Na podlagi 1. člena odloka o pristojnosti zborov in volitvah funkcionarjev skupščine občine in izvršnega sveta (Uradni objave, št. 16/90, 20/90, 22/90, Uradni list RS, št. 12/91, 20/91, 7/91) so zbori Skupščine občine Postojna na skupnem zasedanju dne 2. 10. 1991 sprejeli
POSLOVNIK
Skupščine občine Postojna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in delo Skupščine občine Postojna in njenih zborov (v nadaljnjem besedilu: skupščina).
2. člen
Zbori skupščine, delovna telesa skupščine ter delovna telesa zborov delajo po tem poslovniku, lahko pa v skladu z določbami tega poslovnika sprejmejo svoj poslovnik.
3. člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
V skupščini se lahko uporabljajo drugi jeziki, kadar tako v posameznih primerih odloči predsedujoči zbora ali skupščine.
V primeru uporabe drugih jezikov v skladu z ustavo in zakoni strokovne službe skupščine zagotovijo ustrezno prevajanje.
4. člen
Skupščina ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike, v sredini ima grb Republike Slovenije, okrog grba pa napis »Republika Slovenija -Skupščina občine Postojna«.
II. KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE
5. člen
Vsak zbor skupščine (v nadaljnjem besedilu: zbor) se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:
1. odloča o verifikaciji mandatov delegatov zbora,
2. izvoli komisijo za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja delegatov in odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov zbora,
3. voli izmed delegatov zbora predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši,
4. ustanavlja svoje odbore, jim določa področja dela in odloča o njihovi sestavi.
1. Komisija za verifikacijo mandatov in imunitetna vprašanja delegatov (v nadaljnjem besedilu: mandatno-imunitetna komisija)
6. člen
Na prvi seji zbor voli izmed delegatov zbora mandatno-imunitetno komisijo na predlog predsedujočega delegata. Mandatno-imunitetna komisija ima predsednika in dva člana.
O izvolitvi komisije se glasuje javno.
2. Verifikacija delegatskih mandatov
7. člen
Mandat novo izvoljenih delegatov verificira zbor na predlog svoje mandatno-imunitetne komisije.
Zbor mandat verificira, ali pa izvolitev delegata razveljavi.
8. člen
Mandatno-imunitetni komisiji se predloži poročilo Občinske volilne komisije z vsemi volilnimi spisi, potrdila o izvolitvi delegatov kot tudi pritožbe v zvezi z volitvami, ki jih je zbor prejel do seje, na kateri naj se mandati verificirajo.
Poročilo Občinske volilne komisije se pošlje tudi vsem delegatom zbora pred pričetkom seje, na kateri naj se mandati delegatov verificirajo.
9. člen
Mandatno-imunitetna komisija preizkusi po poročilu Občinske volilne komisije in volilnih spisih ter po morebitnih pritožbah zoper posamezne volitve pravilnost volitev in predloži zboru poročilo.
10. člen
Zbor obravnava mandatno-imunitetne komisije kot celoto.
Če komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu- kot celoti. Če pa komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Delegat, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
11. člen
Ko zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata lahko sklene, da je treba najprej opraviti potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora dokončno odločiti čimprej, najkasneje pa v enem mesecu. Dokler zbor o tem ne odloči, ima delegat pravico udeleževati se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu, vendar brez pravice odločanja.
3. Postopek pri kandidiranju, volitvah in imenovanjih
12. člen
Kandidate za posamezne funkcije v skupščini in zborih lahko predlagajo delegati, klubi delegatov in drugi v zakonu, statutu ali poslovniku določeni upravičeni predlagatelj.
Če je v statutu ali tem poslovniku določeno, da sme predlagati kandidata za določeno funkcijo le določeno število delegatov skupaj, so klubi delegatov upravičeni predlagatelji le v primeru, da število članov kluba dosega ali presega tako določeno število delegatov.
13. člen
Volitve za posamezne funkcije v skupščini so tajne, razen v primeru, da delegati odločijo, da so javne.
14. člen
Pri vsakem kandidatu za funkcijo v skupščini ali zboru se navede politična organizacija, katere član je kandidat, oziroma označba, da je neodvisen, če ni član nobene politične organizacije.
3.1. Izvolitev predsednika in podpredsednika zbora
15. člen
Predsednika in podpredsednika zbora se voli izmed delegatov zbora.
Sklepčnost ugotovi na seji izvoljena tričlanska verifikacijska komisija.
16. člen
Predlogi kandidatur se na konstitutivni seji skupščine pismeno vložijo pri predsedujočem najkasneje do začetka seje.
Predlogu mora biti priloženo pismeno soglasje kandidata, da s kandidaturo soglaša.
Poročevalec predlagatelja ima pravico na seji obrazložiti predlog.
17. člen
Volitve predsednika in podpredsednika zbora vodi predsedujoči; pri tem mu pomagajo trije na seji izvoljeni delegati.
18. člen
Glasovanje se opravi z glasovnico. Glasovnica mora biti sestavljena tako, da je iz nje razvidno: funkcija, za katero se voli, ime in priimek kandidatov po abecednem vrstnem redu in način glasovanja.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom Skupščine občine Postojna.
Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Delegati glasujejo z glasovnicami tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo.
Glasovnica je veljavna tudi, če je delegat glasoval na drugačen način, pa je iz nje jasno razvidno, za katere kandidate je glasoval.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katere kandidate je delegat glasoval, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je delegat glasoval za več kandidatov, kot jih je potrebno voliti.
19. člen
Predsedujoči objavi začetek glasovanja, obrazloži namen in način glasovanja.
Glasovnice še izročajo delegatom na osnovi seznamov prisotnih delegatov.
20. člen
Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, da je omogočeno tajno izpolnjevanje glasovnic.
21. člen
Ko vsi delegati oddajo glasovnice v glasovalne skrinjice, predsedujoči zaključi glasovanje.
Skupina delegatov, ki vodi glasovanje, najprej prešteje neuporabljene glasovnice ter jih da v poseben omot in omot zapečati. Nato ugotovi po seznamih prisotnih delegatov skupno število tistih, ki so glasovali, odpre glasovalne skrinjice in ugotovi za vsakega kandidata posebej, koliko glasov je dobil in koliko glasovnic je neveljavnih.
Če se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamih in številom glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah, če ni višje od števila glasovalcev po seznamu.
22. člen
O ugotavljanju izida glasovanja se sestavi zapisnik. Vanj se vpiše: število delegatov po zborih, število prisotnih delegatov, koliko delegatov je glasovalo po seznamu, koliko delegatov je glasovnice oddalo, število neveljavnih glasovnic in število oddanih glasov za posamezne kandidate.
23. člen
Po ugotovitvi izida glasovanja predsedujoči razglasi rezultate glasovanja.
24. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov zbora.
Če je predlaganih več kandidatov, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi novo glasovanje. V drugi krog glasovanja se uvrstita kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če se glasuje le o dveh kandidatih, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z največjim številom glasov.
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o. teh kandidatih ponovi.
25. člen
Če kandidat pri ponovnem glasovanju ni dobil večine, določene v prejšnjem členu, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidature.
