Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/84, 37/85, 22/86, 29/68 in RS, št, 26/90) ter 5. člena odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89) je Skupščina občine Radovljica na 10. skupnem zasedanju ZZD, ZKS in DPZ dne 24. 9. 1991 sprejela
ODLOK
o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Sprejmejo se prostorsko ureditveni pogoji za območje planske celote Bled, ki so pripravljeni na osnovi strokovnih podlag iz junija 1987 dopolnjenih 1991, ki jih je pod št. 975/87 izdelal ZUB Bled.
Sestavni del odloka je grafični prikaz meja območij in morfoloških enot v M 1:5000 ter tudi strokovne podlage ZUB Bled št. 975/87 iz junija 1987, z dopolnitvami iz februarja 1991.
2. člen
Meja planske celote Bled poteka: Po občinski meji med občinama Radovljica in Jesenice od začetne točke, kjer se stikajo meje med KS Zasip in KS Gorje z občinsko mejo in nadalje po Radovni do izteka v Savo Dolinko. Od tu dalje poteka po Savi Dolinki do sotočja Dolinke in Bohinjke, tu se meja obrne po Savi Bohinjki do točke, od koder se odcepi meja med KS Ribno in KS Lancovo. Meja poteka potem po meji teh krajevnih skupnosti do občinske meje z občino Škofja Loka in od točke, kjer se stikata z mejo KS Ribno in Bohinjska Bistrica do Blatnice. Meja planske celote Bled potem poteka po meji med KS Boh. Bistrica in KS Boh. Bela, nakar prestopi Savo Bohinjko in se nadaljuje po meji Triglavskega narodnega parka od točke, kjer se stikata meja TNP in meja KS Boh. Bela do začetne točke.
Potek meja posameznih krajevnih skupnosti je razviden iz kart Registra območij teritorialnih enot (ROTE) M 1:5000.
3. člen
Plansko celoto Bled, ki jo urejajo ti prostorsko ureditveni pogoji sestavljajo naslednja območja urejanja:
UREDITVENO OBMOČJE I
Površina obsega KS Bled (iz območja je izvzeto širše območje CTP) 1074 ha.
UREDITVENO OBMOČJE II
Obsega širše območje centralnega turističnega območja Bleda (KS Bled) 290 ha.
UREDITVENO OBMOČJE III
Obsega območje »spodnje vasi«:
– KS Boh.Bela (med levim bregom Save Bohinjke in mejo TNP) 1782 ha
– KS Ribno (levi breg Save Bohinjke)
UREDITVENO OBMOČJE IV
Obsega območje »zgornjih vasi«:
– KS Zasip 1236 ha
– KS Gorje do meje TNP
UREDITVENO OBMOČJE V
Obsega območje
– KS Boh. Bela (med desnim bregom Save Bohinjke do občinske meje med Radovljico in Škofjo Loko 3910 ha
– KS Ribno (desni breg Save Bohinjke)
Skupna površina ureditvenih območij v planski celoti Bled znaša 8292 ha.
4. člen
Posamezno ureditveno območje je znotraj razdeljeno na manjše prostorske enote – MORFOLOŠKE ENOTE. Morfološka enota je območje z isto ali komplementarno vrsto rabe zemljišč in objektov oziroma predpostavlja enotno urbano strukturo.
Za morfološko enoto veljajo enotni pogoji za posamezne posege. Samostojna morfološka enota je tudi del neurbaniziranega kmetijskega ali gozdnega prostora z enotnimi značilnostmi.
5. člen
Namembnost posegov v prostor mora biti skladna z usmeritvami dolgoročnega in opredelitvami srednjeročnega družbenega plana občine Radovljica, s skupnimi merili in pogoji, ki so določeni v tem odloku za posamezne morfološke enote.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
a) Graditev novih objektov
6. člen
Novogradnje so dopustne na tistih zemljiščih, kjer tako namembnost dopuščajo planski dokumenti in to omogoča oblikovanost terena, velikost razpoložljive parcele in je poseg skladen z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.
Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti, kritino in drugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavbnimi odprtinami.
Smeri slemena objektov morajo biti usklajene z obstoječo zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s smerjo plastnic.
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.
Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarno varstveni ukrepi in sanitarni pogoji.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest ne smejo biti manj kot 4 m razen na območjih za katere veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
7. člen
Splošni pogoji za gradnjo stanovanjskih objektov: Razen v območjih z gostejšo pozidavo skupno bruto etažna površina ne sme presegati 40% razpoložljivega funkcionalnega zemljišča.
Tloris: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama mora biti 1:1,2 ali več pri nadstropnih objektih. Tlorisna zasnova je lahko drugačna, kolikor upošteva obstoječo pozidavo in je v skladu z mnenjem urbanistične službe.
Višina: praviloma so objekti pritlični s koto pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m ali enonadstropni, pri katerih je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom, višina kapi pa 5,5 m nad koto pritličja.
Posegi v prostor se volumensko prilagode obstoječemu tkivu.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 38-42 stopinj oziroma takega naklona kot ga imajo sosednji objekti.
Smer slemena objekta mora biti vzporedna daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin.
Kritina: Kritina grafitno sive barve, razen v območjih, kjer je zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje z drugačno kritino.
8. člen
Splošni pogoji za gradnjo gospodarskih poslopij: Gospodarska poslopja je možno graditi v sklopu morfoloških enot, v katerih predstavljajo kmetije sestavni del obstoječe urbane strukture. Gradnja gospodarskih poslopij skupaj s potrebnimi površinami za stanovanje je ob predhodno izdelanem razvojnem programu kmetije in soglasju občinskega odbora, ki skrbi za kmetijska zemljišča možna na obrobju kmetijskih površin, kadar njihova velikost zagotavlja pogoje za to, da je kmetijstvo osnovni vir pridobivanje dohodka kmetovalca.
Gradnja gospodarskih poslopij mora omogočiti velikost funkcionalnega zemljišča, pri čemer morajo biti zagotovljeni pogoji za ureditev manipulativnega prostora, shranjevanja mehanizacije in ureditev gnojišč oziroma drugega sistema deponiranja živalskih odpadkov, v skladu s sanitarnimi predpisi.
Odmik gospodarskih objektov od parcelne meje mora biti minimalno 4 m.
Tloris: podolgovat, razmerje med širino in dolžino 1:2 ali več.
Višina: maks. višina slemena 12 m nad koto urejenega terena. Oblikovanje strešin in kritin: naklon strešin osnovnega objekta (prevladujoč tlorisni gabarit) 38-42 stopinj, kritina grafitno sive barve.
9. člen
Graditev objektov za obrt:
Gradnja objektov za storitvene obrtne dejavnosti in mirno obrt je možna v okviru obstoječih območij na površinah namenjenih stanovanjem oziroma centralnim dejavnostim. Na območjih namenjenim centralnim dejavnostim in v okviru starih vaških jeder je možno graditi, oziroma spremeniti namembnost obstoječim objektom za potrebe gostinstva in turizma. Objekte namenjene prenočitvenim zmogljivostim oziroma penzionom je možno graditi tudi v območjih namenjenim stanovanjem.
Pogoji za oblikovanje so enaki pogojem za gradnjo stanovanjskih objektov razen omejitve tlorisnih gabaritov.
10. člen
Pogoj za določitev funkcionalnega zemljišča: Velikost funkcionalnega zemljišča objekta mora omogočati normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta.
Pri stanovanjskih objektih mora biti razen na območjih strnjene pozidava, v starih vaških jedrih, min. razmerje med pozidano in prosto površino funkcionalnega zemljišča 40:60.
Velikost funkcionalnega zemljišča individualnih prosto stoječih stanovanjskih objektov ne sme presegati 600 m2, pri dvojčkih oziroma objektih v nizu pa 500 m2. Velikost funkcionalnega zemljišča je izjemoma lahko večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen.
Velikost funkcionalnega zemljišča za gospodarske objekte in objekte namenjene obrtni dejavnosti mora omogočati normalno uporabo objektov vključno s potrebnimi manipulacijskimi površinami, površinami za parkiranje in izvajanje ukrepov za zaščito okolice pred vplivi objekta oziroma dejavnosti.
11. člen
Posegi na obstoječih objektih:
Med posege na obstoječih objektih štejemo prizidave, nadzidave, preureditve podstrešij, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti in vzdrževalna dela.
Navedeni posegi ne smejo rušiti lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti (gradbena črta, os slemena, gabariti, kritina in drugi gradbeni materiali, arhitekturni detajli, stavbne odprtine). Prav tako ne smejo -poslabšati delovnih in bivalnih pogojev v sosednjih objektih (osončenje, vedute, hrup, smrad, dostop, idr.). Pri morfološko homogenih območjih in objektih (vaška jedra) ter območjih, za katera veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Tlorisna velikost prizidka praviloma ne sme presegati 50% tlorisne velikosti obstoječega objekta, hkrati mora biti razmerje med zazidano in prosto površino zemljišča najmanj 40:60. Za oblikovanje prizidka veljajo enaki pogoji kot za novogradnje. Odstopanje je možno, kadar gre za nadgraditev ambienta.
Preureditve podstrešij v okviru obstoječih gabaritov so dovoljene.
Spremembe namembnosti so dovoljene, kadar dopolnjujemo osnovno namembnost območja ali pa njegovo odstranitev.
Posegi na obstoječih objektih so možni v primeru, da gre za objekte zgrajene na osnovi gradbenega dovoljenja oziroma objekte zgrajene pred 1. 1945 in se le-ti nahajajo na območjih namenjenih za rabo kakršni služi objekt.
Vzdrževalna dela so dopustna za vse obstoječe objekte s tem, da se ohranjajo obstoječi gabariti in gradbena linija objekta. Potrebno je ohraniti značilne arhitektonske elemente in materiale (kamen, omet, les, barve, etc).
12. člen
Gradnja pomožnih objektov:
Postavitev pomožnih objektov opredeljenih z veljavnim odlokom (o določitvi pomožnih objektov) je dovoljena le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnjah so garaže in drugi pomožni prostori praviloma v sklopu objekta.
