Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o deviznem poslovanju (ur. l. RS, št. 1/91-I) in 3. točke sklepa o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (ur. l. RS, Št. 17/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije

1. Pooblaščene banke vodijo vse devizne račune v devizah in v protivrednosti v domači valuti, preračunano po srednjih tečajih, veljavnih na dan, ki je določen z zakonom o računovodstvu.
 
2. Rok »isti ali naslednji dan« pomeni, da mora banka izvršiti obveznost, na katero se navedeni rok nanaša, istega dne, če je nalog prejela do 10. ure oziroma najkasneje naslednjega delovnega dne, če je nalog prejela po 10. uri.
 
3. Banke vse transakcije s tujino v tuji valuti medsebojno obračunavajo v devizah, transakcije s tujino v domači valuti pa v domači valuti.

4. Pooblaščena banka, prek katere je bilo izvršeno plačilo iz tujine, obdela to plačilo na obrazcu 743 – Obvestilo o plačilu iz tujine (v nadaljnjem besedilu: nalog 743), ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del.
Pooblaščena banka izdela nalog 743 po dogovoru z uporabnikom v potrebnem številu izvodov, od tega en izvod (original) za Banko Slovenije.
V primeru, da pooblaščena banka na zahtevo uporabnika izdela več izvodov naloga 743, je dolžna zagotoviti označitev (razlikovanje) originala.
 
5. Pooblaščena banka obdela plačilo iz tujine isti ali naslednji delovni dan, ko je prejela sporočilo tuje banke, da so devize odobrene na računu pooblaščene banke ali pravilni nalog tuje banke za izplačilo uporabniku plačila.
Pravilni nalog za plačilo iz tujine je sporočilo tuje banke, ki vsebuje naslednje podatke:
– uporabnik plačila;
– znesek v valuti;
– datum valutacije;
– nalogodajalec.
V primeru, ko tuja oseba plačuje v breme svojega deviznega računa, ki ga vodi druga domača banka, je nalog pravilen, ko je opremljen tudi s soglasjem za bremenitev deviznega računa banke, ki vodi devizni račun tuje osebe.
 
6. Opravljeno plačilo iz tujine banka obračuna po srednjem tečaju in knjiži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 25731.
 
7. Plačilo iz tujine z nakazilom, ki se knjiži v breme deviznega tekočega računa tuje banke (v nadaljnjem besedilu: račun 701) ali deviznega računa druge tuje osebe (v nadaljnjem besedilu: račun 708), banka obdela isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema naloga za plačilo, če se račun 701 ali račun 708 vodi pri njej in če ima na računu kritje za izplačilo. Plačilo iz tujine obdela na način iz 4.-6. točke tega navodila.
 
8. Plačilo iz tujine po nalogu tuje banke, katere račun 701 se vodi pri drugi banki, obdela banka, ki je dobila takšen nalog od tuje banke, na naslednji način:
– isti dan, ko prejme nalog tuje banke, je dolžna od banke, pri kateri se vodi račun 701, po najkrajši poti zahtevati obvestilo o kritju na računu in soglasje za bremenitev računa tuje banke;
– banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, je dolžna istega ali najkasneje naslednjega delovnega dne po prejemu zahteve ustrezno odgovoriti na zahtevo.
Po prejemu soglasja banka izdela nalog 743 in knjiži:
– v breme računa 7000
– v dobro računa 25731,
– v breme računa 701
– v dobro računa 3110;
oziroma:
– v breme računa 3111
– v dobro računa 25731,
– v breme računa 701
– v dobro računa 7000.
Prvi par knjiženja uporabi banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke in ima devize na računu 7000 pri banki, ki obdela plačilo iz tujine. Z nalogom 743 izdela tudi skupni nalog za prenos deviz na obrazcu 747 (v nadaljevanju besedila: nalog 747) za bremenitev računa 7000 in oba dostavi drugi banki.
Drugi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine in se ji zaradi zagotovitve kritja odobrijo devize na računu 7000 pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke. V tem primeru banka, ki obdela plačilo iz tujine, po prejemu naloga 747 o odobritvi deviz na računu 7000 opravi še dodatno soglasno knjiženje:
– v, breme računa 3110
– v dobro računa 3111.
Navodila iz te točke se smiselno uporabljajo tudi za plačila iz tujine z nakazilom z računa 708 in deviznih računov po 26. členu zakona o deviznem poslovanju (v nadaljevanju besedila: ZDP).
 
9. Plačilo iz tujine z inkasom blagovnih dokumentov se obdela in knjiži po enakem postopku kot plačilo iz tujine z nakazilom.

 
10. Banka obdela plačilo iz tujine, ki se opravi z akreditivom, v roku dveh delovnih dni od dneva, ko je bila obveščena, da je v vednost poslanih dokumentov odobrena njenemu računu v tujini. Pri tem smiselno uporablja 4.-6. točko tega navodila.
Če se plačilo izjemoma opravi s pokritim akreditivom, prejeto kritje za odprti akreditiv banka knjiži s splošnim deviznim nalogom na obrazcu 746 (v nadaljevanju besedila: nalog 746) – instrument plačila 3, v dobro računa 7040; izplačilo po. akreditivu pa z nalogom 743 (instrument plačila 5) v breme računa 7040 in v dobro računa 25731. Banka obdela plačilo na način iz 4.-6. točke tega navodila. Hkrati z akreditivnimi dokumenti mora uporabnik plačila banki predložiti tudi nalog 745.
 
11. Plačilo iz tujine z akreditivom, v breme računa 701 tuje banke, pri kateri je odprt akreditiv, obdela banka v roku dveh delovnih dni od dneva prejema pravilnih dokumentov. Pri tem smiselno uporablja določila 4.-8. točke tega navodila.

12. Plačilo iz tujine s čekom, plačljivim po prezentaciji, pooblaščena banka obdela na način iz 4.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3010 -v dobro računa 25731.
Banka vključi znesek čeka v stolpec »razne osnove« v specifikaciji odkupljenih tujih čekov in odobrenih deviznim računom (obrazec št. 55 v prilogi, ki je sestavni del tega navodila). Hkrati s čekom mora uporabnik plačila banki predložiti tudi nalog 745.
Odkupljeni ček banka pošlje v tujino zaradi vnovčenja in z nalogom 746 (šifra osnove 115) knjiži to spremembo:
– v breme računa 3011
– v dobro računa 3010.
Znesek odobritve računa 3010 vnese v stolpec »prenosi v tujino« navedene specifikacije.
Opravljeno plačilo iz tujine za ček banka obdela z nalogom 746 (šifra osnove 515) in knjiži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 3011.
 