3.2 Izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine in imenovanje sekretarja skupščine
26. člen
Glede postopka glasovanja se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo volitve predsednika in podpredsednika zbora.
27. člen
O imenovanju sekretarja skupščine zbori glasujejo tajno. Glasovanje je lahko tudi javno, če tako sklene skupščina.
3.3. Izvolitev komisije skupščine za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
28. člen
Predlogi kandidatur se vložijo pri predsedstvu skupščine.
Predsedstvo skupščine sestavi predlog za izvolitev komisije. Na kandidatni listi je toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli. Glasuje se o kandidatni listi v celoti.
29. člen
Predsednika in člane komisije volijo zbori na skupni seji s tajnim glasovanjem, po sklepu skupne seje pa lahko tudi javno.
30. člen
Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnico.
3.4. Izvolitev drugih komisij skupščine
31. člen
Za postopek izvolitve drugih komisij skupščine se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo postopek izvolitve komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Če je potrebno izvoliti nadomestnega ali dodatnega člana komisije, se smiselno enako izvedejo volitve le za tega člana.
Skupščinske komisije na svoji prvi seji izvolijo izmed svojih članov namestnika predsednika komisije.
3.5. Volitve predsednika in članov izvršnega sveta
32. člen
Glasuje se z glasovnicami in smiselno uporablja določbe poslovnika o volitvah funkcionarjev skupščine.
33. člen
Predlog kandidatur za mandatarja izvršnega sveta se vloži pismeno pri predsedstvu skupščine v roku, ki ga določi skupščina na skupni seji. Predlogu mora biti priloženo pismeno soglasje kandidata za mandatarja, da je pripravljen sprejeti mandat.
34. člen
Kandidat za mandatarja izvršnega sveta predstavi skupščini pred volitvami program dela, ki ga bo izvršni svet izvrševal, če bo izvoljen.
35. člen
Volitve izvršnega sveta vodi na seji izvoljena komisija.
Glasuje se najprej o izvolitvi predsednika, nato pa o izvolitvi članov izvršnega sveta.
Delegat glasuje za kandidata za predsednika izvršnega sveta tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata.
O članih izvršnega sveta se glasuje posamezno.
Glasuje se tako, da se obkroži številko pred imenom posameznega kandidata.
V primeru, da kdo od kandidatov ni dobil potrebne večine glasov, lahko predsednik izvršnega sveta vztraja pri predlogu in zahteva ponovno glasovanje. Glasuje se samo o kandidatih, ki niso prejeli potrebne večine glasov.
Če tudi v drugem krogu glasovanja kandidati niso izvoljeni, lahko predsednik izvršnega sveta na isti ali naslednji seji predlaga nove kandidate.
Izvršni svet je izvoljen, ko je izvoljena najmanj polovica predlaganih kandidatov za mesto v izvršnem svetu.
36. člen
Če je potrebno izvesti volitve posameznih funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta med mandatnim obdobjem skupščine, se predlogi kandidatur vložijo pri predsedstvu skupščine v roku, ki ga določi skupščina na skupni seji.
3.6. Volitve in imenovanja občinskih funkcionarjev in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine
37. člen
Po izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed podpredsednika in članov izvršnega sveta funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe.
Glasuje se na skupni seji.
Glasuje se javno.
38. člen
O izvolitvi drugih funkcionarjev se glasuje javno na skupni seji, razen če skupna seja sklene, da se glasuje tajno.
3.7. Imenovanje članov organov upravljanja organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo Republike Slovenije, zakonom, odlokom ali drugim aktom skupščine
39. člen
Člani organov upravljanja organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z zakonom, odlokom ali drugim aktom skupščine, se imenujejo na predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve po predhodnem mnenju izvršnega sveta.
40. člen
Imenovanje se opravi na skupni seji z javnim glasovanjem, razen če skupščina sklene, da se glasuje tajno.
41. člen
Člani organov upravljanja organizacij in skupnosti, ki jih imenuje skupščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji poročajo o svojem delu.
3.8. Slovesna izjava
42. člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki njenih zborov, predsednik in člani izvršnega sveta, drugi občinski funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, slovesno izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost in" da bom ravnal po ustavi, zakonih ter statutu občine Postojna in se po svojih močeh trudil za srečno in bogato življenje nas vseh.«
43. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine podata slovesno izjavo na skupni seji zborov, predsedniki in podpredsedniki zborov pred zbori, ki jih volijo, predsednik in člani izvršnega sveta in drugi občinski funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, pa pred predsednikom skupščine.
3.9. Klubi delegatov
44. člen
V skupščini se lahko ustanovijo klubi delegatov političnih organizacij in neodvisnih delegatov kot oblika povezovanja delegatov posameznih političnih organizacij in neodvisnih delegatov.
45. člen
Vodje klubov delegatov pismeno obvestijo predsednika skupščine o nazivu in naslovu kluba ter imenu vodje.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
1. Udeležba na sejah zborov in sodelovanje v delovnih telesih skupščine in zborov
46. člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeležiti se sej zbora, katerega član je in sej delovnih teles skupščine in zborov, v katere je bil izvoljen, ter na njih razpravljati.
47. člen
Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa ali na sejo zbora ali skupščine, mora to sporočiti sekretarju skupščine.
48. člen
Predsednik zbora obvesti zbor, skupščino, volilno telo in javnost, če delegat trikrat zaporedoma ne pride na sejo zbora ali skupščine in ne opraviči svojega izostanka.
2. Pravica delegatov do dajanja pobud
49. člen
Delegat ima pravico dati pobudo za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov, ki sodijo v pristojnost izvršnega sveta ali posameznih občinskih upravnih organov.
Delegat poda pobudo pisno ali ustno na seji skupščine.
Če delegat meni, da je potrebno, da se pobuda obravnava že na tekoči seji skupščine, ima v okviru posebne točke dnevnega reda, pod katero se obravnavajo pobude in vprašanja delegatov, pravico, da obrazloži vzroke za takojšnjo obravnavo. O tem odloči skupščina. Če pride do takojšnje obravnave, skupščina sprejema veljavne sklepe in stališča.
50. člen
Predsednik skupščine pošlje pobudo delegata pristojnim delovnim telesom skupščine in izvršnemu svetu ali pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
Odgovori na pobude delegatov se posredujejo v pisni obliki vsem delegatom najkasneje do sklica naslednje skupščine. V primeru, da je za odgovor potrebna obsežnejša analiza, lahko izvršni svet prosi za podaljšanje roka. Skupščina o prošnji odloči z glasovanjem.
51. člen
Če delegat, ko prejme stališče o svoji pobudi, oziroma odgovor na svoje vprašanje s stališčem oziroma odgovorom ni zadovoljen, mora predsedstvo skupščine na zahtevo delegata uvrstiti obravnavo pobude oziroma vprašanja na prvo naslednjo sejo.
3. Vprašanja izvršnemu svetu oziroma občinskim upravnim organom
52. člen
Na vsaki seji skupščine mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja delegatov.
3.1. Informacije, ki jih delegati ali skupine delegatov zahtevajo od izvršnega sveta ali posameznega upravnega organa
53. člen
Vsak delegat lahko od izvršnega sveta, upravnih organov in drugih organov in organizacij, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zahteva informacije s področja, ki ga zanima. Razloge zaradi katerih se informacije ne daje, opredeljujejo ustava in zakoni. Postopek v zvezi z informacijami zaupne narave ureja 58. člen.