Pomožni objekti ne smejo rušiti lokalnih, urabanističnih in arhitekturnih značilnosti:
– biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti ob upoštevanju splošnih pogojev za novogradnjo
– za gradnjo je potrebno uporabiti gradiva, ki ne odstopajo od gradiv in obdelav obstoječih objektov.
Pomožni objekti morajo biti locirani na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov, pri čemer morajo biti upoštevani enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje. Pomožni objekti za ljubiteljsko obdelavo kmetijskih površin in pomožni objekti za potrebe kmetijstva se locirajo izven, urbanih območij pod pogoji za posege v ta prostor.
13. člen
Kioski lahko služijo storitvam, uslužnostnim in informativnim dejavnostim in so lahko nameščeni v morfoloških enotah, ki imajo javne površine tako, da ne ovirajo nobene oblike prometa.
Tlorisna dimenzija kioska naj bo prilagojena namembnosti kioska (do maks. 12 m2). Postavitev kioska ne sme poslabšati delovnih in bivalnih pogojev v sosednjih objektih (osončenje, vedute, hrup, smrad, dostop, idr.).
Stojnice za priložnostno sezonsko ponudbo naj sledijo okvirom enotnega oblikovanja ožjih območij urejanja. Stojnice so odprti objekti.
14. člen
Postavljanje spominskih obeležij:
Spominska obeležja so lahko samostojni objekti-spomeniki ali pa skulpture in spominske plošče, postavljene na ali ob obstoječe objekte.
Lokacija za postavitev spominskih obeležij naj bo in posegi podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet.
Spominska obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
V območjih ali na posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo spominska obeležja postavljati le v sodelovanju s pristojno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
15. člen
Urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, škarp in ograj.
Okolico novogradenj je treba skladno z okoliškimi ureditvami ustrezno zeleniti z avtohtonim zelenjem.
Ob individualnih objektih je možno urediti individualne zelenjavne vrtove.
Kjer konfiguracija terena z višinskimi razlikami zahteva njihovo premostitev, naj se ta praviloma uredi s travnatimi brežinami. Kadar pa je nujna postavitev škarpe, naj se ta intenzivno ozeleni. Ograje okoli funkcionalnih zemljišč se sme postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča že tako urejena. Ograja naj bo postavljena z obstoječimi, živa meja v bližini prometnic (križišča, ovinki) ne sme presegati višine 0,60 m.
16. člen
Ob naseljih je možno urediti površine za potrebe ljubiteljske obdelave – vrtičkarstvo.
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (1. območje), površinah, ki so zavarovane zaradi varstva naravne in kulturne krajine oziroma namenjene parkovni ureditvi.
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati:
– na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij
– na zemljiščih, ki so v zaraščanju
– začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v prostor
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 150 m2.
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja skupnih lop, pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 3 m2 na uporabnika. Izjemoma je dovoljena gradnja individualne lope, kadar velikost kompleksa zemljišč ne presega dovoljenega obsega za enega uporabnika. Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem.
Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna je zasaditev meje do višine 0,60 m.
17. člen
Prometna ureditev:
Za prometno omrežje v območjih urejanja veljajo določila zakona o cestah, pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest in pravilnika o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališči prometne varnosti.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic se ne smejo graditi stanovanjske hiše in druge stavbe ter naprave.
V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upoštevati naj manjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta, zaradi more bitne razširitve ceste. Za vsak tak poseg mora izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest in pristojni upravni organ.
V varovalnih pasovih prometnic so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
V rezervatu prometnice, za katero je izdelana projektna dokumentacija, so dovoljeni posegi v prostor s soglasjem predlagatelja prometnega rezervata.
Odmik objektov od zbirnih stanovanjskih cest mora zagotoviti:
– minimalno vzdrževanje cest v zimskem in letnem času
– zagotovljena mora biti minimalna širina cestnega telesa 3,5 m.
18. člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se cesta in cestni objekti ne poškodujejo. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest, stavb in naprav ob cestah se priključki predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.
19. člen
Železniška proga Jesenice-Nova gorica, ki poteka preko območja, ki ga urejajo ti prostorsko ureditveni pogoji, ima varovalni pas 40 m.
V pasu 200 m ob železnici je gradnja kontrolirana, vendar brez večjih omejitev. Potrebno je pridobiti soglasje ŽG.
20. člen
Komunalno urejanje:
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe ali novozgrajeno omrežje. Minimalna komunalna oprema v ureditvenem območju obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa.
21. člen
Vodooskrba:
Na območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode.
Na področjih, kjer obstoječe vodovodno napajanje ne zadovoljuje vseh potreb se predvideva ojačitev ali rekonstrukcija. Širina rezervatov primarnih vodovodov oziroma njihov varovalni pas je 2,50 m, če ti potekajo izven ceste.
Uporabniki tehnološke vode morajo, uporabljati zaprte sisteme.
22. člen
Odvajanje odpadnih voda:
V ureditvenem območju se načrtuje ločen sistem kanalizacije. V območjih, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, je obvezno priključevanje novozgrajenih objektov na javno kanalizacijo in tudi priključitev obstoječih greznic. Vode javne kanalizacije je obvezno zaključiti z izgradnjo čistilnih naprav.
V območjih, ki niso pokrita s kanalizacijskim omrežjem se gradijo individualne ali skupne greznice v skladu s pogoji sanitarne inšpekcije. Gnojnične jame se uredijo brez preliva po navodilih sanitarnega soglasja.
23. člen
Oskrba z električno energijo:
Področje elektrooskrbe zahteva upoštevanje veljavnih predpisov s tega področja in zasnov elektroomrežja v strokovnih podlagah ter dolgoročni in srednjeročni družbeni plan.
Prek ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti, za katere so določeni varovalni pasovi oziroma rezervati naslednjih širin (od osi voda)
– daljnovodi do 35 kV 10 + 10 m
– daljnovodi 2x110 kV 15 + 15 m
24. člen
Oskrba s plinom
V ureditvenem območju, kjer poteka plinovod, je potrebno upoštevati pogoje, ki izhajajo iz pravilnika o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št. 26/85).
Za posege v bližini plinovoda (varovalni pas 2x5 m) je potrebno pridobivati soglasje upravljalca plinovoda.
Za oskrbo z zemeljskim plinom je potrebno zgraditi plinovodno omrežje od merilno reducirane postaje Lesce, v skladu s prejeto zasnovo Tehničnega biroja Jesenice izdelano v letu 1983.
25. člen
Ukrepi za varstvo okolja:
Za zagotovitev pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem
– organiziranje odvoza komunalno odpadnih in sekundarnih surovin
– sanacija neurejenih odlagališč odpadkov, njihova ureditev v prvotno stanje in namembnost ter sprotno urejanje osrednje deponije občine
– sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečitev nastajanja novih virov v bližini stanovanj in delovnih mest
– za zaščito pred hrupom je ob prometnicah, kjer raven hrupa presega dovoljeno raven za stanovanjsko okolje, dovoljeno izvesti zaščitne ukrepe z ozelenjenimi nasipi, živimi mejami višine do 2 m ter protihrupnimi pregradami, ki morajo biti iz naravnih materialov in ozelenjene. Izvedba teh ukrepov ni dovoljena, če ruši osnovni oblikovni koncept urejanja ulice ali če onemogoča vzdrževanje ceste ali preglednosti posameznih cestnih odsekov
– stalna kontrola virov onesnaženja zraka in preprečevanje nastajanja novih virov, ki bi onesnaževali ozračje preko meje, ki jo dopuščajo predpisi s tega področja.
V grafičnih prilogah, izdelanih v M 1:5000, ki so sestavni del tega odloka, so prikazana varovalna območja vodnih zajetij te planske celote.
26. člen
Zaradi varstva Blejskega jezera na neposrednem gravitacijskem območju je potrebno vse posege v prostor izvajati tako, da je preprečeno onesnaževanje jezera.
27. člen
Posegi na kmetijskih zemljiščih:
Na površinah, ki so z družbenim planom opredeljene kot kmetijske površine namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo ni dovoljena sprememba namembnosti rabe in uporaba ljubiteljske dejavnosti.
Na površinah se lahko izvajajo melioracijski posegi, ki morajo ohranjati osnovne krajinske značilnosti.
Pod pogoji, opredeljenimi v 8. členu, se na teh površinah lahko gradijo objekti za kmetijstvo. Na navedenih površinah se lahko gradijo enojni kozolci.
V okviru kmetijskih zemljišč je prepovedano posegati. v območja ledeniških moren. Dovoljena je le sanitarna sečnja v skladu s pogoji odloka o urejanju zelenih površin v občini Radovljica.
28. člen
Posegi v gozdne površine:
Območje gozdnih površin je opredeljeno v družbenem planu. V grafični prilogi v M 1:5000 so opredeljeni:
– varovalni gozdovi
– začasno varovalni gozdovi
– gozdovi s posebnim pomenom.
Pri gospodarjenju z gozdovi je potrebno upoštevati naslednja načela:
– trajnost obstoja gozdov in vseh njihovih funkcij
– naraščanje prirastka in donosov
– medsebojna usklajenost gojenja in izkoriščanje gozdov
– trajno racionalno obnavljanje gozdov
– izkoriščanje zmogljivosti rastišč le v okviru naravnega razvoja gozdnih združb (meje naravnih danosti).
Za izkoriščanje gozdov je v planskih dokumentih predvidena gradnja gozdnih prometnic.
Pri načrtovanju in gradnji gozdnih cest je poleg pomena za gozdarstvo potrebno upoštevati tudi razvoj in obstoj višinskih kmetij, turistične in rekreativne potrebe, zlasti razvoj kmečkega turizma.
Gozdne ceste so posebej označene in so lahko trajno ali občasno zaprte (varovanje pred požari, varovanje dediščine, občasno za potrebe proizvodnje).