13. Plačilo iz tujine s čekom, ki ga banka opravi po vnovčenju čeka v tujini, obdela banka na način iz 4.-6. točke tega navodila.

 
14. Pooblaščena banka, na katero je ček vlečen in kateri je za ček odobreno kritje na računu v tujini, obdela plačilo iz tujine po naslednjem postopku:
– izdela nalog 746 (šifra osnove 515) in knjiži prejeto kritje za ček
– v breme računa 3100
– v dobro računa 7060,
– isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema čeka obdela plačilo iz tujine z nalogom 743 na način iz 4.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 7060
– v dobro računa 3010,
– v breme računa 3010
– v dobro računa 25731,
– znesek, na katerega se glasi ček, banka vključi v stolpec »razne osnove« v specifikaciji odkupljenih tujih čekov in odobrenih deviznim računom (obrazec št. 55 v prilogi, ki je sestavni del tega navodila). Hkrati s čekom mora uporabnik plačila banki predložiti tudi nalog 745.
 
15. Banka, kateri je zaradi plačila prezentiran ček, vlečen na drugo banko, obdela plačilo iz tujine z nalogom 743 isti dan, ko prejme pravilni nalog za kritje za ček, na način iz 4.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3010
– v dobro računa 25731.
Znesek, na katerega se glasi ček, banka vključi v stolpec »razne osnove«v specifikaciji odkupljenih tujih čekov in odobrenih deviznim računom (obrazec št. 55 v prilogi, ki je sestavni del tega navodila). Hkrati s čekom mora uporabnik plačila banki predložiti tudi nalog 745 -Nalog za izplačilo protivrednosti v domači valuti (v nadaljnjem besedilu: nalog 745), ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del.
Banka zagotovi kritje za izplačani ček od banke, na katero je ček vlečen.
 
16. Če ima banka, na katero je ček vlečen, devize na računu 7000, banka, ki izplača ček; takoj bremeni navedeni račun za kritje čeka. Za poplačilo izstavi nalog 746 (šifra osnove 115), ki vsebuje podatke za knjiženje:
– v breme računa 7000
– v dobro računa 3010,
– v breme računa 7060
– v dobro računa 3110.
Isti dan izdela nalog 747 na znesek iz naloga 746 in oba naloga skupaj z izplačanim čekom dostavi banki, na katero je ček vlečen.
Kadar na računu 7000 ni deviz za poplačilo čeka, banka, ki je izplačala ček knjiži z obrazcem 746 (šifra osnove 115):
– v breme računa 3012
– v dobro računa 3010.
Obrazec skupaj s čekom pošlje banki, na katero je ček vlečen. Ta mora isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu čeka in naloga 746 odobriti računu 7000 kritje. To knjiži:
– v breme računa 7060
– v dobro računa 7000.
O tem obvesti banko, ki je izplačala ček, z nalogom 747. Banka, ki je izplačala ček, na podlagi prejetega naloga 747 knjiži:
– v breme računa 3110
– v dobro računa 3012.
 
17. Plačilo za ček banka, ki ga tuja banka vleče v breme svojega računa pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, obdela banka z nalogom 743, na način iz 4.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 701
– v dobro računa 25731.
 
18. Banka, kateri uporabnik predloži v izplačilo ček, ki ga je tuja banka vlekla v breme svojega računa 701, ki se vodi pri drugi banki, obdela plačilo po takšnem čeku na način iz 4.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3010
– v dobro računa 25731.
Za plačilo kritja za izplačani ček z računa 701 tuje banke pri banki, pri kateri se vodi ta račun, se uporabljajo določila iz 16. točke tega navodila.
 
19. Če tuja banka neredno odobrava kritja za izdane čeke, lahko banka, kateri je ček prezentiran, zadrži izplačilo čeka do prejema obvestila o prejemu kritja od banke, na katero je ček vlečen.
Banka, kateri tuja banka neredno odobrava kritja za čeke, katere vleče nanjo, je dolžna o tem obvestiti Združenje bank Slovenije, ki bo to obvestilo prenesla vsem bankam.
 
20. Rok za izplačilo čeka, plačljivega v domači valuti po prezentaciji, začne teči, ko banka prejme ček.

21. Plačilo v efektivnem tujem denarju obdela pooblaščena banka v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije isti dan, ko prejme efektivni tuji denar, z nalogom 743 in knjiži:
– v breme računa 3000
– v dobro računa 25731.
Banka vključi znesek tuje efektive v stolpec »razne osnove« v specifikaciji odkupljenega efektivnega tujega denarja in položenega na devizne račune (obrazec št. 53 tega navodila). Hkrati z efektivnim tujim denarjem mora uporabnik plačila banki predložiti tudi nalog 745.

22. Uporabnik plačila razporedi znesek prejetega plačila v devizah na končne uporabnike z nalogom 745.
Če je končni uporabnik tuja oseba, knjiži banka priliv po nalogu uporabnika plačila z nalogom 746 (šifra osnove 565 oziroma 165) na nerezidentski račun končnega uporabnika v tuji ali domači valuti ali pa ga v skladu z določili meddržavnega sporazuma transferira v domicilno državo končnega koristnika.
Uporabnik plačila mora izdelati toliko nalogov 745, kolikor je končnih uporabnikov.
Nalog 745 izdela uporabnik plačila v potrebnem številu izvodov po dogovoru z banko in končnimi uporabniki, od tega vsaj enega za banko in enega za končnega uporabnika. Potrjeni izvod naloga 745 dostavi končnemu uporabniku pooblaščena banka.
 
23. Pooblaščena banka izplača protivrednost v domači valuti in knjiži:
– v breme 25731
– v dobro 2920 ali 1001 (marža v prihodek banke).
 
24. Če uporabnik plačila predloži banki (po dogovoru z njo) podatke na kateremkoli drugem mediju, namesto na nalogu 745, mora sporočilo vsebovati enake podatke kot nalog 745.
 
25. Če pooblaščena banka izplača protivrednost v domači valuti uporabniku plačila brez predložitve naloga 745, opravi to z internim nalogom (šifra osnove 599 -odprte postavke) in knjiži:
– v breme 25731
– v dobro 2920 ali 1001.
En izvod internega naloga shrani za popravek statističnih podatkov. Banka je dolžna voditi evidenco izplačil brez predložitve nalogov 745 in te izterjati od komitenta.
Po naknadni predložitvi banka nalog 745 statistično obdela in prikaže kot popravek statističnih podatkov za Banko Slovenije za račun 25731 tako, da poročilu za dan, v katerem je prejela nalog 745, priloži shranjeni interni nalog 746, na katerem popravi datum in označi, da gre za popravek stare knjižbe (rdeči storno) ter en izvod naloga 745.
Banke, ki dostavljajo v Banko Slovenije podatke na magnetnih medijih, so dolžne zagotoviti enak način popravljanja statističnih podatkov.

26. Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki obrazec 1450 – Nalog za plačilo v tujino (v nadaljnjem besedilu: nalog 1450) ali obrazec 1451 – Nalog za odprtje akreditiva (v nadaljnjem besedilu: nalog 1451), ki sta predpisana s tem navodilom in sta njegov sestavni del.
Banka sme sprejeti v izvršitev samo pravilen nalog.
Pravilen nalog za plačilo v tujino je nalog:
– ki je predložen na predpisanem obrazcu in opremljen s predpisanimi prilogami;
– ki je izpolnjen in potrjen na način, predpisan s tem navodilom;
– za katerega je vplačano kritje na predpisan račun. Banka je dolžna predložene naloge sprejeti ali jih vrniti nalogodajalcu isti, najkasneje pa naslednji delovni dan po dnevu, ko ji je bil nalog predložen. Hkrati z vrnjenim nalogom je dolžna vrniti nalogodajalcu tudi vplačano kritje, če ni bilo drugače dogovorjeno.
Banka na nalog vpiše datum, ko je nalog pregledala in ga sprejela v izvršitev.
Pri plačilu v tujino z nakazilom ali s čekom je potrebno nalogu 1450 priložiti fakturo prodajalca blaga oziroma izvajalca storitve, za ostala neblagovna plačila pa zahtevo tuje osebe ali drug dokument, iz katerega je razvidna osnova plačila.
Nalogodajalec predloži pravilen nalog tisti pooblaščeni banki, prek katere želi opraviti plačilo.
Za plačilo fiksnih in garantiranih obveznosti predloži nalogodajalec nalog 1450 in vplača kritje na dan, ki ga določi sporazumno z banko, ki bo plačilo opravila.

27. Plačilo z nakazilom preko računa v tujini, preko deviznega tekočega računa tuje banke ali deviznega računa tuje osebe pri pooblaščeni banki banka izvrši na podlagi pravilnega naloga 1450.
 
28. Nalogodajalec dostavi banki nalog 1450 v potrebnem številu izvodov po dogovoru z banko, od tega vsaj enega za banko (original) in enega za Banko Slovenije.
Pooblaščena banka knjiži opravljeno plačilo v tujino:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3100 ali 701 ali 708
(marža v prihodek banke, hkrati banka preknjiži tudi nastale tečajne razlike).
Po vplačilu kritja na račun 8204 lahko banka kritje preknjiži na ustrezen devizni prehodni račun, kjer ga vodi do izvršitve plačila v tujino.
Če nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino iz ustvarjenega priliva, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na računu 7191.
 
29. Kadar se plačilo v tujino opravi preko računa 701 tuje banke, ki se vodi pri drugi pooblaščeni banki, banki poslujeta v smislu 16. točke teh navodil in knjižita:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7000,
– v breme računa 311
– v dobro računa 701.
Pooblaščena banka, preko katere se plačilo opravi, je dolžna nalog 1450 dostaviti pooblaščeni banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, isti ali naslednji delovni dan, ko je dala nalog tuji banki za izplačilo tuji osebi.

30. Za plačilo v tujino z akreditivom predloži nalogodajalec pooblaščeni banki, prek katere se opravi plačilo, nalog 1451, inštrument plačila 3 in hkrati vplača kritje. Banka sme komitentu za plačilo kritja odobriti kredit s črpanjem ob sprejemu naloga 1451.
Banka prejeto kritje knjiži:
– v breme računa 8205
– v dobro računa 7388.
 
31. Pooblaščena banka izdela za uporabnika poročilo o izvršenem plačilu iz akreditiva na nalogu 1450 (inštrument plačila 5) v potrebnem številu izvodov po dogovoru s komitentom, od tega en izvod za Banko Slovenije.
Izvršeno izplačilo iz akreditiva banka knjiži:
– v breme računa 7388
– v dobro računa 3100 ali 701 ali 708
(marža v prihodek banke, hkrati banka preknjiži tudi nastale tečajne razlike).
 
32. Če banka za odprti akreditiv zagotovi kritje v tujini, otvoritev akreditiva knjiži z nalogom 1450, inštrument plačila 3:
– v breme računa 8205
– v dobro računa 3100 in
– v breme računa 3150
– v dobro računa 7388,
izvršeno izplačilo iz akreditiva pa z nalogom 1450, inštrument plačila 5:
– v breme računa 7388
– v dobro računa 3150.

33. Plačilo v tujino s čekom, katerega izda pooblaščena banka, se opravi na podlagi naloga 1450 in vplačane protivrednosti v domači valuti. Banka vodi vplačano kritje v domači valuti do izdaje čeka na računu 8204.
Če je ček plačljiv po predložitvi, banka knjiži izdajo čeka na način, predpisan v 32. točki navodil s tem, da je račun za položeno kritje v domači valuti 8204.
Če pa bo ček poslan na vnovčenje, banka ob izdaji čeka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7387 (marža v prihodek banke).
Pooblaščena banka, ki izda ček, zadrži nalog 1450. Banka lahko takoj, najkasneje pa ko prejme ček na vnovčenje, dopolni nalog 1450 in knjiži:
– v breme računa 7387
– v dobro računa 3100.

34. Za plačilo v efektivnem tujem denarju, na podlagi soglasja Banke Slovenije, nalogodajalec preda banki nalog 1450 (inštrument plačila 7). V nalogu 1450 v rubriki 13 je potrebno navesti številko in datum soglasja Banke Slovenije, priimek in ime osebe, ki je pooblaščena za prevzem denarja, in državo, kjer se bo opravilo plačilo.
Na podlagi naloga 1450 in vplačanega kritja v domači valuti, pooblaščena banka izplača pooblaščeni osebi nalogodajalca tuji efektivni denar in knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3000.
Če nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino iz ustvarjenega priliva, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na računu 7191.
Znesek izplačanega efektivnega tujega denarja banka zajame v specifikacijo prodanih efektivnih tujih valut in izplačanih v breme deviznih računov (obrazec št. 54 navodila) v stolpec »razne osnove«.
Če se plačilo tuji osebi opravi v efektivnem tujem denarju v tujini, je potrebno v nalogu 1450 v rubriki 6 navesti pooblaščeno osebo, ki bo izvršila plačilo v tujini. Nalog 1450 se uporabi kot potrdilo za carinsko kontrolo pri iznosu tujega efektivnega denarja iz države.