54. člen
Zahteve po informacijah se pošljejo predsedniku skupščine.
Predsednik skupščine pošlje zahteve na naslov, na katerega se nanašajo. Zahtevana informacija mora biti posredovana delegatu v roku petnajst dni- od vložitve zahteve pri predsedniku skupščine. Predsednik skupščine lahko izjemoma ta rok podaljša še za petnajst dni.
3.2. Vprašanja, ki jih izvršnemu svetu ali posameznim upravnim organom postavljajo posamezni delegati
55. člen
Vsak delegat ima pravico postavljati vprašanja izvršnemu svetu ali posameznim upravnim organom.
Izvršni svet ali posamezni upravni organ mora na ta vprašanja praviloma odgovoriti na seji, na kateri so postavljena, ali pismeno najkasneje do naslednjega sklica skupščine. V primeru, da je potrebna obsežnejša analiza, lahko izvršni svet prosi za podaljšanje roka. Skupščina o tem odloči z glasovanjem.
Odgovor na vprašanje se posreduje vsem delegatom skupščine.
4. Pravica delegatov do obveščenosti in do vpogleda v gradiva
56. člen
Delegat mora biti sproti obveščen o vseh vprašanjih, za katera oceni, da jih mora poznati, da lahko opravlja delegatsko funkcijo, zlasti pa o splošnih vprašanjih politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, o delu delovnih teles skupščine, o delu izvršnega sveta in delu upravnih organov.
57. člen
Delegati v skupščini imajo pravico do vpogleda v vsa gradiva, ki so na razpolago v skupščini, pri njenih zborih ali posameznih delovnih telesih.
58. člen
Delegatom so dostopna vsa gradiva zaupne narave, pri tem pa mora biti delegat opozorjen na posledice zlorabe podatkov oziroma kršenja uradne tajnosti posameznih gradiv oziroma podatkov.
59. člen
Na zahtevo delegatov nudijo strokovni administrativni in tehnični delavci upravnih organov delegatom pomoč pri oblikovanju in formuliranju predlogov, dajejo jim strokovna pojasnila in dopolnilno gradivo, skrbijo za to, da so delegatom zagotovljeni tehnični pogoji za delo in jim dajejo informacije o delu skupščine.
5. Imuniteta
60. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto na podlagi 167. člena ustave Republike Slovenije.
61. člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega, in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, mandatno-imunitetni komisiji zbora.
Mandatno-imunitetna komisija zbora prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato o tem poroča zboru na prvi naslednji seji zbora.
62. člen
O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu svoje mandatno-imunitetne komisije. V zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati. Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se kazenski postopek takoj ustavi. Če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost.
Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
63. člen
Če zbor ni zbran, lahko da mandatno-imunitetna komisija zbora, v katerega je delegat izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek, prav tako lahko odloči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati, ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev mandatno-imunitetne komisije zbora je izvršljiva.
Mandatno-imunitetna komisija mora sporočiti svojo odločitev zboru na njegovi prvi naslednji seji. Po sporočilu mandatno-imunitetne komisije odloči zbor, ali njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
64. člen
Kadar da zbor oziroma njegova mandatno-imunitetna komisija dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
6. Delegati zborov, ki so bili izvoljeni za člane izvršnega sveta in imenovani za občinske sekretarje
65. člen
Delegati zborov, ki so bili izvoljeni za člane izvršnega sveta in imenovani za občinske sekretarje:
1. ne glasujejo, kadar zbori odločajo o odgovornosti izvršnega sveta ali posameznega funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ,
2. ne morejo postavljati vprašanj izvršnemu svetu ali občinskim upravnim organom,
3. nimajo pravice predlagati amandmajev k predlogom odlokov, kadar je predlagatelj odloka izvršni svet.
7. Prenehanje mandata
66. člen
Delegatu preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon.
Delegatu preneha mandat z dnem, ko zbor, katerega delegat je, ugotovi, da so nastopili zakoniti razlogi.
67. člen
Delegat lahko odstopi. Delegat ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
Izjavo o odstopu izroči delegat predsedniku skupščine, ta pa jo pošlje predsedniku njegovega zbora.
68. člen
Če delegatu preneha mandat v zboru pred iztekom mandatne dobe, se v skladu z zakonom namesto njega izvoli nov delegat.
69. člen
Predsednik skupščine je dolžan uvrstiti v predlog dnevnega reda za prvo naslednjo sejo ali zasedanje skupščine vsak primer, ki ima za posledico prenehanje mandata delegata.
8. Delegati zborov republiške skupščine
70. člen
Delegate zborov republiške skupščine iz naše občine se obvezno vabi na seje zborov občinske skupščine in njenih delovnih teles, kjer enakopravno sodelujejo v razpravi brez pravice odločanja. Imajo tudi pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mnenja in stališča ter strokovne ocene o vprašanjih, o katerih bo odločal zbor, katerega delegati so.
IV. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE, PREDSEDNIK SKUPŠČINE, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE IN SEKRETAR SKUPŠČINE
1. Predsedstvo skupščine
71. člen
Predsedstvo skupščine sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov.
Predsedstvo skupščine predlaga dnevni red skupščine, datum, uro in kraj zasedanja skupščine.
Člani predsedstva skupščine pomagajo predsedniku skupščine voditi zasedanje skupščine in volitve, za katere je pristojna skupščina.
72. člen
Predsedstvo skupščine ugotavlja sklepčnost skupnega zasedanja in skupne seje.
73. člen
Predsedstvo skupščine do izvolitve delovnih teles skupščine opravlja njihovo funkcijo.
2. Predsednik skupščine in podpredsednik skupščine
74. člen
Predsednik skupščine in podpredsednik skupščine opravljata svojo funkcijo nepoklicno.
75. člen
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku skupščine pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega področja.
3. Sekretar skupščine
76. člen
Sekretar skupščine:
1. pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju in organiziranju sej skupščine in predsedstva skupščine in skrbi za zapisnike teh sej,
2. pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju, organiziranju in vodenju skupnih sej in zasedanj zborov in skrbi za zapisnike teh sej,
3. skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov skupščine,
4. ureja gradivo za skupne seje in zasedanja skupščine, seje zborov in delovna telesa skupščine,
5. opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik skupščine.
Za svoje delo je sekretar skupščine odgovoren skupščini in predsedniku skupščine.
V. JAVNOST DELA SKUPŠČINE
77. člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih, ki jih sprejema.
78. člen
Predsednik skupščine, predsedniki zborov in predsedniki delovnih teles določijo, kateri akti se objavijo v sredstvih javnega obveščanja.
Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki so zaupne narave.
79. člen
Obiskovalci so lahko v skupščini navzoči na sejah zborov in delovnih teles, nimajo pa pravice do razprave, razen če sodelujejo na seji kot predstavnik predlagatelja, ali jih razprava, ki se vodi v skupščini, neposredno prizadeva in jim predsedujoči da besedo.
80. člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico, da so navzoči na sejah zborov in na sejah delovnih teles ter da obveščajo javnost o njihovem delu.