Gozdne prometnice je treba načrtovati, graditi, in vzdrževati, tako, da se ob upoštevanju tehničnih in gospodarskih pogojev gozdna tla in rastlinstvo čim manj prizadene in da se v gozdove poseže samo v taki meri, da se doseže nujna odprtost gozdov. S posegom se ne sme:
– sprožiti nevarnih erozijskih procesov,
– preprečiti odtoka visokih, vod in hudournikov,
– povečati nevarnost plazov,
– porušiti ravnotežja na labilnih tleh,
– poslabšati odtoka padavinskih vod in s tem ogroziti kmetijska ali druga zemljišča ali ogroziti gozd in njegov razvoj.
Graditev objektov in drugi posegi v gozd, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje ali priglasitev del, se smejo dovoliti če niso v nasprotju s splošnimi koristnimi funkcijami gozdov. Posegi morajo biti skladni s pogoji, ki so določeni v prostorskem izvedbenem aktu. Soglasjedajalci s področja gozdarstva dajejo soglasje k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov in k lokacijski dokumentaciji. Soglasje pa ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bo emisija škodljivih snovi iz objekta povzročila občutno škodo na gozdu ali gozdnih tleh.
29. člen
Objekti v odprtem prostoru:
Objekti v odprtem prostoru so stanovanjski, gospodarski, pomožni in drugi objekti, ki jih zaradi dislokacije v prostoru ne moremo obravnavati kot objekte znotraj morfoloških enot.
Na teh področjih so prepovedane gradnje vseh vrst, razen gospodarskih poslopij (upoštevati je določila splošnih pogojev za gospodarska poslopja). Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela in posegi v okviru obstoječih gabaritov.
Spremembe namembnosti so dovoljene pod posebnimi pogoji.
III. PODROBNEJŠI POGOJI IN MERILA ZA POSEGE V PROSTOR V ZNAČILNIH OBMOČJIH
30. člen
a) Stara vaška jedra
– Novogradnje v okviru starih vaških jeder niso možne, izjema so zapolnitve gradbenih vrzeli. Izjemoma je možno graditi gospodarska poslopja za kmetijske namene izven morfoloških enot na robu kmetijskih površin, kar podrobneje opredeljujejo določila 8. člena tega odloka.
– V vaških jedrih so od posegov na obstoječih objektih dopustne le spremembe namembnosti ter redna vzdrževalna dela. Ti posegi se morajo kriti znotraj obstoječih gabaritov objektov z upoštevanjem pogojev, podanih v soglasju pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dopušča se gradnja pomožnih objektov pod splošnimi pogoji tega odloka, medtem ko postavitev kioskov ni dovoljena.
– Rekonstrukcija obstoječe komunalne ureditve je dovoljena.
– V okviru urejanja zelenih površin je potrebno ohranjati kmečke, sadne in zelenjavne vrtove. Prepovedano je vrtičkarstvo in sajenje neavtohtonega drevja in iglavcev.
Za vse posege v vaških jedrih je obvezno pridobiti soglasja oziroma smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
31. člen
b) Vaška naselja
– V območju vaških naselij so dopustne novogradnje stanovanjskih objektov, če ti zapolnjujejo gradbene vrzeli in so usklajeni z obstoječo grajeno strukturo naselja. Gradnja gospodarskih' poslopij in obrtnih delavnic je dopustna, če je zadoščeno splošnim pogojem teh prostorsko ureditvenih pogojev.
– V območjih vaških naselij je dovoljena gradnja objektov oziroma posegi na obstoječih objektih centralnih dejavnosti za potrebe naselja in gravitacijskega območja. Posegi se lahko izvajajo v skladu s skupnimi merili in pogoji.
– Sprememba namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjske oziroma v turistične namene je dopustna pod pogojem, da ostane objekt arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo.
V morfoloških enotah, kjer veljajo ta določila, je možno vse ostale posege na obstoječih objektih izvajati z upoštevanjem splošnih pogojev za take posege, kar velja tudi za postavitev samostojnih pomožnih objektov.
– Postavitev kioskov ni dovoljena.
– Posegi s področja prometnega in komunalnega urejanja se urejajo pod splošnimi pogoji.
32. člen
c) Območja novejše stanovanjske gradnje
– Gradnja novih stanovanjskih objektov je dovoljena, če ti zapolnjujejo gradbene vrzeli z upoštevanjem splošnih pogojev tega odloka. Gospodarska poslopja in naprave v teh območjih ni dovoljeno graditi.
– Na površinah centralnih dejavnosti znotraj morfoloških enot so dovoljeni posegi, ki dopolnjujejo in izpolnjujejo zahteve po pretežnem javnem programu ter nimajo motilnih vplivov na okolje.
– Postavitev kioskov ni dovoljena.
– V območju je mogoče izvesti potrebne komunalne ureditve oziroma rekonstrukcije.
33. člen
d) Posegi v proizvodno-obrtnih področjih: Površine namenjene proizvodno obrtni dejavnosti je ob novih posegih urejati tako, da bodo posegi tudi dolgoročno upravičeni in da bodo omogočali razvoj dejavnosti ob čimmanjši porabi novih površin.
Predpogoj za nove posege v prostor in širitev obstoječih kapacitet je ekološka sanacija obstoječih dejavnosti in tehnološka izboljšava obstoječe proizvodnje.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno pridobiti potrdilo o izpolnitvi pogojev pristojnih služb.
Spreminjanje namembnosti je dopustno, če dopolnjuje pretežno namembnost, posebno če predstavlja izboljšanje tehnologij in čistost.
Nova dejavnost ne sme imeti motečih in škodljivih vplivov na okolje.
V območju površin za proizvodnjo in obrt je potrebno zagotoviti tudi zelene površine, ki naj bodo parkovno urejene z avtohtonim zelenjem.
Postavitev pomožnih objektov in začasnih objektov so dovoljene, če ne slabšajo možnosti izkoriščenosti površin sosednjih objektov, če ne zahtevajo posebnih komunalnih oziroma povečave obstoječih priključkov in ne ovirajo prometa znotraj proizvodnega obrata.
IV. PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA POSAMEZNA UREDITVENA OBMOČJA
Ureditveno območje I
34. člen
Ureditveno območje I. obsega površine KS Bled s tem, da je izvzeto območje širšega centralnega turističnega področja.
Velikost območja je 1074 ha.
Meja ureditvenega območja 1.
Izhodiščna točka – točka (na Savi), kjer se stikajo meje krajevnih skupnosti Bled – Lesce, Lesce – Ribno, Ribno – Bled.
Potek meje: od izhodiščne točke po meji med KS Bled in KS Ribno, meja med KS Bled KS Boh. Bela, meja med KS Bled in KS Gorje, meja med KS Bled in KS Zasip, meja med KS Bled in občino Jesenice – meja med KS Bled in KS Lesce do izhodiščne točke.
Iz tega območja je izvzeto CTP (mejo glej pri Ureditvenem področju II. v grafičnem delu).
Urbaniziran prostor ureditvenega območja I. je razdeljen na sledeče morfološke enote s sledečo pretežno rabo prostora:
--------------------------------------------------------------
Morfološke enote Kraj Nam. raba prostora
--------------------------------------------------------------
1. U-B2 Bled stan. predel Dobe
2. U-B3 Bled stan. predel Jarše
3. U-B4 Bled Območje vaških jeder
Želeče in Zagorice in
vmesna novejša stanovanjska
gradnja
4. U-B 5 Bled stan. predel DINDOL,
počit, objekti Na jasi
5. U-B 6 Bled Območje proizvodnje dejavnosti
6. U-B7 Bled stan. predel nad Prešernovo c.
7. U-B8 Bled območje vaških jeder Grad in
Kot, pokopališča in OS Bled
8. U-B 9 Bled stan. predel Jermanka, Reber
9. U-B9 Bled stan. predel Jezerca, Pristava
10. U-B 10 Bled območje nogomet, igrišča
11. U-B 11 Bled stan. predel Rečica-stan. del
12. U-B 12 Bled stan. predel Rečica-nova gradnja
13. U-B 13 Bled Blata
14. U-B 14 Bled grad Grimščice
15. U B 15 Bled LIP Bled – Rečica
16. U-B 16 Bled stan. predel ob žel. progi
na Rečici
17. U-B 21 Bled obrt. -stan. predel Lisice
18. odprt prostor - kmetijske površine
- gozdne površine
objekti v odprtem prostoru
--------------------------------------------------------------
Ureditveno območje I. sestavljajo predvsem stanovanjske površine (pri)mestnega značaja z nizko gostoto prebivalstva na hektar, površine proizvodno-obrtnih dejavnosti in manjše površine centralnih dejavnosti.
Prostorsko ureditveni pogoji na področju ureditvenega območja I. so enaki po sledečih morfoloških enotah:
Stanovanjski predeli Bleda – novejša pozidava
U – B 2
U – B 3
U – B 5
U – B 7
U – B 9
U – B 12
U – B 16
Stanovanjski predeli Bleda – starejše pozidave (vaška jedra):
U – B 4
U-B 8
U – B U
Območja proizvodnih dejavnosti:
U – B 6
U – B 9
U – B 13
U – B 15
U – B 21
Območje rekreacije:
U – B 10
Posebni predeli:
U – B 14
Odprt prostor – gozdne, kmetijske površine in posamezni objekti v odprtem prostoru.
Za vse morfološke enote veljajo splošna določila tega odloka, kolikor niso v posebnih členih poglavja IV. Podrobnejša merila in pogoji po območjih urejanja predpisani detaljnejši pogoji.
35. člen
Morfološka enota B – 2: Območje obsega naselje Dobe
Dovoljeni so posegi v skladu z podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih novejše stanovanjske gradnje s tem, da je potrebno naklone strešin prilagoditi tipičnim naklonom sosednjih objektov.
Območje ledeniške morene je potrebno ohraniti, na njem niso dovoljeni nikakršni posegi razen sanitarne sečnje.
Na območju je potrebno ohraniti rezervate za:
– izgradnjo plinovodnega omrežja
– PTT omrežja
Odpadne vode pa je preko lokalnega omrežja potrebno speljati v »VS« zbiralnik.