35. Vsa plačila iz tujine in v tujino v okviru posebnih poslov iz 26. člena ZDP, se morajo opraviti preko naslednjih računov:
711 – izvajanje investicijskih del v tujini;
712 – posebni devizni računi
7122 – agencijski, špedicijski in turistično agencijski posli ter posli z denarnimi karticami tujih izdajateljev; 7124 – zavarovanje in pozavarovanje
7127 – prodaja domačega blaga v prosti carinski prodajalni;
7128 – prodaja tujega blaga v prosti carinski prodajalni;
713 – posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu; 7140 – opravljanje dejavnosti v prosti carinski coni; 7171 – krediti mednarodnih finančnih organizacij;
718 – tuja vlaganja;
731 – prodaja blaga iz konsignacijskega skladišča;
7383 – kotizacije in druga podobna plačila;
7385 – zbirni račun življenjskega zavarovanja.
 
36. Plačilo iz tujine banka obdela na način iz 4.-6. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3100 (3000, 3010, 701, 708)
– v dobro deviznega računa iz 26. člena ZDP.
 
37. Plačila v tujino banka obdela na način iz 26.-28. točke tega navodila in knjiži:
– v breme deviznega računa iz 26. člena ZDP
– v dobro računa 3100
(če se plačilo opravi v drugi valuti, kot se vodi devizni račun, banka opravi konverzijo prek računa 7191).
Če domača oseba pri plačilu v tujino zadrži provizijo (lastni zaslužek), mora nalogodajalec nalogu 1450 priložiti specifikacijo 6, iz katere je razviden obračun provizije, ki jo zadrži ob plačilu v tujino, nalog 743, s katerim znesek provizije prenaša na račun 25731 (šifra osnove 310) in nalog 745 za izplačilo protivrednosti v domači valuti.
 
38. Vsa plačila v državi v breme deviznih računov iz 26. člena ZDP in v dobro računov domačih oseb banka obdela kot plačilo iz tujine na način iz 4.-6. točke tega navodila. Banka knjiži:
– v breme deviznega računa iz 26. člena ZDP
– v dobro računa 25731.

39. Plačilo iz tujine na podlagi izvajanja investicijskih del v tujini se lahko opravi:
– prek rednega računa v tujini (3100);
– prek posebnega računa v državi, v kateri se izvajajo investicijska dela (3101), oziroma prek posebnega računa tuje banke iz te države (7018) pri pooblaščeni banki;
– z uvozom blaga iz države, v kateri se izvajajo investicijska dela, v skladu s pogodbami, ki so registrirane pri pristojnem upravnem organu.

40. Plačilo iz tujine (nakazila tujih oseb ali prenosi sredstev z računa obrata v tujini) pooblaščena banka obdela z nalogom 743 (šifra osnove 421) in znesek plačila v devizah odobri izvajalcu investicijskih del v tujini (v nadaljnjem besedilu: izvajalec del) računu 711.
Če banka napačno knjiži plačilo iz tujine na računu 25731, mora na zahtevo izvajalca del isti ali naslednji delovni dan od prejema zahteve z nalogom 746 (šifra osnove 421) sredstva prenesti na račun 711 (v breme računa 25731).
 
41. Če se plačilo odobri izvajalcu del na računu 711, ki se vodi pri drugi banki, se v nalogu 743 navedejo podatki za knjiženje v obeh bankah:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 7000,
– v breme računa 3110
– v dobro računa 711.
Pooblaščena banka, prek katere je plačilo opravljeno, hkrati z nalogom 743 izdela tudi nalog 747 za odobritev računa 7000 in oba isti dan pošlje drugi banki.
Banka, ki vodi račun 711, mora isti ali naslednji delovni dan po prejetju naloga 743 in 747 odobriti račun 711.
Na enak način se z uporabo naloga 746 (šifra osnove 421) prenesejo sredstva z računa 25731 pri banki, ki je prejela plačilo iz tujine na račun 711 pri drugi banki v smislu 2. odstavka 40. točke tega navodila.
 
42. Pri poslu izvajanja investicijskih del v tujini, v katerem sodelujejo podjetja kot kooperanti ali podizvajalci (v nadaljnjem besedilu: podizvajalci), nosilec posla, ki je prejel plačilo po avansih in začasnih situacijah, tega razporedi podizvajalcem v skladu s pogodbo. Razporejeni zneski deviz se prenesejo z računa 711 nosilca posla na. račune 711 podizvajalcev z nalogi 746 (šifra osnove 565 oziroma 165).
Če se račun 711 podizvajalca vodi pri drugi banki, vsebuje nalog 746 podatke za knjiženje v obeh bankah:
– v breme računa 711 – nosilca posla
– v dobro računa 7000,
– v breme računa 3110
– v dobro računa 711 – podizvajalca.
Pooblaščena banka je dolžna, da prenos razporejenega plačila z računa nosilca posla na račun podizvajalca v poslu opravi istega ali naslednjega delovnega dne od dneva, ko je prejela nalog za prenos sredstev.
 
43. Plačilo blaga in storitev, ki ga domača oseba izvozi enoti v tujini, ki izvaja investicijska dela v tujini (v nadaljnjem besedilu: obrat), obdela banka v breme računa 711 kot plačilo iz tujine.
 
44. Nalog za plačilo v tujino da izvajalec del banki, ki vodi račun 711. Plačila v tujino v breme računa 711 opravi banka, ki vodi ta račun, na podlagi pravilnega naloga 1450 (šifra osnove 421) in knjiži:
– v breme računa 711.
– v dobro računa 3100 (če se plačilo opravi v drugi valuti, kot se vodi devizni račun, banka opravi konverzijo prek računa 7191).
 
45. Za plačila v efektivnem tujem denarju z računa 711 da izvajalec del banki nalog 1450 (instrument plačila 7, šifra osnove 421). Banka knjiži:
– v breme računa 711
– v dobro računa 3000
(če se plačilo opravi v drugi valuti, kot se vodi devizni račun, banka opravi konverzijo prek računa 7191).
 
46. Za plačila prek posebnega računa pooblaščene banke pri tuji banki se uporabljajo določila iz 40.-45. točke tega navodila s tem, da se obveznosti za neizplačani priliv knjižijo na računu 25735.
 
47. Če še plačilo iz tujine opravi z uvozom blaga, lahko predloži izvajalec del banki, pri kateri vodi račun 711, pravilen nalog 1450 (šifra osnove 112), skupaj z odobritvijo pristojnega organa in uvozno carinsko deklaracijo. Banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 711.