81. člen
Skupščina oziroma delovna telesa lahko sklenejo, da bodo določeno zadevo obravnavali brez navzočnosti javnosti.
Skupščina oziroma delovna telesa lahko sklenejo, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko navzoči na seji, na kateri se bo obravnavalo določeno zadevo brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju smejo dajati javnosti le tista obvestila, ki jih določijo zbori oziroma. delovna telesa. Ti pa lahko sklenejo, da smejo obvestila o obravnavanem vprašanju ali zadevi predstavniki sredstev javnega obveščanja posredovati javnosti šele, po določenem času.
82. člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo vsi dokumenti in gradiva skupščine, zborov in delovnih teles, magnetogramski zapiski, sejni zapiski in druge publikacije, ki jih izdaja skupščina.
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja niso na voljo dokumenti in gradiva skupščine, zborov in delovnih teles, ki so zaupne narave.
VI. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV
1. Ustanovitev delovnih teles
83. člen
Delovna telesa skupščine so komisije in odbori.
Komisije in odbori na ravni skupščine so skupna delovna telesa vseh zborov skupščine, ki jih zbori skupščine ustanovijo z odlokom. Z odlokom o ustanovitvi se določi sestav in naloge komisije oziroma odbora na ravni skupščine. Način dela si komisije določijo s svojim poslovnikom ali uporabljajo ta poslovnik.
Zbori skupščine na skupni seji volijo in, razrešujejo predsednike in člane komisij ter predsednike in člane odborov na ravni skupščine.
Odbori so delovna telesa posameznega zbora, ki jih zbor ustanovi z odlokom, s katerim določi sestav in pristojnosti odbora.
2. Predsednik delovnega telesa
84. člen
Predsednik delovnega telesa organizira delo delovnega telesa ter sklicuje in vodi njegove seje. Predsednik mora voditi seje delovnega telesa po določbah poslovnika.
Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo delovnega telesa, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsednik zbora ali najmanj ena tretjina članov delovnega telesa, ali če to predlaga skupščina. V zahtevi ali predlogu iz prvega stavka morajo biti navedena vprašanja, zaradi katerih bi bilo treba sklicati sejo delovnega telesa.
3. Sklepčnost in odločanje delovnega telesa
85. člen
Delovno telo je sklepčno, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Delovno telo se šteje za sklepčno tako dolgo, dokler kateri od članov pred glasovanjem o posamezni zadevi ne zahteva ugotavljanja sklepčnosti. Če predsednik v tem primeru ugotovi, da je delovno telo nesklepčno, lahko glasovanje za določen čas preloži in odpre razpravo o kateri od ostalih zadev, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa.
Delovno telo sprejme odločitve z večino navzočih članov.
4. Naloge delovnega telesa
86. člen
Delovno telo obravnava zadeve, ki mu jih dodeli v obravnavo predsednik skupščine in zadeve iz svoje pristojnosti.
Kadar predsednik skupščine dodeli posamezno zadevo v obravnavo več delovnim telesom, določi obenem matično delovno telo. Matično delovno telo je lahko komisija skupščine.
Vse odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina, predsednik skupščine vedno dodeli v obravnavo tudi statutarno-pravni komisiji.
87. člen
Delovno telo pripravi poročilo, v katerem oceni obravnavano gradivo in skupščini oziroma zboru predlaga, kakšne rešitve naj sprejme v zvezi z obravnavo posamezne zadeve. V poročilu se navedejo tudi ločena mnenja posameznih članov delovnega telesa, kadar le-ti to zahtevajo.
88. člen
Kadar je bila posamezna zadeva dodeljena v obravnavo več delovnim telesom, pripravi poročilo za seje zborov samo matično delovno telo. Matično delovno telo vključi v svoje poročilo tudi stališča in predloge drugih delovnih teles, ki so zadevo obravnavala, razen poročila statutarno-pravne komisije.
89. člen
Po zaključku seje delovnega telesa določi njegov predsednik poročevalca za sejo skupščine.
Poročevalec delovnega telesa na seji skupščine na zahtevo le-te pojasni stališče, mnenja, predloge in pripombe delovnega telesa.
VII. SEJE SKUPŠČINE (ZASEDANJA SKUPŠČINE)
1. Sklic seje skupščine in pošiljanje gradiv
90. člen
Predsednik skupščine skliče sejo skupščine najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Sklicu seje skupščine, ki obsega predlog dnevnega reda, se priloži gradivo za obravnavo zadev, ki so predlagane za uvrstitev na dnevni red seje. Če gradivo iz objektivnih razlogov ni pripravljeno ob sklicu, se ga pošlje pred sejo, le izjemoma pa izroči delegatom na sami seji. O razlogih za to predlagatelj oziroma predsedstvo obvesti skupščino.
Zbor skliče predsednik zbora.
Delegatom se lahko gradivo za obravnavo posameznih zadev pošlje še pred sklicem seje.
91. člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem členu, če je to potrebno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, naravne nesreče in zaradi drugih izrednih potreb občine.
92. člen
Gradivo za seje se pošilja vsem delegatom, članom delovnih teles in izvršnemu svetu.
Predsednik skupščine odloča o tem, komu se poleg delegatov in izvršnega sveta, lahko pošlje posamezno gradivo ali gradivo za sejo skupščine v celoti.
93. člen
Predsednik skupščine lahko povabi na sejo skupščine k obravnavi posamezne zadeve predstavnike organizacij in skupnosti. Vabljeni imajo pravico do besede, razen če skupščina na predlog predsednika ali delegata odloči drugače.
2. Dnevni red seje
94. člen
Dnevni red seje določi skupščina na začetku seje.
95. člen
V času seje se lahko spremeni vrstni red posameznih točk, če se delegati s tem strinjajo.
3. Poročanje in razprava na seji
96. člen
Predsedujoči skupščine odpre razpravo posebej o vsaki zadevi, ki je uvrščena na dnevni red seje skupščine.
97. člen
Predsedujoči skupščine da besedo najprej predstavnikom izvršnega sveta oziroma drugim predlagateljem aktov, če želijo podati uvodno obrazložitev, nato pa poročevalcem delovnih teles. Zatem odpre razpravo.
98. člen
Delegat lahko razpravlja, ko mu predsedujoči da besedo.
Delegati se za besedo prijavljajo med razpravo. K besedi se delegati javljajo z dvigom roke.
99. člen
Predsedujoči dodeli besedo delegatu ne glede na vrstni red, kadar le-ta želi razpravljati v zvezi z uporabo poslovnika ali kadar želi popravek v zvezi s posameznimi navedbami delegata, ki je razpravljal pred njim.
100. člen
Skupščina lahko na začetku vsake seje na predlog predsedujočega skupščine glede na obseg sprejetega dnevnega reda določi, koliko časa sme trajati razprava posameznega delegata. Razprava se omeji na največ 5 minut.
101. člen
Ko je lista razpravljalcev izčrpana ali če se nihče ne prijavi k besedi, predsedujoči ugotovi, da je razprava končana.
4. Vzdrževanje reda na sejah
102. člen
Za red na seji skupščine skrbi predsedujoči.