36. člen
Morfološka enota v B – 3 Jarše
a) Predel individualne stanovanjske gradnje Dovoljeni so posegi v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih novejše stanovanjske gradnje.
b) Predel večstanovanjske gradnje:
Dovoljeno je izvajati vzdrževalna dela na obstoječih večstanovanjskih objektih. Dovoljena je rekonstrukcija ali nadomestna gradnja na lokaciji obstoječih vojaških stanovanjskih objektih.
Postavitev pomožnih objektov ni dovoljena.
V okviru te morfološke enote je dovoljena rekonstrukcija obstoječe Ribenske ceste z ureditvijo pločnikov.
Površine do novonačrtovane obvozne ceste je možno uporabiti za vrtičkarstvo v skladu z določbami opredeljenimi v skupnih merilih in pogojih.
37. člen
Morfološka enota U – B 4
Območje obsega staro vaško jedro Zagorice, Zeleče ter vmesno novejšo stanovanjsko gradnjo.
Posegi v obstoječih vaških jedrih so dovoljeni v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor v starih vaških jedrih. Z upoštevanjem skupnih meril in pogojev ter posegi v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih novejše stanovanjske gradnje, so novogradnje stanovanjskih objektov in objektov za potrebe gostinstva in turizma dopustne na območju novejše stanovanjske graditve.
Dovoljeno je izvesti spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo za potrebe razvoja turizma in komplementarnih dejavnosti.
Območje se prek sekundarnih omrežij navezuje na obstoječi kanalizacijski zbiralnik VS.
V okviru urejanja zelenih površin je potrebno ohranjati kmečke, sadne in zelenjavne vrtove. Prepovedano je vrtičkarstvo in sajenje neavtohtonih vrst drevja in iglavcev.
Na območju obstoječih vil pod Stražo in ob Cankarjevi cesti je pod pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine možno izvajati vzdrževalna dela ter z oblikovno usklajenimi novogradnjami oziroma prizidki graditi objekte za potrebe komercialnega turizma.
38. člen
Morfološka enota U – B 5
a) Območje obsega naselja Dindol
Dovoljeni so posegi v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih novejše stanovanjske gradnje, s tem, da je naklone strešin potrebno prilagoditi tipičnim naklonom sosednjih objektov.
Potrebno je ohraniti rezervat za potrebe PTT in UN daljnovod.
Odpadne vode z območja je preko sekundarnega omrežja potrebno speljati v VS zbiralnik.
b) Območje počitniškega naselja na jasi
Na območju so dopustna le redna vzdrževala dela v skladu s skupnimi merili in pogoji. Drugi posegi niso dovoljeni.
39. člen
Morfološka enota U – B 6
Območje obsega površine namenjene proizvodnim dejavnostim zahodno od Seliške ceste na Bledu.
1. Vezenine:
Dovoljene so novogradnje proti SZ z upoštevanjem splošnih pogojev za proizvodno obrtno dejavnost ter v okviru površin, ki so z namensko rabo površin v DP namenjene tej dejavnosti.
Gabaritna zasnova objektov mora biti skladna z. gabariti obstoječih objektov.
2. Kovinska delavnica
Dovoljena je obstoječa dejavnost, s tem, da se zagotovijo normalni pogoji za delo v obstoječem obsegu.
3. LIP Bled
Dopustna je gradnja novega objekta za inženiring -tlorisnih dimenzij 30 x 30 m, višinski gabariti K + P + E, strešine 38 stopinj.
4. Špecerija Bled
Dovoljeno je izvajanje vzdrževalnih del na obstoječih objektih, možna je nadzidava upravne stavbe za eno etažo.
Gradnja pomožnih objektov ni možna.
Ureditev komunalne infrastrukture je možna pod splošnimi pogoji. Odpadne vode se v ločenem sistemu vodijo v zbiralnik »VS« oziroma meteorne vode v potok Rečica.
Znotraj območja je potrebno zagotoviti rezervat za »VS« kanalizacijski zbiralnik, plinovodno omrežje in PTT omrežje.
Obstoječe energetske vire je potrebno nadomestiti z zemeljskim plinom kot energetskim virom.
Na območju med Seliško c. in Kovinsko delavnico se uredijo parkirni prostori. V okviru ureditve parkirnih prostorov mora biti izvedena tudi hortikulturna ureditev vključno z zasaditvijo drevja na parkirišču.
Dopustna je rekonstrukcija Seliške ceste tako, da bo izpolnjevala standarde regionalnih cest na ravninskem območju z računsko hitrostjo 60 km/h.
40. člen
Morfološka enota U – B 7
Stanovanjsko območje severno od Prešernove ceste.
Dovoljeni so posegi v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih novejše stanovanjske gradnje. Gradnja gospodarskih objektov in kioskov ni dopustna. V gradbeni liniji Prešernove ulice ni dopustna gradnja pomožnih objektov.
Sprememba namembnosti je dovoljena za potrebe turizma in komplementarnih dejavnosti. Na območju VVU ter internata Gostinskega šolskega centra so dovoljena vzdrževalna dela ter namembnosti prilagajajo zunanjo ureditev.
Kapacitet počitniških domov ni možno povečevati, razen v primeru spremembe namembnosti v komercialne turistične zmogljivosti, ko je dopustna njihova širitev ob upoštevanju skupnih meril in pogojev. Na območju je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje s priključitvijo na zbiralnik M.
Zagotoviti je potrebno rezervat za izgradnjo plinovodnega omrežja ter PTT omrežja. Morene ob VVU so zavarovane in na tem območju ni dovoljena sprememba konfiguracije ter posegi v zarast, razen sanitarne sečnje.
41. člen
Morfološka enota U – B 8
Stanovanjsko območje naselja Grad, Kot ter območje osnovne šole in pokopališča.
Posegi v območje vaških jeder so dovoljeni v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor v starih vaških jedrih.
Na obstoječih objektih so dovoljeni posegi pod splošnimi pogoji, sprememba namembnosti objektov je možna za potrebe turizma in komplementarnih dejavnosti. Objekt trgovine Diskont – živila Kranj je možno adaptirati v okviru obstoječih gabaritov.
Na območju nove večstanovanjske gradnje za Flegarijo ni možno povečevati obstoječih objektov. Dovoljena je adaptacija ter izvajanje vzdrževalnih del.
Območje osnovne šole
Dopustna je povečava šole z nadzidavo za eno etažo ter gradnja prizidka za potrebe dograditve učilnic in dopolnilne dejavnosti. Pri oblikovanju nadgradnje oziroma prizidka morajo biti uporabljeni enaki arhitektonsko oblikovni elementi kot obstoječi objekt. Ob dostopu s Seliško cesto se lahko uredi avtobusno postajališče za potrebe osnovne šole.
Možna je razširitev športnih površin zahodno od objekta.
Pokopališče
Staro pokopališče z ograjo ostane v nespremenjeni obliki, dovoljeno je le vzdrževanje površin in objektov. Dopustna je rekonstrukcija mrliških vežic, ob upoštevanju arhitektonskih oblik, elementov obstoječega pokopališča. Širitev pokopališča je dovoljena na že pridobljeno površino na severni strani. Zelene površine se parkovno urejajo.
Predel nove stanovanjske gradnje za Pecovco
Posegi v prostor morajo biti skladni s podrobnejšimi merili za območja Novejše stanovanjske gradnje.
Potrebno je zagotoviti rezervate za PTT omrežje, plinovod ter VN elektro omrežje.
Odpadne vode se iz severnega dela območja speljejo v VS zbiralnik, z južnega dela pa v zbiralnik »M«.
Po severnem obrobju poteka predvidena trasa za deviacijo Seliške ceste.
Ledeniška morena Pecovca je nezazidljiva, prav tako moreni na SZ in V strani OŠ, ni dovoljeno izsekavanje drevja in. grmovja.
Dotrajano obstoječe sadno drevje na moreni SZ od OŠ je potrebno nadomestiti z avtohtonim drevjem.
42. člen
Morfološka enota U-B9 in U-B9
a) Območje Jermanke
Posegi v prostor morajo biti skladni s podrobnejšimi merili za območja novejše stanovanjske gradnje.
Potrebno je ohraniti rezervat za plinovodno omrežje, PTT omrežje, VN elektro omrežje.
Prek območja poleg zgrajenega zbiralnika poteka novonačrtovani »VS« zbiralnik in njegov priključek iz smeri Zasipa.
b) Območje na rebru
Za objekte in odprt prostor veljajo določbe v skupnih merilih in pogojih za urejanje odprtega prostora in posege na objektih v njem.
c) Stanovanjski predel Jezerca
Dovoljeni so posegi, ki so dovoljeni v stanovanjskih območjih v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih novejše stanovanjske gradnje.
d) Območje poslovno-gospodarskega objekta TNP V skladu z opredeljenimi pogoji v sklopu skupnih meril in pogojev je dopustna gradnja gospodarsko-stanovanjske in upravne stavbe TNP:
Ob objektu je potrebno načrtovati zadostno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.
e) Objekti obrtnega gradbenega podjetja »Grad« Stanovanjski blok, Vrtnarija, Lovsko gojitveni objekt L.D.
Na vseh objektih je dopustno izvajati le vzdrževalna dela. Dopustna je ureditev pokritih nadstrešnic za avtomobile ob stanovanjskem bloku ter postavitev začasnih objektov nemasivne izvedbe za potrebe vrtnarije.
Potrebno je zagotoviti rezervat za plinovodno omrežje PTT in VN elektro omrežje.
Na območju se deviacija Seliške ceste priključi na obstoječo traso Rečiške ceste.
Fekalne vode iz območja je preko sekundarne mreže potrebno speljati v »VS« zbiralnik.
43. člen
Morfološka enota U – B 10 a) Območje stadiona
Dovoljene so novogradnje za potrebe stadiona oziroma dopolnitve športnih objektov.
V okviru stadiona je dovoljena gradnja športnih objektov, vključno s športno dvorano tudi za potrebe dodatne ponudbe turističnega gospodarstva.