48. Nosilec konsignacijskega skladišča prodaja blago fizičnim osebam za efektivni tuji denar, tuje čeke, denarne in kreditne kartice tuje izdaje, domačim pravnim osebam pa tudi na podlagi pravilnega naloga 1450.
Prejeta plačila v efektivnem tujem denarju oziroma čekih, plačljivih po predložitvi, banka obdela z nalogom 746 (šifra osnove 711). Banka vključi znesek tuje efektive oziroma čekov v stolpec »položeno na devizne rač. iz 26. čl. ZDP« (obrazec št. 53 oziroma 55 tega navodila).
Prejeta plačila z mednarodnimi karticami banka prenese po nalogu zastopnika kartice z nalogom 746, šifra osnove 711, in knjiži:
– v breme računa 7122
– v dobro računa 731.
 
49. Domača pravna oseba lahko kupi blago iz konsignacijskega skladišča na podlagi pravilnega naloga 1450, ki ga banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 731.
 
50. Kolikor domača fizična oseba plača v konsignacijskem skladišču kupljeno blago prek deviznega računa občana, banka knjiži z nalogom 1450 (šifra osnove 894):
– v breme računa 727
– v dobro računa 731.
 
51. Plačilo v tujino opravi banka na podlagi pravilnega naloga 1450 (šifra osnove 150) nosilca konsignacijskega skladišča v breme računa 731.

52. Prosta carinska prodajalna (v nadaljnjem besedilu: PCP) prodaja tuje in domače blago za tujo efektivo, tuje bančne čeke, potniške čeke, evročeke in denarne kartice tuje izdaje domačim in tujim osebam.
 
53. Pri prodaji blaga v PCP za valute, različne od tistih, v katerih je izkazana cena blaga,« opravi PCP preračun po srednjih tečajih, veljavnih na dan prodaje.
 
54. PCP ločeno preda banki izkupiček od prodanega domačega blaga z nalogom 743 (šifra osnove 710, inštrument plačila 7 – efektiva, ali 1 – čeki) in tujega blaga z nalogom 746 (šifra osnove 711).
Banka knjiži sredstva za prodano domače blago:
– v breme računa 3000 oziroma 3010
– v dobro računa 7127, in za prodano tuje blago:
– v breme računa 3000 oziroma 3010
– v dobro računa 7128.
Banka vključi znesek tuje efektive oziroma čekov v stolpec »razne osnove« za prodano domače blago in v stolpec »položeno na devizne rač. iz 26. čl. ZDP« (obrazec št. 53 oziroma 55 tega navodila).
 
55. PCP obračuna prodano blago v skladu s pogodbami z lastniki blaga. Plačilo tujega blaga opravi z nalogom 746, šifra osnove 711. Banka knjiži:
– v breme računa 7128
– v dobro računa 731,
plačilo domačega blaga pa z nalogom 743, šifra osnove 710, na način, predviden v točkah 4.-6. tega navodila. Skupaj z nalogom 743 je PCP dolžna predložiti tudi naloge 745, ki jih banka obdela na način, predviden v 22.-25. točki tega navodila.
 
56. Hkrati s plačilom blaga mora nosilec PCP (v skladu s sklenjeno pogodbo s tujo osebo) obračunati tudi provizijo (lastni zaslužek).

57. Devizna sredstva, prejeta na podlagi pogodbe o vlaganju tujih oseb, banka knjiži z nalogom 743 (šifra osnove 557 ali 558 ali 559):
– v breme 3100
– v dobro 2576.
Po ustanovitvi podjetja banka sredstva prenese z nalogom 746, šifra osnove 565
– v breme računa 2576
– v dobro računa 718.
Kadar podjetje prejme iz tujine sredstva na račun vložka tuje osebe in že ima odprt devizni račun, banka plačilo iz tujine knjiži takoj v dobro računa 718.
 
58. Konverzijo sredstev v domačo valuto po nalogu uporabnika plačila banka izvrši istega ali naslednjega delovnega dne od dneva prejema naloga z virmanskim nalogom v breme računa 718.

59. Vsa plačila v zvezi z agencijskimi, špedicijskimi in turistično agencijskimi posli se opravljajo na način, predpisan v 36.-38. točki tega navodila.
Pri poslovanju z denarnimi karticami tujih izdajateljev, zastopnik kartice zbira sredstva za plačilo stroškov, ki so jih naši državljani plačali v tujini z mednarodnimi karticami na računu 7122.
Banka na podlagi naloga občana prenese sredstva z nalogom 746, šifra osnove 894, in knjiži:
– v breme računa 727 ali 767
– v dobro računa 7122.
Plačila v tujino banka izvrši na podlagi pravilnega naloga zastopnika z nalogom 1450 (šifra osnove 894) na način, predpisan v 37. točki tega navodila.
Plačila iz tujine na podlagi prodanega blaga in opravljenih storitev tujim osebam v državi banka obdela na način naveden v 36. točki tega navodila (šifra osnove 710).
Plačilo domači osebi na osnovi fakture za prodano blago ali opravljeno storitev banka izvrši po nalogu zastopnika kartice z nalogom 743, šifra osnove 710, na način, predpisan v 38. točki tega navodila, in postopa naprej v smislu 22. in 23. točke tega navodila. Hkrati z nalogom 743 mora zastopnik kartice banki predložiti tudi naloge 745.

60. Plačilo iz tujine banka obdela z nalogom 743 (šifra osnove 516).
Plačilo v tujino banka izvrši na podlagi pravilnega naloga 1450 (šifra osnove 116).

61. Plačilo iz tujine na račun 7140 banka obdela z nalogom 743 (šifra osnove 505).
 
62. Plačilo v tujino banka izvrši na podlagi naloga 1450 (šifra osnove 105) v breme računa 7140.
 
63. Plačilo uvoza blaga ali storitev iz proste cone izvrši banka na podlagi pravilnega naloga 1450 in knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7140.
 
64. Plačilo v prosto cono izvoženega blaga ali storitev banka obdela na način, predpisan v 38. točki tega navodila.

65. Zavarovalna agencija zbira devizna sredstva iz naslova življenjskega zavarovanja na računu 7385, premoženjskega zavarovanja in pozavarovanja pa na računu 7124.
 
66. Plačilo premij za premoženjsko zavarovanje podjetij, ki opravljajo investicijska dela v tujini, banka obdela z nalogom 746 (šifra osnove 260) in knjiži:
– v breme računa 711,
– v dobro računa 7124.
 