Predsedujoči sme zaradi kršitve reda na seji izreči delegatom naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
103. člen
Predsedujoči skupščine izreče opomin delegatu, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
104. člen
Predsedujoči skupščine odvzame besedo delegatu, ki mu je predhodno dvakrat izrekel opomin. Predsedujoči ima pravico, da takemu delegatu v razpravi o zadevi, v kateri je prišlo do kršitve, ne da več besede.
105. člen
Predsedujoči skupščine izreče ukrep odstranitve s seje delegatu, ki noče upoštevati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače ovira ali preprečuje delo na seji.
Delegat, ki mu je predsedujoči, izrekel ukrep iz prvega odstavka tega člena, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja, in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
106. člen
Če predsedujoči skupščine ne uspe z ukrepi iz prejšnjih členov ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje.
107. člen
Predsedujoči skupščine lahko odredi odstranitev iz sejne dvorane za vsakega poslušalca, ki moti red.
5. Sklepčnost
108. člen
Zbor je sklepčen, če je na seji prisotna večina delegatov zbora.
Sklepčnost mora biti podana v začetku seje, v nadaljevanju pa samo pri glasovanju in pri volitvah.
Pri vsakem glasovanju mora predsedujoči zagotoviti ugotavljanje sklepčnosti, če to zahteva vsaj en delegat.
6. Odločanje
109. člen
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko ta poslovnik predpisuje tajno glasovanje, ali ko skupščina na predlog najmanj 5 delegatov odloči, da bo glasovanje tajno.
110. člen
Delegati javno glasujejo z dvigom roke. Kadar delegati glasujejo tajno, glasujejo z glasovnicami.
111. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsedujoči skupščine pozove delegate, da naj se najprej opredelijo, kdo je za predlog, nato pa kdo je proti predlogu in nazadnje, kdo se je glasovanja vzdržal.
Posamično se izjavljajo delegati, če tako odloči skupščina na predlog predsedujočega skupščine ali delegata, če je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat izjavi »za« ali »proti«, ali pa se vzdrži glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
112. člen
Skupščina lahko takoj po opravljenem glasovanju ugotovi na predlog predsedujočega ali delegata, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi tehnične ali druge napake ni jasen. V tem primeru skupščina glasovanje ponovi.
113. člen
Zbor veljavno sprejme odločitev z večino navzočih delegatov, če sicer ni določena višja stopnja soglasja.
Kadar zbori skupščine odločajo na skupnem zasedanju, je odločitev veljavno sprejeta, če je izglasovana z večino glasov navzočih delegatov vsakega zbora, če sicer ni določena višja stopnja soglasja.
Kadar zbori skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov navzočih delegatov vseh zborov na seji, če sicer ni določena višja stopnja soglasja.
7. Seja zbora
114. člen
Sejo zbora skliče in vodi predsednik zbora.
115. člen
Določbe tega poslovnika o sejah skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sejo zbora.
VIII. AKTI SKUPŠČINE
116. člen
Zbori skupščine sprejemajo:
1. planske akte
2. odloke
3. občinski proračun in občinski zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna
4. resolucije
5. stališča
6. priporočila
7. sklepe
8. smernice
9. druge akte.
117. člen
Z resolucijo opozarja skupščina na stanje, probleme in potrebe na področju družbenega življenja, ki so skupnega pomena za občino, določa politiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih, in ukrepe, ki so za to potrebni.
118. člen
S stališči skupščina opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine.
119. člen
Zbori lahko v mejah svojega delovnega področja s sklepi ugotavljajo stanje in zavzemajo stališča v zvezi z vprašanji, ki so jih obravnavali, nalagajo obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave in sprememb odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja.
120. člen
Vsak zbor lahko v okviru svoje pristojnosti sprejema sklepe o svojem delu oziroma o delu delovnih teles, kakor tudi o delu strokovnih služb za potrebe zbora in svojih delovnih teles.
Delovna telesa občinske skupščine oziroma zborov lahko sprejmejo le sklepe o svojem delu.
121. člen
Sklepi se pošiljajo organom, organizacijam in posameznikom, na katere se nanašajo.
122. člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine se pritisne pečat skupščine.
Z izvirnikom odloka oziroma drugega akta skupščine je mišljeno besedilo odloka oziroma akta, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine hrani skupščina.
Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in evidenco o njih skrbi sekretar skupščine.
123. člen
Odloki skupščine se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odloke pošilja v objavo sekretar skupščine.
Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka.
IX. POSTOPEK ZA IZDAJO ODLOKA
1. Splošne določbe
124. člen
Odlok lahko predlaga vsak delegat, zbor, predsedstvo, izvršni svet, delovna telesa skupščine in zborov.
125. člen
Odlok se sprejema v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka.
126. člen
Kadar izvršni svet ni predlagatelj odloka, mu predsednik skupščine pošlje osnutek odloka in predlog odloka, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje o osnutku in predlogu odloka pred obravnavo v skupščini.
127. člen
Predlagatelj odloka mora biti povabljen na sejo, na kateri se obravnava osnutek odloka in predlog odloka in ima pravico udeležiti se obravnave.
2. Osnutek odloka
128. člen
Postopek za izdajo odloka se začne s predložitvijo osnutka odloka.
129. člen
Predlagatelj pošlje osnutek odloka predsedstvu skupščine.
130. člen
Osnutek odloka vsebuje rešitve v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora vsebovati razloge, ki utemeljujejo potrebo po izdaji novega odloka ali po spremembah in dopolnitvah veljavnega odloka in podatke o finančnih posledicah različnih možnih rešitev, podatke o tem, kolikšni bodo prihranki oziroma kolikšna finančna sredstva bodo potrebna zanje in iz katerih virov bodo zagotovljena, kakšne nove materialne obveznosti bodo nastale za občino, podjetja in občane in kakšne nove naloge bodo naložene občinskim upravnim organom in občanom in druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih odlok ureja.
131. člen
Osnutek odloka morajo delegati skupščine prejeti najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri naj bi ga skupščina obravnavala.
Poročilo statutarno-pravne komisije in drugih delovnih teles je lahko posredovano tudi na seji, na kateri se osnutek obravnava.
132. člen
Predstavnik predlagatelja odloka ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščine, zbora ali delovnega telesa, na kateri se obravnava osnutek odloka.
133. člen
Pri obravnavi osnutka odloka na seji skupščine lahko predstavnik predlagatelja poda dopolnilno obrazložitev k osnutku.
Za predstavnikom izvršnega sveta oziroma drugega predlagatelja podajo svoja poročila predstavniki ustreznih delovnih teles, za njimi pa izražajo svoje predloge, pripombe in mnenja delegati.
134. člen
Razprava o osnutku odloka na seji skupščine se začne s splošno razpravo o celotnem aktu, ali pa se razpravo organizira po posameznih členih.
Po končani razpravi na seji skupščine, skupščina sprejme osnutek odloka in s sklepom odloči, katere pripombe naj predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka.
Vsi predlogi, pripombe in stališča, podana v razpravi, morajo biti posredovana predlagatelju osnutku odloka, ki jih mora obravnavati in upoštevati pri pripravi odloka.
Če predlagatelj pripombo ali predlog zavrne, mora to pismeno obrazložiti.