Dovoljena je postavitev začasnih kioskov za potrebe prireditev.
b) Komunalno podjetje
Dovoljeno je le vzdrževanje obstoječih objektov pod splošnimi pogoji. Drugi posegi niso dovoljeni.
V primeru selitve Komunalnega podjetja na drugo lokacijo, se dovoli sprememba namembnosti obstoječega objekta za gostinsko-turistično dejavnost.
Dovoljena je postavitev ograje okrog območja podjetja, ki mora biti obvezno izvedena kot pri stadionu in zimzeleno ozelenjena. Dovoljena je rekonstrukcija komunalnih objektov in naprav. Potrebno je ohraniti rezervo za PTT, VN omrežje in plinovod. Po severnem robu območja poteka deviacija Seliške ceste.
44. člen
Morfološka enota U – B 11 Območje starega vaškega jedra Rečica Pri urejanju vaškega jedra. je potrebno upoštevati pogoje, ki so dovoljeni v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor v starih. vaških jedrih in pogoje za posege v vaških jedrih ureditvenega območja I. Območje gasilskega doma Rečica Dovoljeni so gradbeni posegi v obstoječem obsegu objekta pod splošnimi pogoji. Širjenje proti cesti ni dovoljeno. Na celotnem območju je dopustna rekonstrukcija kom? objektov in naprav, ohraniti je potrebno rezervat za plinovod, PTT omrežje, VN elektro omrežje. Odpadne vode se preko sekundarnega omrežja speljejo v »VS« zbiralnik.
45. člen
Morfološka enota U – B 12 Novejše stanovanjsko območje Rečica Dopustni so posegi, ki so dovoljeni v stanovanjskih območjih v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih novejše stanovanjske gradnje s tem, da so dopustni prizidki le pri objektih z vzdolžnim slemenom in da niso dovoljene nadzidave obstoječih objektov.
Območje »Sgz 3« se bo urejalo z zazidalnim načrtom. Do izdelave ZN je dovoljeno le vzdrževanje objektov.
Ohraniti je potrebno rezervat za izgradnjo plinovodnega omrežja, PTT in VN elektro omrežja. Odpadne vode se preko sekundarne mreže vodijo v »VS« zbiralnik.
46. člen
Morfološka enota U – B 13 Območje farme Blata:
– Novogradnje za potrebe živinoreje in pridelavo mleka so dovoljene pod splošnimi pogoji s posebnim poudarkom na varovanju okolja (zrak, odpadne vode) in v obsegu, ki ga dovoljujejo obstoječe pašne površine.
– Gabariti in oblikovanje objektov naj sledijo obstoječim objektom.
– Posegi na obstoječih objektih so dovoljeni pod splošnimi pogoji z upoštevanjem pogojev varovanja objektov. Sprememba namembnosti ni dovoljena.
– Gradnja pomožnih objektov je dovoljena pod splošnimi pogoji za potrebe farme. Površine znotraj območja ni dovoljeno uporabljati za vrtičkarsko obdelavo.
– Na območju so dopustne obnove komunalnih objektov in naprav.
– Za potrebe čiščenja odpadnih voda je potrebno zgraditi kanalizacijo s predhodnim čiščenjem pred navezavo na »VS« zbiralnik.
Preko območja poteka rezervat magistralnega vodovoda Radovna.
47. člen
Morfološka enota U – B 14 Območje gradu Grimščice
Dopustno je le redno vzdrževanje objektov, obnova in ureditev celotnega območja grajskega parka z drevoredom in naravnim jezercem pod pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.
K objektu Romov je dovoljena dozidava dveh stanovanjskih enot – gabaritno usklajena z obstoječim objektom. Dovoli se tudi postavitev drvarnic in ograje ob objektu.
Dovoljena je obnova komunalnih objektov in naprav. Odpadne vode z območja se prek sekundarne mreže vodijo v »VS« zbiralnik.
48. člen
Morfološka enota U – B 15
Območje »LIP« Rečica, Elmont in GG Bled
Dovoljena je gradnja novih proizvodnih hal oziroma objektov in skladišč. V območju DO LIP so dovoljena nova odlagališča lesa.
Na severnem robu je dovoljena gradnja večstanovanjskega objekta za potrebe delavcev območja.
Vsi posegi so dovoljeni pod splošnimi pogoji in pogoji za objekte v prostoru proizvodno-obrtnih dejavnosti v ureditvenem območju I. Oblikovanje in gabariti objektov morajo biti v skladu z obstoječimi objekti.
Posegi na obstoječih objektih so dovoljeni pod splošnimi pogoji. Gradnja pomožnih objektov je dovoljena pod splošnimi pogoji. Postavitev kioskov je dovoljena pod splošnimi pogoji.
Nova obrtna cona nad železniško progo se ureja po pogojih, ki jih zanjo določi zazidalni načrt.
Izhodišča: Obrtne delavnice brez stanovanjskih prostorov oziroma stanovanjskih objektov.
Gabarit (K) + P, tlorisna velikost 15 x 20 m, naklon strehe 20 stopinj, oblikovanje objektov naj bo v skladu s krajevno tipiko, uporabijo se značilni arhitektonski elementi (materiali, detajli, barve, idr.).
Na območju je dopustna obnova komunalnih objektov in naprav. Zagotoviti je potrebno rezervat za plinovodno omrežje, PTT in VN elektro omrežje.
Zavarovati je potrebno traso cevovoda Radovna -Jezero.
Na območju se lahko izvaja obnova železniške proge Jesenice – Nova Gorica.
Fekalne vode se preko sekundarnega omrežja speljejo v »VS« zbiralnik.
49. člen
Morfološka enota U – B 16 Območje ob železniški progi na Rečici
a) Predel manjše stanovanjske gradnje. Dovoljeni so posegi v skladu s podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih novejše stanovanjske gradnje. Gradnja gospodarskih objektov ni dovoljena. Postavitev kioskov ni dovoljena.
b) Objekt »Apatin« Dovoljena so le vzdrževalna dela.
c) Področje med Zupančičevo in Kolodvorsko cesto se lahko pozida za turistične namene (gostinski in penzionski objekti).
Zaradi nagnjenosti terena je potrebno oporne zidove na robovih zimzeleno zazeleniti.
Višina opornega zidu je lahko maks. 1,5 m.
Vsak poseg mora biti predhodno opravičen s pozitivno geološko situacijo.
Vsak nadaljnji poseg je predhodno vezan tudi na izgradnjo kanalizacije in rekonstrukcijo Župančičeve ceste.
Na križišču Kolodvorske in Župančičeve ulice se prepovedo vsi posegi, ki bi preprečevali, izboljšanje ureditve križišča.
Postavitev in oblikovanje novogradenj:
Gabariti: K + P + M, tlorisna velikost 8 x 14 m.
Streha: sleme je vzdolžno in vzporedno s plastnicami, naklon strehe 38 stopinj.
Fasade: obdelava in oblikovanje mora biti v skladu s krajevno tipiko. Uporabljajo naj se značilni krajevni arhitektonski elementi (konstrukcija, detajli, materiali).
Za posege v varovalnem pasu je potrebno soglasje ŽG.
Dovoljena je obnova komunalnih objektov in naprav ter ojačitev vodovoda. Zagotoviti je potrebno rezervat za plinovodno omrežje, PTT in VN elektro omrežje.
Odpadne vode se prek zgrajenega omrežja ob Kolodvorski cesti vodijo v "VS" zbiralnik, iz nižje ležečih objektov po novem zbiralniku ob Župančičevi cesti v črpališča M. Zake.
50. člen
Morfološka enota U – B 21
Območje se ureja v skladu z določbami ZN Lisice.
Na obstoječih objektih »Gorenjca« so dovoljena le vzdrževalna dela, dovoljena je gradnja novega samskega doma v okviru gabaritov in materialov obstoječega objekta.
Komunalna ureditev se izvede v skladu z ZN.
51. člen
V odprtem prostoru so dovoljene ureditve in posegi v skladu s skupnimi merili in pogoji.
Dovoli se rušenje dotrajanih masivno grajenih garaž in drvarnic na parc. št. 513/2 in 514/1, k.o. Želeče in izgradnja »osemstanovanjskega« objekta tlorisnih dimenzij 20,50 x 11,20 m. Vertikalni gabarit objekta K + P + N s tem, da je pritličje maks. 40 cm nad koto urejenega terena.
Streha mora imeti naklon 30 – 38 stopinj.
Dovoli se rekonstrukcija oziroma rušenje in nadomestna gradnja dotrajanega objekta »Lazareta« na Ribenski cesti parc. št. 513/2, k.o. Zeleče.
Detaljni pogoji so sledeči:
tloris: 28 x 10 m,
vertikalni gabarit: K + P + N + M, kolenčni zid 120 cm,
streha: dvokapnica v naklonu 40 stopinj, lahko s čopi, v strehi frčade za osvetlitev prostorov v mansardi.
Namembnost: dopolnitev gostinsko turistične ponudbe.
Oblikovanje objekta: pri oblikovanju fasad se uporabijo značilni elementi fasade obstoječega objekta.
Dopustne so gradnje infrastrukturnih objektov in naprav.
Ureditveno območje II
52. člen
Ureditveno območje II. obsega območje širšega centralnoturističnega območja KS Bled. Velikost območja 290 ha. Meja ureditvenega območja.
Potek meje je razviden iz grafičnega dela PUP -zajema področje ožjega CTP in ves objezerski predel, vključno z grajskim hribom, Viščami, Malo in Veliko Zako, Mlinom in Stražo.
Urbaniziran prostor ureditvenega območja II, je razdeljen na sledeče morfološke enote s sledečo pretežno rabo prostora:
U – B 1 območje ZN CTP Bled
U – B 1a območje Blejskega jezera z obrežnim pasom
U – B 17 območje Male Zake
U – B 18 območje Velike Zake – camping
U – B 19 območje ZN Mlino
U – B 20 območje vaškega naselja Mlino
U – B 22 območje Straže
odprt prostor: kmetijske, gozdne površine, objekti v odprtem prostoru.