67. Plačilo premij za življenjsko zavarovanje (šifra osnove 260) banka obdela na način iz 36. točke tega navodila oziroma z nalogom 746 in knjiži:
– v breme računa 3000 oziroma 727
– v dobro računa 7385.
Banka vključi znesek tuje efektive v stolpec »položeno na devizne rač. iz 26. čl. ZDP« v specifikaciji odkupljenega tujega denarja in položenega na devizne račune (obrazec št. 53 tega navodila).
 
68. Izplačilo zavarovalnih vsot (šifra osnove 260) banka obdela na način iz 38. točke tega navodila. Zavarovalne vsote lahko izplača tudi v efektivnem tujem denarju ali na devizni račun slovenskim državljanom iz 33. člena ZDP.

69. Organizator sodelovanja s tujino zbira sredstva na račun kotizacij in drugih podobnih plačil za organiziranje raznih prireditev in humanitarnih akcij na računu. 7383.
Banka obdela plačila na račun na način iz 36. točke tega navodila ali v smislu 67. točke tega navodila (šifra osnove 781 ali 802).
 
70. Plačilo v tujino banka obdela na podlagi pravilnega naloga 1450 (šifra osnove 780 ali 802) v breme računa 7383 na način, predpisan s tem navodilom.
Plačilo stroškov v državi banka obdela v breme računa 7383 na način, predpisan v 38. točki tega navodila.

71. Banka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 (šifra osnove 521).
 
72. Sredstva na računu se uporabljajo za plačevanje storitev tujim izvajalcem na način, predpisan s tem navodilom. Če se plačilo opravi v efektivnem tujem denarju, je potrebno dovoljenje Banke Slovenije.

73. Domača oseba, ki se ukvarja z opravljanjem storitev iger na srečo, mora efektivni tuji denar, ki presega valutni maksimum, določen s sklepom pristojnega upravnega organa, prodati pooblaščeni banki z nalogom 743 (šifra osnove 710) na način, predpisan s tem navodilom.
Banka vključi znesek tuje efektive v stolpec »razne osnove« v specifikaciji odkupljenega efektivnega tujega denarja in položenega na devizne račune (obrazec št. 53 tega navodila).
Kolikor so obveznosti večje od vplačil v efektivnem tujem denarju, lahko domača oseba na podlagi predloženega in potrjenega dnevnega obračuna, ki izkazuje večje obveznosti od vplačil in stanja valutnega maksimuma, kupi tujo efektivo pri pooblaščeni banki na način, določen v 34. točki tega navodila (šifra osnove 711).

74. Plačila iz tujine in plačila v tujino v maloobmejnem prometu se, v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami o tem prometu, izvajajo na način, predpisan s tem navodilom. Plačila banke opravljajo preko posebnih računov (račun 3101 ali 7018) in v valuti, ki je določena s sklenjeno pogodbo.
 
75. Plačila iz prejšnje točke opravljajo pooblaščene banke, ki imajo odprt poseben račun oziroma vodijo poseben račun tuji banki, predviden s sklenjeno pogodbo oziroma odobren od Banke Slovenije.
 
76. Plačilo iz tujine banka obdela na način iz 4.-6. točke, izplačilo protivrednosti v domači valuti pa na način iz 22.-25. točke tega navodila s tem, da banka lahko izplača protivrednost v domači valuti le do višine salda na računu.
Plačila v tujino opravlja banka na način iz 26.-28. točke tega navodila.

77. Plačilo stroškov službenega potovanja v tujino (šifra osnove 340) se lahko opravi v efektivnem tujem denarju, z nostro čekom ali s prodajo potovalnega čeka tujega izdajatelja. Banka izvrši izplačilo na podlagi pravilnega naloga domače pravne osebe.
Domača oseba je dolžna v nalogu 1450 navesti ime in priimek ter številko potne listine osebe, ki potuje v tujino.
Pooblaščena banka knjiži izplačilo v breme računa 8204 ali 7191 in:
– v dobro računa 3000 (efektiva) ali
– v dobro računa 7387 (nostro čeki) ali
– v dobro računa 7883 (potovalni čeki) (marža v prihodek banke)
Znesek izplačanega tujega denarja banka vključi v stolpec »razne osnove« v specifikaciji prodanega efektivnega tujega denarja in dvignjenega z deviznih računov (obrazec št. 54).
Na enak način banka obdela tudi dvig gotovine za plačilo eksploatacijskih stroškov s tem, da je šifra osnove glede na prevozno sredstvo lahko 210, 224, 234, 244 ali 254.
 
78. Po opravljeni službeni poti opravi domača oseba v roku sedmih delovnih dni pri banki obračun stroškov potovanja.
Če so stroški večji od akontacije, domača oseba da za razliko banki dodatni nalog 1450 (šifra osnove 340) in vplača protivrednost v domači valuti. Banka izplača razliko v efektivnem tujem denarju, v domači valuti ali z odobritvijo na devizni račun občana. Banka izplačilo knjiži na način, opisan v 77. točki tega navodila. Če se poračun opravi v dobro deviznih računov občanov, banka knjiži:
– v breme računa 8204 v breme 3000
– v dobro računa 3000 v dobro 727
 
79. Če je akontacija večja od stroškov, mora domača oseba opraviti obračun z banko tako, da vrne. banki tujo efektivo ali tuje čeke skupaj z nalogoma 743 (šifra instrumenta plačila 8 – efektiva ali 2 – čeki, šifra osnove 340) in nalog 745. Banka knjiži vračilo na način, naveden v točkah 21.-24. tega navodila istega ali naslednjega delovnega dne od dneva prejema vračila.

80. Plačila iz tujine z mednarodno poštno nakaznico (v nadaljnjem besedilu: MPN) izplača pošta domačim in tujim osebam iz 6. člena ZDP protivrednost v domači valuti po nakupnem tečaju, veljavnem na dan izplačila.
Domača oseba (v roku petih delovnih dni) ali tuja oseba lahko na podlagi uničenega kupona MPN pri banki ponovno kupita devize v tuji efektivi ali za polog na svoj devizni račun. Banka knjiži z internim nalogom (šifra osnove 711):
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3000 ali 708 ali 727
(marža v prihodek banke)
Za opravljeno izplačilo v devizah lahko pooblaščena banka dostavi banki, ki po dogovoru s pošto vnovčuje MPN v tujini, zahtevo za odobritev deviz na računu 7000 v roku petih delovnih dni od dneva izplačila ali odobritve deviz domači oziroma tuji osebi. Ta banka odobri devize pooblaščeni banki na računu 7000 in obremeni račun Poštne hranilnice 7002 ob predložitvi izplačanega kupona MPN, če je za predloženo MPN dobila devizno pokritje.

