Prevozno sredstvo se navede v potnem nalogu, delavcu pa se povrnejo prevozni stroški, ki jih dokaže z vozovnico ali računom.
Če se delavec in podjetje v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da delavec v zvezi z opravljanjem del in nalog uporablja lastni osebni avtomobil, mu pripada kot povračilo stroškov kilometrina. Kilometrina se obračunava v višini 30% vrednosti cene super bencina.

Povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcu v primeru, ko se delavca napoti na opravljanje del in nalog in je posledica tega ločitev od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje so stroški za stanovanje v kraju, kjer delavec začasno dela zunaj kraja stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine, ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino (žena, otroci).
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, se nadomestilo za ločeno življenje obračunava skladno s sindikalno listo.
Obvestila o tem objavita stranki te kolektivne pogodbe v svojih informacijah.
Delavec ni upravičen do povračila stroškov za ločeno življenje, če odkloni dodeljeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Podjetje lahko prizna delavcu poleg povračila stroškov za ločeno življenje tudi povračilo stroškov za občasno potovanje k svoji družini, če se tako dogovorita.

Za povračilo stroškov za delo na terenu se šteje povračilo povečanih stroškov, ki jih ima delavec v času bivanja in dela na terenu, če dela v kraju izven sedeža podjetja in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča. To povračilo pripada delavcu, če mu podjetje uredi na terenu prehrano in prenočišče, sicer pa ima pravico do povračila stroškov za prenočišče in do dnevnice.
Za delo na terenu se delavcu povrnejo stroški za organizirano prenočišče in prehrano v višini 75% cele dnevnice, ki se izplačuje v tem obdobju.
To povračilo stroškov pripada delavcu za dneve, ki jih prebije na terenu in se določi v znesku na dan.
To povračilo pripada pod enakimi pogoji in v enaki višini vsem delavcem ter učencem, dijakom in študentom na proizvodnem delu in delovni praksi, do povračila stroškov niso upravičeni delavci, učenci in študenti na proizvodnem delu in delovni praksi v primeru odsotnosti z dela na terenu ali neupravičenega izostanka z dela.

Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se povrnejo stroški prevoza na delo in z dela v višini 10% od cene super bencina na prevoženi kilometer.

Povračilo selitvenih stroškov pripada delavcu, če je to dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. V pogodbi se določi tudi kolikšen del selitvenih stroškov, izkazanih s predloženim računom, bo podjetje povrnilo delavcu.

Podjetje je dolžno izplačati delavcu osebni dohodek oziroma nadomestilo na dogovorjeni dan, najpozneje do petnajstega v mesecu, s tem, da se v izjemnih primerih ciklus izplačil sme podaljšati, toda največ za tri dni od vnaprej dogovorjenega izplačilnega dneva.
Pri vsakem izplačilu je podjetje dolžno delavcu vročiti pisni obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila.
Pisni obračun osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka mora vsebovati vse podatke, ki so vplivali na osebni dohodek po posameznih postavkah pogodbe o zaposlitvi v bruto zneskih in vse prispevke in druge odbitne postavke do zneska, ki ga delavec dobi v roke kot neto izplačilo.
V navzočnosti delavca mora podjetje podati preizkus in revizijo pisnega obračuna osebnega dohodka oziroma nadomestila ter obrazložiti vse okoliščine, če zahteva to delavec ali sindikalni zaupnik.
Podjetje je dolžno za delavca člana sindikata obračunati in nakazati sindikalno članarino do bruto osebnega dohodka pristojnemu organu sindikata v višini kot jo določi članstvo na skupščini tega sindikata.

Sindikalni zaupnik ima pravico vpogleda v vse listine, ki se nanašajo na delavčevo delovno razmerje.
Za čas opravljanja funkcije pripada sindikalnemu zaupniku osebni dohodek v višini kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
Stroške delovanja sindikalnega zaupnika v podjetju krije podjetje v skladu z 28. členom splošne kolektivne pogodbe. Na vsakih 25 delavcev se imenuje enega sindikalnega zaupnika.

Glede reševanja sporov, ki nastanejo med pogodbenima strankama v zvezi z izvajanjem te kolektivne pogodbe, se smiselno uporabljajo določila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.

Stranki kolektivne pogodbe sporazumno imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe v roku 30 dni po uveljavitvi te pogodbe. Vsaka stranka imenuje po enega predstavnika, sporazumno pa imenujeta tretjega.

Stroške, nastale z uresničevanjem te kolektivne pogodbe, pokrivajo podjetja v pavšalnem znesku 100 tolarjev na zaposlenega letno.
Sredstva se nakazujejo enkrat letno, in to najkasneje do 31. junija tekočega leta na žiro račun podpisnice kolektivne pogodbe na delojemalski strani.
Navedeni znesek se valorizira s količnikom eskalacijske klavzule v preteklem letu.
50% tako zbranih sredstev se nakaže (s časovnim zamikom od navedenega datuma največ 3 dni) na žiro račun podpisnice kolektivne pogodbe na delodajalski strani.
To je prehodna rešitev do ustanovitve delavske zbornice.

Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 27. 9. 1991 pod zap. št. 20 in št. spisa 141-23/91.