Namenska raba prostora:
a) centralno turistično področje Bleda
b) območje veslaškega centra
c) velika Zaka-Camp, naravno kopališče
d) območje Vile Bled in cone Mlino
e) vaško naselje Mlino
f) kmetijske, gozdne površine, objekti v odprtem prostoru
Ureditveno območje II sestavljajo predvsem površine centralnih dejavnosti – namenjene izključno turizmu. Dopustni posegi v teh enotah so: Ožje centralno turistično področje U – B 1: pogoji za posege v prostor in način urejanja novogradenj se urejajo z ZN GTP Bled (Uradni vestnik Gorenjske 12/82).
Območje morfološke enote U – B 19 je območje ZN mlino, ki obsega območje v DP občine Radovljica opredeljenim z oznako T1.
Do izdelave ZN Mlino je dopustno le vzdrževanje objektov. Drugi posegi niso dovoljeni.
V ureditvenem območju II so dovoljene spremembe namembnosti obstoječih gospodarskih objektov, vendar izključno za potrebe turizma.
Gradnja oziroma sprememba namembnosti za obrtne delavnice ni dovoljena.
Urejanje v odprtem prostoru
Kmetijskih površin, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji v ureditvenem območju II ni vrtičkarstvo v tem ureditvenem območju ni dovoljeno.
Pri urejanju gozdnih površin je potrebno upoštevati določila iz splošnih pogojev. Gradbeni posegi v gozdnih površinah, ki so zaščitene: parkovni gozd Straža, Grajski hrib, objezerski pas z obalo, niso dovoljeni.
Na vilah ob jezeru so dovoljena le vzdrževalna dela pod splošnimi pogoji.
Varovanje okolja
V območjih urejanja planske celote Bled je potrebno preveriti stopnjo onesnaženosti, ki jo povzročajo obstoječe dejavnosti;
Pri obstoječih dejavnostih so dovoljeni posegi, ki izboljšujejo pogoje obratovanja in zmanjšujejo škodljive emisije.
Na večjih objektih, ki se ogrevajo na trdo kurivo, je potrebno namestiti filtre in omogočiti odžveplovanje. V nasprotnem se zahteva uporaba čistih energetskih virov (plin, elektrika, kurilno olje). Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju okolja z vidika varovanja Blejskega jezera in njegove bližnje okolice.
53. člen
Morfološka enota U – B 1a: Blejsko jezero z obrežnim pasom
Območje obsega jezero z otokom in obrežna zemljišča med obalo in prvo javno prometnico.
Območje predstavlja naravnovarstveni in kulturni spomenik, za katere velja varstveni režim I. stopnje.
Znotraj območja je dovoljeno vzdrževanje objektov in naprav v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine.
Pri izvajanju sanitarne sečnje je potrebno ohranjati vsa tipična drevesa, ki tvorijo značilno podobo obale.
Ohraniti je potrebno obstoječa trstičja zlasti na območju med Zako in Vilo Bled. Pri urejanju obale ter obalnega pasu je obvezna uporaba avtohtonih materialov.
V obrežnem pasu je dopustna ureditev pešpoti z urejenimi počivališči. Pri ureditvi je dopustna izvedba v naravnih urejenih brežinah, kamnu in lesu. Ob sprehajalni poti se uredi javna razsvetljava z uporabo enega tipa svetil.
Na območju je dovoljeno kopanje v javnem kopališču (Grajsko kopališče), v urejenih hotelskih kopališčih (Toplice, Vila Bled) ter naravnem kopališču na območju Velike Zake.
Izven navedenih območij je dovoljeno kopanje na urejenih območjih pri posameznih vilah ob jezeru.
Ureditev novih čolnarn in pristanov za čolne ni dovoljena. Del obale, kije vključen v CTP Bled, se ureja v skladu z določbami tega akta.
Ob jezerski obali so locirani:
– pristani za pletne: Zdraviiški park (13 rink), Mala Zaka 2 rinki), Mlino (11 rink), Kazina (12 rink), Otok sever (13 rink). Otok Jug (9 rink, Vila Bled (2 rinki)
– čolnarne: Grajsko kopališče (38 mest), start vesl. proge (1 mesto), Toplice (10 mest), Vila (12 mest), Kidričeva 3 (2 mesti), Limnološka postaja (1 mesto za raziskovalni čoln).
– privezi za čolne: Otok-jug (2 čolna), Otok-sever (10 čolnov), Otok-zahod(3 čolni – oskrba gostišča), Vila (2 čolna), Mlino gostišče (11 čolnov), Mlino (3 čolni), Dom muzealcev (1 čoln).
– pristani za električne čolne. Kazina (2 mesti), Otok mesto, Otok-sever (2 mesti).
54. člen
Morfološka enota U – B 17 Območje Male Zake
Območje je namenjeno zlasti ureditvam za potrebe športa in rekreacije, zlasti veslanja.
V območju ni dovoljeno graditi stanov. objektov in gospodarskih poslopij:
V ožjem območju hangerja se lahko izvedejo:
– Sanacija obstoječih objektov regatnega centra in Krede je možna s tem, da se pri prenovi ne preseže maks. višinski gabarit objekta Kreda Bled in upoštevajo ter ohranjajo arhitekturni elementi vile.
– Dopustna je sanacija garderob in telovadnice do maks. višinskega gabarita objekta bivše Krede Bled ob upoštevanju splošnih pogojev in usmeritev.
– Dopustna je sanacija strehe pri hangerju in dozidava aneksa na SZ strani do višinskega gabarita objekta bivše Krede.
– Dovoljena je obnova objekta Justin Gaj za potrebe gostinstva in turizma ali nadomestna gradnja enakega objekta.
Na celotnem območju je dovoljena ureditev športnih površin na gornji trasi, zlasti teniških igrišč.
Vsi posegi na ostalih obstoječih objektih se lahko izvajajo pod splošnimi pogoji.
Sprememba namembnosti objektov je možna le za potrebe gostinstva oziroma turizma.
V času veslaških prireditev je dovoljena postavitev pomožnih objektov, ki so začasnega značaja (bivalni in sanitarni kontejnerji, šotori, odprte nadstrešnice).
Dovoljena je postavitev kioskov za sezonsko prodajo.
Za potrebe parkiranja je za hangarjem dovoljena ureditev stalnega parkirišča, prav tako je ureditev stalnega parkiranja za potrebe tenis kluba možna na gornji terasi.
Število stalnih parkirišč mora biti prilagojeno kapacitetam stalnih objektov.
Dovoljena je razširitev Župančičeve ceste in izgradnja nove cestne povezave Mala Zaka in Kolodvorska cesta.
Dovoljena je obnova obstoječih komunalnih objektov in naprav. Odpadne vode je potrebno prek nove kanalizacije ob Župančičevi cesti speljati v obstoječe črpališče.
Urejanje zelenih površin, ograj in opornih zidov naj bo v skladu s splošnimi pogoji za urejanje teh posegov. Prepovedano je sekanje drevja v objezerskem pasu. Z urejanjem novih potrebnih površin ni dovoljeno posegati v značilna zamočvirjena zemljišča in obstoječo vegetacijo (razen dela ob hangerju, ki naj se primerno uredi za občasna parkiranja v času veslaških prireditev).
Bližina jezera in dejstvo, da je področje v t.i. jezerski skledi pogojuje vse posege z ozirom na pogoje varovanja okolja.
55. člen
Morfološka enota U – B 18 Območja Velika Zake
Stanovanjske gradnje, gradnje gospodarskih poslopij in obrtnih delavnic niso dovoljene.
Dovoljene so gradnje (sanitarni in pomožni objekti) za izboljšanje ponudbe kampa in ureditve za potrebe športa, zlasti veslanja in kopanja. Upoštevati je splošne pogoje.
Mikrolokacija objektov je odvisna od potreb in vrste objekta.
Tlorisna velikost je odvisna od vrste objekta oziroma njegove namembnosti.
Gabarit: pritličje brez kolenčnega zidu Streha: naklon 38 stopinj
Oblikovanje fasade naj bo v skladu s krajevno tipiko, z značilnimi arhitektonskimi elementi.
Posegi na obstoječih objektih so dovoljeni za potrebe campa po splošnih pogojih. Nadzidave objektov niso dovoljene.
Gradnja pomožnih objektov za potrebe campa je dovoljena po splošnih pogojih. V času veslaških prireditev je dovoljena postavitev začasnih objektov za potrebe prireditve (bivalni, sanitarni kontejnerji, šotori, nadstrešnice, itd.).
Dovoljena je postavitev kioskov začasnega značaja v letni sezoni na lokaciji kopališča.
Dovoljena je obnova komunalnih objektov in naprav ter prestavitev ceste na lokacijo med trgovino in vhod v kamp.
Vse fekalne vode je potrebno speljati v obstoječe črpališče.
Objezerska lega območja pogojuje vse posege v prostoru oziroma na pogoje varovanja okolja (glej splošne pogoje).
56. člen
Morfološka enota UB-20:
območje vaškega naselja Mlino Dovoljeni so posegi v skladu s skupnimi merili in pogoji in s podrobnejšimi merili za posege v prostor na območjih vaških naselij (31. člen).
V območju U-B 20 je tudi počitniško naselje Pod Kozarco, v katerem niso dovoljeni nikakršni posegi v prostor ali na objektih, razen vzdrževalnih del pod splošnimi pogoji.
57. člen
Morfološka enota U – B 22: območje Straže: Meja območja je razvidna iz grafičnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Razen gozdnih površin, ki so kot parkovni gozd zaščitene in je vsak poseg v prostor vezan na soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, se območje deli na:
– Zg. Stražo, ki obsega smučišče, žičnico s gospodarskim objektom na Straži ter
– Spodnjo Stražo, ki obsega dostope in parkirišče ob spodnji postaji žičnice ter gospodarski objekt.
Dovoljuje se vzdrževanje in obnova smučarskih prog, žičnice, gospodarskih objektov žičnice. Ureditev obstoječih dostopov in parkirišče za 80 vozil.