Skupščina lahko sklene, da se osnutek odloka da v javno razpravo in določi rok za javno razpravo.
135. člen
Kadar zbori v načelu podpirajo osnutek odloka, pri tem pa ocenijo, da posamezne rešitve še niso dovolj natančno opredeljene, lahko predlagatelju s sklepom naložijo, da pripravi nov osnutek, upoštevaje njihove pripombe.
2.1. Usklajevalni postopek, kadar osnutek odloka ni bil sprejet v enem ali dveh zborih
136. člen
Kadar osnutek odloka ni bil sprejet v enem ali dveh zborih, zbori postavijo skupno komisijo, v katero vsak zbor izvoli po tri člane.
137. člen
Skupna komisija prouči razloge, zaradi katerih osnutek odloka v enem ali dveh zborih ni bil sprejet, in pripravi predlog, v katerem zboru ali zboroma, ki osnutka nista sprejela, predlaga, da se ponovno o njem opredelita.
138. člen
Če skupna komisija ne uspe oblikovati sporazumnega predloga, ali če eden ali dva zbora njen sporazumni predlog zavrneta, se mora predlagatelj odloka izjasniti, ali vztraja pri osnutku odloka, ali bo pripravil nov osnutek, ali pa ga bo umaknil iz nadaljnjega postopka.
3. Predlog odloka
139. člen
Predlog odloka pripravi predlagatelj odloka in ga pošlje predsedstvu skupščine.
140. člen
Predlog odloka mora biti predložen v obliki, v kateri se sprejemajo odloki in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora predvsem navajati, v čem se posamezne določbe predloga odloka razlikujejo od določb v osnutku odloka in zakaj se je predlagatelj osnutka odloka odločil za rešitve, vsebovane v predlogu.
3.1. Obravnava predloga odloka v delovnih telesih
141. člen
Predsednik skupščine dodeli predlog odloka v obravnavo statutarno-pravni komisiji, lahko pa glede na vsebino tudi drugim delovnim telesom.
142. člen
Delovna telesa obravnavajo predlog odloka najprej z vidika, ali so stališča in pripombe, ki so jih zbori sprejeli ob obravnavi osnutka, v predlogu odloka pravilno in dosledno izvedena.
Statutarno-pravna komisija prouči predlog odloka predvsem iz redakcijskega vidika in vidika možnih pravno-tehničnih izboljšav končnega besedila odloka.
143. člen
Predloge za dopolnitve ali spremembe posameznih določb predloga odloka lahko da delovno telo v obliki amandmajev le k tistim določbam predloga, h katerim je dalo pripombe že ob obravnavi osnutka, ali k tistim določbam, ki jih je predlagatelj odloka na novo oblikoval na podlagi obravnave osnutka.
144. člen
Statutarno-pravna komisija da v svojem poročilu tudi mnenje o amandmajih k predlogu, ki jih je dalo delovno telo.
145. člen
Če pride do nasprotja med amandmaji pristojnega delovnega telesa in amandmaji statutarno-pravne komisije, pristojno delovno telo ponovno razpravlja o predlogu odloka in amandmajih statutarno-pravne komisije, da bi jih uskladili.
Če amandmajev statutarno-pravne komisije in pristojnega delovnega telesa ni mogoče uskladiti, obvesti pristojno delovno telo o tem skupščino.
3.2. Obravnava predloga odloka
146. člen
Predlog odloka morajo delegati skupščine sprejeti najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo skupščine.
Poročila delovnih teles in poročilo statutarno-pravne komisije so lahko podana na seji:
147. člen
V splošni obravnavi skupščina ugotovi, ali so stališča in pripombe, ki jih je sprejela, s sklepom ob obravnavi osnutka odloka, v predlogu odloka pravilno in dosledno izvedena.
Če skupščina ugotovi, da predlog odloka ni pripravljen v skladu s sklepom iz prvega odstavka, predlog s sklepom zavrne in ga vrne predlagatelju, da pripravkov predlog odloka.
148. člen
Če skupščina ugotovi, da je predlog odloka pripravljen v skladu s sklepom, sprejetim ob obravnavi osnutka odloka, preide na obravnavo predloga odloka.
149. člen
Po končani obravnavi skupščina odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih ni možno odpreti ponovne razprave v zvezi s posameznimi amandmaji.
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje posebej, razen če skupščina odloči drugače.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v predlogu, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
3.3. Amandmaji
150. člen
Amandmaje k predlogu odloka lahko vlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati odlok, do konca obravnave predloga odloka na seji.
151. člen
Amandmaji k predlogu odloka morajo biti pisni in obrazloženi. Obrazložitev je lahko podana ustno.
152. člen
Predlagatelj odloka da mnenje o amandmajih. Izvršni svet da mnenje o amandmajih tudi, kadar ni predlagatelj odloka.
153. člen
Predlagatelj amandmaja lahko umakne amandma. Amandma se šteje za umaknjen z izjavo predlagatelja na seji, da umika amandma.
Predsednik delovnega telesa lahko umakne amandma v imenu delovnega telesa, če je delovno telo to možnost izrecno dopustilo. V nasprotnem primeru mora predsednik sklicati sejo delovnega telesa.
154. člen
Skupščina lahko sklene, da bo obravnavo odloka odložila in nadaljevala na kateri od naslednjih sej, ali da bo obravnavo prekinila, dokler predlagatelj odloka, izvršni svet, pristojno delovno telo in statutarno-pravna komisija ne proučijo amandmajev.
Skupščina lahko pred glasovanjem o amandmajih prekine obravnavo predloga odloka in zadolži statutarno-pravno komisijo, da ugotovi, kaj bi sprejem posameznih amandmajev pomenil iz vidika medsebojne usklajenosti zakonskega besedila. Po proučitvi tega vprašanja lahko statutarno-pravna komisija predlaga dodatne amandmaje k predlogu odloka zaradi odprave neskladij v besedilu odloka.
3.4. Glasovanje o predlogu odloka
155. člen
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča skupščina o predlogu odloka v celoti.
4. Sprejem odloka
156. člen
Odlok je sprejet, če so ga pristojni zbori izglasovali v enakem besedilu.
5. Usklajevalni postopek
157. člen
Kadar predlog odloka ni bil sprejet v enem ali dveh zborih, zbori postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane.
Če en zbor ne imenuje članov komisije, sestavljajo skupno komisijo člani ostalih dveh zborov.
158. člen
Skupna komisija prouči razloge, zaradi katerih predlog odloka v enem ali v dveh zborih ni bil sprejet, in pripravi predlog, v katerem zboru ali zboroma, ki predloga odloka nista sprejela, predlaga, da se ponovno o njem opredelita.
159. člen
Pri usklajevanju zbori z glasovanjem odločajo brez razprave o predlogu odloka.
160. člen
Če se skupna komisija ne sporazume in če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda.
161. člen
Če izvršni svet ali eden od zborov oceni, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna in bi zaradi nerešenega vprašanja nastala občutna škoda, odloča skupščina o spornem vprašanju na skupni seji.
6. Enofazni postopek
162. člen
Predlagatelj odloka lahko predlaga zborom, da naj obravnavajo samo predlog odloka in ga sprejmejo. Ta predlog mora predlagatelj odloka utemeljiti.