81. Domača oseba lahko za prodano blago in opravljene storitve tujim osebam v državi sprejme plačilo v bančnih čekih ali evročekih, če sklene s pooblaščeno banko ustrezno pogodbo.
 
82. Prejete bančne čeke domača oseba preda pooblaščeni banki, ki te čeke sprejme v inkaso in jih pošlje na vnovčenje v tujino brez lastne odgovornosti za izplačilo čekov. Vnovčenje čekov v tujini opravi pooblaščena banka na način iz 4.-6. točke tega navodila (šifra osnove 710), izplačilo protivrednosti v domači valuti pa na način, določen v 22.-25. točki tega navodila. S čeki, vlečenimi na pooblaščeno banko, ravna na način, predviden v 14.-20. točki tega navodila.
 
83. Če se izplačilo evročekov opravlja z računa 8081 tuje banke pri pooblaščeni banki, ki je zbirni center za evročeke, banka izplača domači osebi nominalno vrednost evročeka v domači valuti. Plačilo banka opravi na način, predviden v 4.-6. in 22.-25. točki tega navodila (šifra osnove 710) s tem, da obveze za nerazporejeno plačilo iz tujine knjiži na računu 25490.

84. Kadar končni uporabnik terjatve do tujine proda terjatev drugi domači osebi, je potrebno v nalogu 745 kot končnega uporabnika navesti matično številko in naziv kupca terjatve, vsi ostali podatki o poslu, zahtevani v nalogu 745, pa ostanejo nespremenjeni.
 
85. Če je kupec terjatve tuja oseba, se plačilo obdela kot plačilo iz tujine s podatki za osnovni posel, iz katerega je terjatev nastala. Spremeni se samo podatek o tujem partnerju (nalogodajalcu).
 
86. Domače osebe, ki so prevzele obveznost do tujine, morajo pri plačilu obveznosti v nalog 1450 vpisati vse podatke za osnovni posel, po katerem je obveznost nastala.

87. Nakazila iz tujine, prenose z deviznih računov v državi in vplačila v efektivnem tujem denarju obdela banka z nalogom 743 (šifra osnove 892 – ostalo, ustanove) in knjiži v dobro računa
7380 poslovne banke (sodni in drugi depoziti) ali
7380 Banke Slovenije (carinski depoziti).

88. Za obdelavo plačil iz tujine in v tujino po poslih izvoza blaga in storitev, ki v tem navodilu niso posebej navedena, se smiselno uporabljajo določbe tega navodila.

89. Banka Slovenije opravlja plačila za potrebe državnih organov na način in v rokih, predpisanih s tem navodilom.
 
90. Nalog iz tujine za uporabnike iz prejšnje točke (nalog 743) so banke dolžne istega ali naslednjega delovnega dne od dneva prejema obvestila poslati hkrati z nalogom 747 v izvršitev Banki Slovenije, ki knjiži:
– v breme računa 7000
– v dobro računa 25731 in
– v breme računa 3100
– v dobro računa 3110.

91. Storno opravljenega plačila v tujino se obdela na način iz 4.- 6 točke tega navodila, izplačilo protivrednosti v domači valuti pa na način iz 22.-25. točke tega navodila tako, da se v nalogih navede šifra instrumenta plačila za storno in šifra osnove, po kateri je bilo izvršeno plačilo v tujino.
 
92. Storno plačila iz tujine, po katerem je bila izplačana protivrednost v domači valuti, se obdela na način iz 26.-28. točke tega navodila, s tem da se v nalogu navede instrument plačila za storno in šifro osnove, po kateri je bilo opravljeno plačilo iz tujine.
Za storniranje plačil iz tujine, za katera ni bila izplačana protivrednost v domači valuti, da uporabnik plačila pooblaščeni banki samo nalog 1450, izpolnjen na gornji način, na podlagi katerega pooblaščena banka opravi plačilo v breme računa 25731.

93. Medbančni odnosi v Republiki Sloveniji se v poslih plačilnega prometa s tujino obračunavajo v devizah ali v domači valuti, če se plačilni promet s tujino opravlja v domači valuti.
Obračun v domači valuti se opravi v nominalnem znesku ob istočasni predložitvi predpisanega naloga (nalog 743 ali 746).
 
94. Za obračun v devizah pooblaščene banke vodijo druga drugi devizne tekoče račune.
Devizni tekoči računi pooblaščenih bank so:
7000 – tekoči devizni računi pooblaščenih bank
3110 – tekoči devizni računi pri pooblaščenih bankah
3111 – prehodni račun tekočih deviznih računov pri pooblaščenih bankah
3119 – sredstva posebnih depozitov pri pooblaščenih bankah
 
95. Za obračun v devizah prek deviznega tekočega računa banka uporablja nalog na nalogu 747, v katerega vključi zneske iz posameznih nalogov (743, 746). Banka knjiži na način, opisan v 8. točki tega navodila.
 
96. Pooblaščena banka, ki vodi devizni tekoči račun (7000) drugi banki, je dolžna pravilne naloge izvršiti v okviru razpoložljivega salda na tem računu istega ali naslednjega delovnega dne od dneva prejema naloga.
 
97. Pooblaščena banka lahko terjatve na deviznem tekočem računu pri drugi banki uporabi za izvrševanje svojih nalogov, jih proda na deviznem trgu ali jih prenese na svoj račun v tujini.
Pooblaščene banke iz 1. odstavka te točke lahko pobotajo medsebojne terjatve in obveznosti na deviznih tekočih računih, brez transferja sredstev prek računov v tujini.
 
98. Banke prenašajo sredstva med računi 3100 v tujini z nalogom 746:
– v okviru ene banke: šifra osnove 561 oziroma 161,
– med dvema bankama: šifra osnove 562 oziroma 162,
– med Banko Slovenije in pooblaščeno banko: šifra osnove 555 oziroma 155.
 
99. Pooblaščene banke so dolžne dekadno usklajevati stanja terjatev in obveznosti na deviznih tekočih računih (3110, 7000).
 
100. Kadar banka plačuje v tujino v valuti, v kateri nima dovolj sredstev na računu za izvršitev svoje obveze, kupi manjkajoča sredstva v tujini in knjiži:
– v breme računa 3100 kupljena sredstva
– v dobro računa 3100 prodana sredstva.
Konverzijo opravi z nalogom 746 (šifra osnove 577 oziroma 177) s tem, da v nalogu 746 v polju »šifra države« navede šifro valute v oziroma iz katere se konverzija opravi.
 
101. Kadar nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino v drugi valuti kot pa želi izvršiti transakcijo, banka knjiži na podlagi naloga 1450:
– v breme deviznega računa (valuta kritja)
– v dobro računa 7191 (valuta transakcije) (marža v prihodek banke) in
– v breme računa 7191 (valuta transakcije)
– v dobro računa 3100 (valuta transakcije).