Dovoljena je gradnja nadomestnega gostinskega objekta na Zg. Straži (brez posteljnih kapacitet) – tlorisna velikost maks. 7 x 11 m, višinski gabarit K + P, streha 38 stopinj — brez kolenčnega zidu, brunarica, arhitektura v skladu s krajevno tipiko.
Komunalno urejanje – v skladu s skupnimi merili in pogoji, s tem, da se odpadne vode odvajajo v triprekatno greznico na čiščenje in da je ogrevanje objekta na elektriko.
Na območju Sp. Straže je dovoljena gradnja gospodarskega objekta z blagajno in sanitarijami – tlorisna velikost 8 x 16 m, višinski gabarit P + M, streha 38 stopinj, kolenčni zid 1,20 m, masivna gradnja, arhitektura v skladu s krajevno tipiko.
Komunalno urejanje – v skladu s skupnimi merili in pogoji, z upoštevanjem eventualnih dodatnih pogojev soglasjedajalcev. Druge novogradnje na območju U-B 22 niso dovoljene. Pogoji za posege na vilah ob vznožju Straže so enaki kot za ostale vile ob jezerski obali.
Ureditveno območje III
58. člen
Ureditveno območje III obsega območje t. i. spodnjih vasi v KS Ribno na levem bregu Save Bohinjke in KS Bohinjska Bela do meje med TNP in levim bregom Save Bohinjke.
Velikost območja je 1782 ha.
Meja ureditvenega območja
Izhodiščna točka dela območja v KS Ribno: točka na Savi, kjer se stikajo meje krajevnih skupnosti Bled, Lesce, Lesce-Ribno, Ribno-Bled.
Potek
Od izhodiščne točke po Savi Dolinki do sotočja s Savo Bohinjko in nazaj po Savi Bohinjki do točke na Savi Bohinjki, iz katere izhaja meja med KS Bled in KS Ribno, in po kateri vodi do izhodiščne točke.
Izhodiščna točka dela območja v KS Bohinjska Bela:
točka na Savi Bohinjki, iz katere izhaja meja med KS Bohinjska Bela – Bled.
Potek: od izhodiščne točke poteka meja po Savi Bohinjki do točke na začetku Soteske, od koder se odcepi meja med KS Bohinjska Bistrica in KS Bohinjska Bela. Poteka po tej meji do točke, kjer se križa a mejo širšega območja TNP in poteka po njej do točke, kjer se z njo stika meja krajevnih skupnosti Gorje in Bohinjska Bela. Od tu po meji KS Gorje – Boh. Bela in Bled. Bohinjska Bela in naprej po meji med KS Bled in KS Bohinjska Bela do izhodiščne točke.
Urbaniziran prostor ureditvenega območja III. je razdeljen na sledeče morfološke enote s sledečo pretežno rabo prostora.
-----------------------------------------------------------
Morfološka enota Kraj Namenska raba prostora
-----------------------------------------------------------
1. U – BI 1 Boh. Bela vaško naselje
2. U-BI 2 Boh. Bela vaško naselje
3. U-Bš Bodešče vaško naselje
4. U-Kol Kontno vaško naselje
5. U-Ko2 Koritno ZN Koritno
6. U-Ob Obrne vaško naselje, zaselek
7. U-Ri 1 Ribno vaško naselje
8. U-Ri 2 Ribno ZN Ribno
9. U-Ri 3 Ribno hotel Kompas
10. U-Ri4 Ribno gramoznica
11. U-Ri5 Ribno območje zdrav, turist.
centra
12. U-Ri6 Ribno obm.rekreac. površine
ob Savi v Ribnem
13. U-Se Selo pri Bledu vaško naselje
14. U-Sm Slamniki zaselek
15. odpri kmet, površine, gozdne
prostor površine, objekti v
odprtem prostoru
-----------------------------------------------------------
Ureditveno območje III je področje vaškega karakterja in temu ustreznimi zahtevami in potrebami.
Določeni so prostorski ureditveni pogoji za območja, ki so enaki v sledečih morfoloških. enotah:
Vaška naselja:
U – BI 1
U – BI 2
U – Bš
U – Ko 1
U – Ob
U – Ri 1
U – Se
U Srn
Turistične površine in rekracijske površine:
U – Ri 3
U – Ri 5
U – Ri 6
Proizvodne površine:
U Ri 4
Območja, ki se urejajo z ZN
U – Ko 2
U – Rt 2
Odprti prostor
59. člen
V morfološki enotah:
U – Bš – Bodešče
U – Se – Selo
U – Sm – Slamniki
so dovoljeni posegi v skladu s skupnimi merili in pogoji ter podrobnejšimi merili in pogoji za posege v starin vaških jedrih.
60. člen
V morfoloških enotah
U – BI l Bohinjska Bela
U – BI 2 Bohinjska Bela
U – Ko 1 Koritno
U – Ob Obrne
U – Ri 1 Ribno
so dovoljeni posegi v skladu s skupnimi merili in pogoji ter podrobnejšimi merili in pogoji za posege v vaških naseljih. Po splošnih pogojih se urejajo tudi posegi v območju oziroma na prometnicah in komunalnih vodih.
Pri varovanju okolja je potrebno upoštevati splošne pogoje.
61. člen
Morfološka enota U – Ri 3
Na območju U-Ri 3 je zgrajen hotel B kategorije in urejene rekreacijske površine.
Po dogradnji teh objektov niso dopustni posegi na objektih, niso dovoljene novogradnje, možna so le vzdrževalna dela ter urejanje spornih površin ter površin za rekreacijo s spremljajočimi objekti.
62. člen
Morfološka enota U – Ri 4:
Gramoznica v uporabi GP Grad Bled. Izkoriščanje gramoza je možno v skladu z izdanim dovoljenjem za izkoriščanje rudnin ob sprotni sanaciji.
Na tem območju ne pridejo v poštev nikakršne novogradnje niti posegi na obstoječih objektih, ki so sicer začasnega karakterja.
Sanacija gramoznice se izvede po Rudarskem projektu pridobi vanju gramoza v gramoznici Ribno pri Bledu (IBT Biro za teh. in rudarstvo v industriji – 1978).
63. člen
Morfološka enota U – Ri 5 – zdravstveno-turistični center Ribno
Velikost območja je 3,3 ha.
Dovoljuje se izgradnja kardiovaskularne klinike in hotelskega objekta dimenzioniranega na naslednje zmogljivosti:
– trije operacijski prostori
– ležišča za intenzivno nego
– do 120 ležišč v bolniškem in hotelskem delu
– 5 apartmajev za vodstvo in zdravnike
– potrebni spremljajoči prostori za realizacijo do 18000 m2 skupne etažne površine.
Izhodišča za urbanistično-arhitektonsko obdelavo: Pri oblikovanju urbanistične zasnove območja je potrebno upoštevati omejitve in možnosti, ki jih nudijo naravne značilnosti prostora ž izrazitim pobočjem Ribenske gore ter vmesnim nižjim terenom med Ribensko goro in vzpetino severno od nje. Objekt naj bo členjen tako, da so osi posameznih enot prilagojene robovom odprtega prostora, maks. višina gabarit objekta je K + P *+ 2 + M. Streha mora biti členjena in izvedena v strmem naklonu ter pokrita s kritino grafitno sive barve. Pri zunanji ureditvi objekta je potrebno ohraniti na ravne značilnosti prostora, pri čemer je dopustno odpiranje območja v smeri proti zahodu. Parkirišča za potrebe objekta se lahko izvedejo v večetažni izvedbi na območju med Izletniško ulico in novim kompleksom. Uredijo se gozdne poti.
Dostop z avtomobilom je dovoljen le po cesti ob Savi, kjer se uredijo makadamsko urejena parkirišča. Dostop z avtomobili na rekreacijsko območje je prepovedan.
Komunalna ureditev:
– Dostop do novega območja je potrebno zagotoviti iz Izletniške ulice, katero je potrebno predhodno rekonstruirati tako, da prenese dodatne prometne ureditve.
– Za vodooskrbo je potrebno območje navezati na obstoječe vodovodno omrežje vodohram Ribno – hotel Kompas.
– Odpadne vode je preko, lokalne čistilne naprave, tehnoloških in fekalnih vod potrebno speljati v obstoječo čistilno napravo.
– Za oskrbo z električno energijo se v sklopu objekta zgradi nova transformatorska postaja.
– Kot energetski vir za oskrbo objekta se poleg elektrike lahko uporabljajo naftni derivati ter plin.
64. člen
Morfološka enota U-Ri 6 – Rekreacijsko območje ob Savi v Ribnem
Namenska raba prostora: območje je namenjeno rekreativni dejavnosti (sprehodi, tek, tek na smučeh, prirejanje piknikov in družabnih športnih prireditev, kopanje, sončenje, itd.).,
Dovoljuje se krčenje zaraščenega področja za pridobitev travniškega prireditvenega prostora in prostora za suhi trening ribičev. Preostali gozd se parkovno vzdržuje, uredijo se gozdne poti.
Dostop z avtomobilom je dovoljen le po cesti ob Savi, kjer se uredijo makadamsko urejena parkirišča. Dostop z avtomobili na rekreacijsko območje je prepovedan.
Ob ribniku se nad koto 425 dovoli gradnja gostinskega objekta (brunarica) s sanitarijami – tlorisnih dimenzij 6 x 8 m, vertikalni gabarit P. Streha: dvokapnica naklona 38 stopinj, brez kolenčnega zidu. Objekt mora. biti grajen tako, da se upošteva popolnost področja.
Dovoljena je ureditev obale ribnika in posegi za dvig nivoja vode za 50 cm. Rob naj bo naraven, umetna kamnita obala je dovoljena le na delih, kjer drugačna rešitev ni možna. Dovoljene so začasne lesene ležalnice, ki jih upravljalec področja ob koncu sezone vskladišči.
Komunalno urejanje:
Objekti se priključijo na rekonstruiran vodovod nizke cone Ribno.
Kanalizacija: fekalna kanalizacija se preko kolektorjev in črpališč vodi v ČN Ribno.