163. člen
Skupščina razpravlja o predlogu, da naj obravnava samo predlog odloka in o razlogih, s katerimi je predlagatelj odloka utemeljil predlog za enofazni postopek. O predlogu odloča s sklepom.
7. Zahteva za izdajo odloka
164. člen
Zahtevo za izdajo odloka lahko dajo zbornice, krajevne skupnosti, organizacije in skupnosti, društva in občani, ki se s to zahtevo lahko obrnejo tudi na kateregakoli od tistih, ki imajo pravico predlagati odlok.
165. člen
Zahtevo za izdajo odloka se pošlje predsedstvu skupščine.
Če predsedstvo skupščine občine meni, da je zahteva utemeljena, predlaga skupščini nadaljnji postopek.
V primeru odklonilnega mnenja predsedstva odloči o zahtevi skupščina, če predlagatelj vztraja pri zahtevi.
X. POSTOPEK SPREJEMANJA DRUGIH AKTOV SKUPŠČINE, KI NISO ODLOKI
166. člen
Pravico predlagati sprejem katerega od drugih aktov skupščine, ki niso odloki, imajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati odlok.
167. člen
Za postopek sprejemanja drugih aktov skupščine, ki niso odloki, se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo postopek sprejemanja odloka.
Zbori obravnavajo in sprejemajo akte iz prvega odstavka v enofaznem postopku, lahko pa sklenejo, da bodo katerega od navedenih aktov obravnavali v dvofaznem postopku, če ni s statutom drugače določeno.
XI. POSTOPEK ZA SKLEPANJE DOGOVORA OBČIN ALI DRUGEGA DOGOVORA
168. člen
V postopku za sklepanje dogovora občin ali drugega dogovora, v katerem je udeleženec skupščina, se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo postopek za izdajo odloka.
XII. POTRJEVANJE IN DAJANJE SOGLASIJ K AKTOM ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI, ZA KATERE JE Z AKTOM DOLOČENO, DA JIH POTRJUJE SKUPŠČINA ALI DAJE K NJIM SVOJE SOGLASJE
169. člen
Akte organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom ali drugim aktom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni zbori.
170. člen
Akt ter obrazloženo mnenje izvršnega sveta k temu aktu obravnava pristojno delovno telo in statutarno-pravna komisija, ki dasta skupščini svoje predloge in mnenja oziroma predlog sklepa o soglasju.
171. člen
Skupščina najprej obravnava akt organizacije ali skupnosti in nato sklepa o soglasju k temu aktu oziroma potrditvi tega akta, tako da sprejme sklep o soglasju oziroma potrditvi.
O odločitvi skupščine se obvesti organizacija oziroma skupnost.
Če skupščina ni dala soglasja oziroma ni potrdila akta organizacije oziroma skupnosti, v obrazložitvi navede razloge in predlaga, da ga predlagatelj uskladi in ponovno predloži skupščini.
Če skupščina ne da soglasja k aktu organizacije oziroma skupnosti oziroma ga ne potrdi, ta akt ne velja.
Skupščine lahko določi rok, v katerem je potrebno predložiti usklajen akt organizacije oziroma skupnosti v soglasju oziroma potrditev skupščini.
Če da skupščina soglasje k aktu oziroma ga potrdi, lahko da k posameznim določbami pripombe, ki se nanašajo na izpolnitev ali izboljšavo teh določb. Predlagatelj je dolžan v smislu teh pripomb spremeniti besedilo akta in poslati spremembe na vpogled skupščini.
XIII. REFERENDUM
172. člen
Skupščina razpiše referendum z odlokom. Besedilo predloga odloka oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
V odloku o razpisu referenduma se določi predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se razpisuje referendum.
173. člen
Izid referenduma se objavi na enak način kot razpis referenduma.
XIV. JAVNA OBRAVNAVA
174. člen
Če skupščina sklene, da se predlog odloka ali drug skupščinski akt da v javno obravnavo, določi delovno telo za spremljanje javne obravnave ter rok za javno obravnavo.
XV. IZVRŠNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1. Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
175. člen
Skupščina in njena delovna telesa lahko zahtevajo, da se predstavniki izvršnega sveta udeležijo njihovih sej.
176. člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico, da se udeležujejo vseh sej skupščine in njenih delovnih teles in pojasnjujejo stališča o posameznih zadevah iz pristojnosti izvršnega sveta, ki so na dnevnem redu teh sej.
2. Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini
177. člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah skupščine lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in organizacije ter njihove namestnike ter o tem obvesti sekretarja skupščine.
3. Odgovornost izvršnega sveta
178. člen
Skupščina obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti na. izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine, kot tudi na usmeritev in uskladitev dela občinskih upravnih organov, za kar je izvršni svet odgovoren.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja skupščina.
179. člen
Po obravnavi lahko skupščina sprejme stališče o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti; sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, s sklepi določi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil ali predlogov aktov ali za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, z zakonom ali odlokom.
180. člen
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine občine, ki o tem obvesti predsedstvo skupščine. Predsedstvo skupščine da odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red seje skupščine.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
181. člen
Do izvolitve novega izvršnega sveta in imenovanja novih sekretarjev občinskih sekretariatov ali vodij posameznih upravnih organov opravljajo zgoraj našteti tekoče posle iz svoje pristojnosti.
Na sejah predsedstva skupščine morajo poročati o sprejetih odločitvah in o odločitvah, ki jih nameravajo še sprejeti.
Predsedstvo skupščine ima pravico zaustaviti izvršitev vsake odločitve zgoraj naštetih funkcionarjev, kolikor meni, da ni v skladu s stališči delegatov občinske skupščine.
O odločitvah, ki so vezane na daljše obdobje veljave ali morajo biti sprejete takoj in so v pristojnosti odločanja izvršnega sveta, lahko sklepa predsedstvo skupščine občine, o čemer obvesti delegate skupščine na prvi naslednji seji.
4. Postopek obravnave interpelacije
182. člen
Najmanj pet delegatov lahko vloži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delovanjem izvršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pisno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji skupščine. Interpelacijo podpišejo delegati, ki so jo vložili.
Delegati pošljejo interpelacijo predsedstvu skupščine.
Predsedstvo skupščine pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta in delegatom skupščine.
183. člen
Izvršni svet mora poslati predsedstvu skupščine pisno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu poročila, da bo skupščina obravnavala interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje skupščine kot posebna točka dnevnega reda.
Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tudi Če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
184. člen
Predstavnik delegatov, ki je vložil interpelacijo, ima pravico na seji skupščine obrazložiti interpelacijo.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.
185. člen
Razpravo o interpelaciji skupščina konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega Člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali predsedstvo skupščine. Skupščina lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepala na naslednji seji.
186. člen
Delegati, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave.
5. Občinski upravni organi in organizacije
187. člen
Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov in organizacij:
– da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in da o tem poročajo;
– da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja;
– da pripravijo odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina;
– da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles;
– da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja;
– da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati ter spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo skupščine in delovnih teles.
188. člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov oziroma njihovi namestniki, imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine oziroma delovnega telesa, kadar se razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja občinskega upravnega organa.