102. Tuje osebe poslujejo v domači valuti preko računov 8081, 8082 in 8084. Sredstva na teh računih lahko uporabljajo prosto za plačevanje v državi.
 
103. Na račun 8081 knjiži banka nadomestila kot odškodnine v primeru razlastitve, nacionalizacije in drugih ukrepov, ki so po svojem učinku enaki razlastitvi ali nacionalizaciji, zavarovalnine in sredstva v domači valuti, ki izvirajo iz prodaje deviz.
Za plačila na račun 8081 uporablja banka obrazce in postopke kot za plačilo na devizni račun tujca (račun 708).
 
104. Na račun 8082 knjiži banka neposredno na podlagi virmanskega naloga dediščine in vsa ostala vplačila v domači valuti razen osebnega dohodka in drugih prejemkov, izplačanih tuji fizični osebi, zaposleni v podjetju, zavarovalni organizaciji, banki in drugi finančni organizaciji v državi.
 
105. Na račun 8084 knjiži banka neposredno na podlagi virmanskega naloga osebne dohodke in druge prejemke, izplačane tuji fizični osebi.
 
106. Sredstva na računu 8081 lahko tuja oseba prosto transferira na devizni račun nerezidenta ali v tujino. Banka takšen transfer opravi pa podlagi naloga 746 (šifra osnove 105) in knjiži:
– v breme 8081
– v dobro 7191,
– v breme 7191
– v dobro 3100 oziroma 708.
Za vsa plačila s tega računa v državi uporablja banka iste postopke in obrazce kot za plačila z deviznega računa tujca (računa 708) s tem, da obvezo za neizplačano plačilo iz tujine knjiži na računu 25490.
 
107. Sredstva na računu 8082 lahko tuja oseba uporablja izključno za plačila v državi razen dediščin, ki jih lahko tuja oseba ob zagotovljeni reciprociteti z omejitvami in na način, ki velja za sredstva na računu 8084, prenese na račun 8081, devizni račun 708 ali v tujino.
Banka z nalogom 1450 knjiži:
– v breme 8084
– v dobro 8204,
– v breme 8204
– v dobro 3100 oziroma 708.
Banka sme zahtevati od tuje osebe, da predloži potrdilo ministrstva za zunanje zadeve o zagotovljeni reciprociteti za transfer dediščin. Brez tega potrdila opravi banka transfer v primerih, ko ji je obstoj reciprocitete znan.
 
108. Sredstva na računu 8084 uporablja tuja oseba za plačila v državi, sme pa jih tudi konvertirati v svojo domicilno valuto pod pogojem, da je ta valuta transferabilna v državo stalnega prebivališča na način iz prejšnje točke navodila.
Če je domicilna valuta tuje fizične osebe jugoslovanski dinar, opravi banka na podlagi naloga 1450 konverzijo v jugoslovanski dinar. Dinarje za te potrebe banka kupi na borzi. Na zahtevo tuje fizične osebe, če je z republiko stalnega bivališča tujca sklenjen ustrezen sporazum, banka transferira znesek v YUN v to republiko ali pa ga, tako kot v primeru, ko ustreznega sporazuma ni, izplača v gotovini. V tem primeru dokument o prodaji YUN velja kot potrdilo za iznos iz države tudi za zneske, ki presegajo znesek določen kot najvišji dovoljeni iznos:

109. Domače osebe iz 6. člena ZDP so dolžne Banki Slovenije dostavljati podatke in poročila o stanju in prometu na računih, navedenih v prilogi 1, na način in v rokih, predpisanih s tem navodilom.
 
110. Poročila o stanju in prometu računov banke izdelajo na obrazcu št. 51 – Poročilo o stanju in prometu, ki je sestavni del tega navodila.
Pooblaščena banka lahko po dogovoru z Banko Slovenije dostavlja zahtevane podatke (poročila, priloge) na magnetnih medijih. V tem primeru ji ni potrebno skrbeti za dodaten izvod obrazcev za potrebe statistike.
 
111. Če ima pooblaščena banka organizacijski del izven Republike Slovenije, je dolžna v Banko Slovenije dostavljati ločeno poročila za del banke na teritoriju Slovenije in za organizacijske enote izven Slovenije.
 
112. Organizacijski deli na območju Republike Slovenije tistih bank, ki imajo sedež izven Republike Slovenije, so dolžni pošiljati poročila Banki Slovenije.
Organizacijski deli pošiljajo poročila za tiste račune, ki jih vodijo.
 
113. Banke morajo izdelati poročila za račune iz priloge 1 glede na datume knjiženja sprememb na računih. Enako velja tudi za vsa druga poročila, ki jih banke dostavljajo Banki Slovenije.
Stanje na računu je praviloma pozitivno in se izračunava:
aktivni računi:
začetno stanje + promet v breme – promet v dobro = končno stanje pasivni računi:
začetno stanje – promet v breme + promet v dobro = končno stanje
 
114. Poročila o stanju in prometu morajo pooblaščene banke dostavljati Banki Slovenije v roku 10 dni po izteku dekade, s tem da morajo biti knjižene vse spremembe na računih v tej dekadi.
 
115. Stanja poročil, ki jih morajo pooblaščene banke dostavljati Banki Slovenije za zadnji dan v mesecu, se morajo ujemati s podatki iz KNJ-BIFO.

116. S tem navodilom sta predpisani vsebina in oblika obrazcev. Število izvodov obrazcev ni predpisano, saj je odvisno od tehnologije dela v bankah in pri komitentih bank. Kadar je to mogoče in se tako dogovorita banka in komitent ali dve banki med seboj, lahko komuniciranje poteka tudi prek drugih ustreznih medijev s tem, da mora vsebina sporočila ustrezati predpisani vsebini obrazca in da je s tehnologijo zagotovljeno izvajanje določil zakona, ki ureja vodenje knjigovodstva.
Prav tako ni predpisana specifikacija obrazcev, kise lahko uporablja (po dogovoru med banko in komitentom) na poljubnem mediju s tem, da mora vsebina specifikacije ustrezati standardni vsebini obrazca.
V navodilih za izpolnjevanje obrazcev je označeno, katere podatke mora nalogodajalec obvezno vpisati v obrazec in katere ne.
Banka je dolžna ob prejemu obrazca preveriti, ali je obrazec pravilno izpolnjen (ali so izpolnjena vsa obvezna polja) in ali so vpisane šifre pravilne.
 
117. Navodila za izpolnjevanje obrazcev
 
118. To navodilo začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.