Cesta:
obstoječa cesta se rekonstruira, uredijo se parkirišča.
Zaradi značaja območja je cesta makadamska. Pranje avtomobilov ob dovozni cesti in na savski obali ni dovoljeno.
65. člen
U – Ko 2 (Koritno), U – Ri 2 (Ribno) Območji se bosta urejali z ZN, predvidena je individualna stanovanjska zazidava z nizko gostoto prebivalstva na hektar (80 p/ha). Do sprejetja ZN so dovoljeni posegi v skladu s skupnimi merili in pogoji za posege v odprti prostor.
66. člen
Urejanje v odprtem prostoru ureditvenega območja
III:
Urejanje kmetijskih površin predpisujejo skupna merila in pogoji.
Ni dovoljeno odpiranje gramoznic in nekontrolirano odlaganje odpadkov. Pogozdovanje kmetijskih površin razen obnove in varovanja živic ni dovoljeno.
Posegi na objektih v odprtem prostoru se urejajo po določilih splošnih pogojev v planski celoti Bled.
Posegi na gozdnih površinah so možni po določilih splošnih pogojev v planski celoti Bled.
Pogoji za komunalno in prometno urejanje so določeni v splošnih pogojih.
Vse odpadne vode je potrebno, v primeru ko to dopuščata konfiguracija tal in lega, speljati v centralno ali lokalne ČN.
Pri vseh posegih v prostor in na objektih je potrebno upoštevati splošne pogoje – varstvo okolja.
Ureditveno območje IV
67. člen
Ureditveno območje IV. obsega območje t. i. zgornjih vasi v KS Zasip in KS Gorje do meje TNP. Velikost območja je 1236 ha. Meja ureditvenega območja
Izhodiščna točka – točka (na Savi Dolinki) – kjer se stikajo meje med krajevnimi skupnostmi Zasip – Bled, Zasip – občina Jesenice, Bled – občina Jesenice.
Od izhodiščne točke po meji med krajevnima skupnostima Zasip in Bled do stika z mejo med KS Gorje in KS Zasip s KS Bled.
Od tu poteka meja po meji med KS Bled in KS Gorje do stika z mejama KS Bled – Bohinjska Bela in Bohinjska
Bela – Gorje, koder poteka po meji KS Gorje in. Bohinjska Bela do meje širšega območja TNP in po meji TNP – KS Gorje in meji TNP – KS Zasip (po Radovni) do sotočja Radovne in Save Dolinke od tu pa po Savi Dolinki do izhodiščne točke.
Urbaniziran prostor ureditvenega območja IV. je razdeljen na sledeče morfološke enote s sledečo pretežno rabo prostora:
-------------------------------------------------------------
Morfološka enota Kraj Namenska raba prostora
-------------------------------------------------------------
1. U-Gl Zg. Gorje vaško naselje
2. U-G2 Zg. Gorje vaško naselje
3. U-G2 Zg. Gorje ZN Praprotnica
4. U-G3 Sp. Gorje vaško naselje
5. U-G4 Sp. Gorje vaško naselje – Fortuna
6. U-G5 Grabče vaško naselje
7. U-Kr Krnica vaško naselje
8. U-Me Mevkuž
Višelnica vaški naselji
9. U-Po Podhom vaško naselje
10. U-Pd Podhom vaško naselje
11. U-Z1 Zasip vaško naselje – Sebenje
12. U-Z2 Zasip staro vaško jedro, Mužje,
Piškovica
13. U-Z3 Zasip novo stanovanjsko naselje
14. U-Z4 Zasip ZN Zasip I.
ZN Zasip II.
15. odprt - kmetijske površine
prostor - gozdne površine
- objekti v odprtem prostoru
-------------------------------------------------------------
Ureditveno območje IV sestavljajo pretežno morfološke enote vaškega karakterja.
68. člen
Posegi v morfoloških enotah: U – G5 Grabče vaško naselje U-Kr Krnica vaško naselje U – Me Mevkuž vaški naselji Višelnica
U – Z2 Zasip staro vaško jedro, Mužje, Piškovica U – Po Poljšica vaško naselje se lahko izvajajo v skladu s skupnimi merili in pogoji ter podrobnejšimi merili in pogoji za posege v starih vaških jedrih.
69. člen
Posegi v morfoloških enotah:
U – Gl Zg. Gorje vaško naselje
U – G2 Zg. Gorje vaško naselje
U – G3 Sp. Gorje vaško naselje
U – G4 Sp. Gorje vaško naselje
U – Pd Podhom vaško naselje
U – Z1 Zasip vaško naselje – Sebenje
U – Z3 Zasip novo stanovanjsko naselje
U – Z4 Zasip – Zasip vaško naselje ter območje ZN Zasip SD 12-A
se lahko izvajajo v skladu s skupnimi merili in pogoji ter podrobnejšimi merili in pogoji za vaška naselja.
Sprememba namembnosti gospodarskih poslopij, v stanovanjske namene oziroma za kmečki turizem je dopustna ob upoštevanju pogoja, da ostane objekt arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo.
Možna je tudi sprememba v obrtne delavnice za mirno obrt. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati splošne pogoje za take posege.
V območju je dopustno izvajati vzdrževalna dela ter potrebne funkcionalne dopolnitve na objektih trgovin, WU, osnovne šole, TVD Partizan, oziroma doma krajevnih skupnosti, gasilskih domov, v skladu z določili skupnih meril in pogojev.
70. člen
Za del morfološke enote Z4 je izdelan zazidalni načrt Zasip SD 12-A. Posegi v prostor se izvajajo pod pogoji ZN za območje U-G2. Praprotnica je predvidena izdelava ZN in do sprejetja niso dovoljeni nikakršni posegi razen vzdrževalnih del ter posegov na obstoječih komunalnih objektih in napravah.
Ureditveno območje V
71. člen
Ureditveno območje V. obsega predvsem območje planote Jelovice znotraj KS Bohinjska Bela (desni breg Save Bohinjke do meje z občino Škofja Loka) in KS Ribno desni breg Save Bohinjke.
Velikost območja je 3910 ha.
Meja ureditvenega območja V.:
Izhodiščna točka – (na Savi – sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke) – kjer se stekajo meje med krajevnimi skupnostmi Ribno-Lesce, Lesce-Lancovo, Ribno-Lancovo.
Potek – meja KS Ribno – Lancovo do stika mej med krajevnimi skupnostmi KS Bohinjska Bistrica – Ribno, Ribno – Bohinjska Bela in Bohinjska Bela – Bohinjska Bistrica in po meji KS Bohinjska Bistrica – KS Bohinjska Bela do stika s Savo Bohinjko in po njej do izhodiščne točke.
Določeni so prostorski ureditveni pogoji za naslednje morfološke enote:
U – Ku Kupljenik zaselek
U – Ta Talež ZN počitniško naselje odprt prostor – kmetijske površine
– gozdne površine
– objekti v odprtem prostoru
Ureditveno območje V štejemo v neurbanizirana področja planske celote Bled.
72. člen
Dovoljeni posegi v morfološki enoti U-Ku: so dovoljeni v skladu s skupnimi merili in pogoji ter podrobnejšimi merili in pogoji za območje starih vaških jeder.
Urejanje v območju U – Ta
Območje je namenjeno pozidavi s počitniškimi objekti, ureditvijo skupnih površin za rekreacijo, parkiranje in izgradnjo komunalnih naprav.
Objekti naj bodo locirani ob obrobju kotline na območju gozdnega roba. Dno kotline se ohrani kot prosta površina, na kateri bo še vedno možna paša.
Objekti morajo biti lesene izvedbe maks. bruto zazidane površine 40 m2.
Oblikovanje objektov mora biti skladno s skupnimi merili in pogoji.
Potrebno je urediti skupno parkirišče, dostop do objektov je po peš poti.
Naselje se opremi z elektriko in pitno vodo (preveriti možnosti za skupen rezerovar – kapnico). Kanalizacija se spelje v individualne greznice s ponikovalnico.
73. člen
Odprt prostor Kmetijske površine
Predstavljajo manjši del območja, ki je pretežno gozdnato.
Urejajo se po določilih splošnih pogojev. Urejanje gozdnih površin:
je potrebno prilagoditi pogojem za gozdne površine v poglavju splošni pogoji.
Objekti v odprtem prostoru Obstoječi počitniški objekti.
Posegi na objektih niso dovoljeni. Dovoljena so vzdrževalna dela pod splošnimi pogoji. Počitniški domovi in koče.
Dovoljena so vzdrževalna dela brez povečave kapacitet, prizidki za funkcionalno dopolnitev so dovoljeni pod splošnimi pogoji.
Stanovom ni dovoljeno spreminjati namembnosti. Dovoljena so vzdrževalna dela po splošnih pogojih.
Dovoljena je postavitev objektov za gospodarsko izkoriščanje gozda.
Po planinah ni dovoljeno spreminjati kolovozov v poti za motorni promet.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74. člen
Na osnovi navedenih pogojev se izdeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju posameznega posega, po stopnji podrobnosti in kompleksnosti, pa po naravi posega.
75. člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno ali širšo analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ko so nastale postopoma skozi daljše obdobje
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja. Analiza iz prvega odstavka tega člena se pripravi kot strokovna podlaga pred izdelavo lokacijske dokumentacije.
Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.
76. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o urbanističnem redu občine Radovljica za območje katerega obravnava odlok ter ZN:
– ZN Zasip 2, št. odloka 12/70
– ZN za del stanovanjske cone SZ-4 v Zasipu, št. odloka 5/71
– ZN Dobe 3, Rečica in Koritno, št. odloka 14/71
– ZN za del cone SD – 12, Zasip, št. odloka 12/72.
77. člen
Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri pristojnemu upravnemu organu' in strokovni službi za urejanje prostora in varstvo okolja SO Radovljica.
78. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu RS.
Št. 352-3/91-7
Radovljica, dne 24. septembra 1991.
Predsednik
SO Radovljica
Vladimir Černe, dipl. inž. l. r.