Funkcionarji iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodelujejo na lastno pobudo ali na zahtevo skupščine oziroma delovnega telesa na njihovih sejah, kadar se na seji obravnava predlog akta, s katerim se urejajo vprašanja z delovnega področja občinskega upravnega organa, ki ga vodijo, ali drugo vprašanje z njihovega delovnega področja.
Na seji skupščine in delovnega telesa, dajejo ti funkcionarji obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dati tako obvestilo in pojasnilo tudi pisno.
Če se funkcionar, ki vodi delo občinskega upravnega organa oziroma njegov namestnik, ne more udeležiti seje skupščine ali delovnega telesa, lahko določi, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj z delovnega področja občinskega upravnega organa, ki se obravnavajo na seji, udeleži seje drug funkcionar, ali strokovni delavec v tem upravnem organu.
189. člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, poročajo na zahtevo skupščine, predsedstva ali na lastno pobudo skupščini o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov in splošnih aktov skupščine in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
6. Odgovornost funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ
190. člen
Skupina petih delegatov lahko da predlog za ugotovitev odgovornosti občinskega funkcionarja, ki vodi upravni organ, če ne ravna po zakonih in drugih predpisih ter splošnih smernicah skupščine.
Predlog za ugotovitev odgovornosti mora biti obrazložen in se opirati na dejstva, na podlagi katerih je to mogoče ugotoviti.
V postopku za ugotovitev odgovornosti se mora omogočiti funkcionarju, ki vodi občinski upravni organ, da se izjavi o dejstvih, zaradi katerih se postavlja vprašanje njegove odgovornosti, ter da da obvestila in potrebne podatke, pomembne za njeno ugotovitev.
Ob predlogu za ugotovitev odgovornosti sprejme skupščina sklep, s katerim ugotovi obstoj odgovornosti in izreče ukrep odstranitve, ali sklep, s katerim ugotovi, da ni razloga za odgovornost.
Ob predlogu za ugotovitev odgovornosti lahko skupščina opozori na nepravilnosti pri delu funkcionarja tudi, če ni podlage, da se izreče ukrep odstranitve.
Zoper sklep o uvedbi postopka in sklep o predlogu za ugotovitev odgovornosti funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, kot tudi zoper sklep o odstranitvi z dolžnosti ni pravnih sredstev, dokler teče postopek za ugotovitev njune odgovornosti.
O predlogu za ugotovitev odgovornosti lahko skupščina zahteva mnenje posameznih organov skupščine in izvršnega sveta.
191. člen
Skupščina lahko funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, oziroma njegovega namestnika odstrani z dolžnosti, dokler traja postopek za ugotovitev odgovornosti.
XVI. POSEBNE DOLOČBE O DELU SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH, V NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI, V VOJNI TER DRUGIH NEVARNOSTIH
192. člen
Skupščina tudi v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter drugih nevarnostih nadaljuje z delom v skladu z določbami ustave, zakona in statuta občine Postojna.
193. člen
Ko so razglašene izredne razmere, ugotovljena neposredna vojna nevarnosti, ali razglašeno vojno stanje, prevzame predsedstvo skupščine v skladu z zakonom dodatne pristojnosti zaradi učinkovitejšega in bolj operativnega dela v danih razmerah.
194. člen
Predsedstvo skupščine v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter v drugih nevarnostih:
– ugotavlja, da se zbori skupščine ne morejo sestati,
– ugotavlja, da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se zbori skupščine niso mogli sestati,
– določa kraj in čas sej zborov ter določa način sklica,
– lahko odloči, da se ne bodo uporabljale posamezne določbe poslovnika skupščine, ki se nanašajo na postopek za izdajo odloka,
– opravi usklajevalni postopek, kadar zakoni in drugi akti niso sprejeti v vseh zborih v enakem besedilu,
– v zveži z volitvami in imenovanji opravlja naloge Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
– odloča o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine.
195. člen
Vodja obrambnih in varnostnih priprav v skupščini je predsednik skupščine. Kadar je predsednik skupščine odsoten, ga nadomešča podpredsednik skupščine.
196. člen
Obrambni in varnostni načrt skupščine sprejme predsedstvo skupščine, o čemer na primeren način obvesti skupščino.
197. člen
Predlog dnevnega reda se pošlje delegatom skupaj s sklicem, lahko pa se predloži na seji zborov. Dnevni red predloži predsedstvo skupščine in se lahko na seji spremeni ali dopolni.
198. člen
Odloki in drugih akti se lahko predložijo neposredno na seji skupščine in se obravnavajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za enofazni postopek za izdajo odloka.
199. člen
Na zahtevo skupščine se odloki, drugi akti, predlogi in gradiva pred odločitvijo v skupščini obravnavajo v delovnem telesu, ki ga v ta namen določi skupščina.
200. člen
Če se delovna telesa ne morejo sestati, lahko predsednik skupščine predlaga skupščini, da obravnava odloke in druge akte ali sprejme tudi druge odločitve brez poprejšnje obravnave v ustreznih delovnih telesih.
201. člen
Ko je objavljena neposredna vojna nevarnost, lahko predsednik skupščine odloči, da se ne bodo v celoti uporabljale določbe tega poslovnika oziroma sklepi o ustanovitvi delovnih teles skupščine in zborov kot tudi določbe o delovnem področju in načinu dela teh delovnih teles, prav tako pa tudi ne sklepi o izvolitvi predsednika in članov delovnih teles.
XVII. SLUŽBE SKUPŠČINE
202. člen
Službe skupščine opravljajo strokovne in administrativno-tehnične posle, ki so potrebni za delo skupščine, njenih zborov, delovnih teles in delegatov.
203. člen
Seje skupščine ali zborov se snemajo. Kasete hranijo službe skupščine do preteka enega leta od konca mandata skupščine.
Kasete s posnetki sej so delegatom, klubom delegatov in izvršnemu svetu na voljo le pri sekretarju skupščine, v uradnih prostorih skupščine občine.
Službe skupščine pripravijo magnetogramski zapisnik zasedanja skupščine.
Magnetogramski zapisnik zasedanja skupščine lahko dobi vsak delegat skupščine, ki zanj zaprosi;
Po magnetogramskem zapisniku pripravi sekretar skupščine skrajšan zapisnik zasedanja skupščine, v katerem je navedeno:
– datum in kraj zasedanja
– število prisotnih delegatov po zborih
– dnevni red zasedanja
– po posameznih točkah dnevnega reda pa:
– naslov točke
– kdo je sodeloval v, razpravi
– besedilo amandmajev
– glasovanje o posameznih amandmajih
– sprejeti sklepi
– rezultati glasovanja
– razprave, za katere delegati zahtevajo, da se vnesejo v zapisnik
Skrajšan zapisnik zasedanja se pošlje delegatom v obravnavo in sprejem.
XVIII. KONČNE DOLOČBE
204. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Skupščine občine Postojna, sprejet na seji 27. 12. 1982 in začasni poslovnik o delu Skupščine občine Postojna, sprejet na seji 10. 5. 1990 in spremembe poslovnika, sprejete na sejah 7. 3. 1991 in 23. 4. 1991.
205. člen
Ta poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 021-3/91-10
Postojna, dne 2. oktobra 1991.
Predsednik
Skupščine občine Postojna
Igor Bratina l. r.
