Na podlagi 4. odstavka 47. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) ter 5. člena odloka o organizaciji in delu OS (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/89) je SO Radovljica na 10. skupnem zasedanju ZZD, ZKS in DPS dne 24. 9. 1991 sprejela
ODLOK
o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali v občini Radovljica
1. člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na območju občine Radovljica.
2. člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na celotnem ožjem območju mesta. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
Prepovedana je paša živali iz drugega odstavka tega člena na mestnih zemljiščih, na neregistriranih pašnikih in gozdnih zemljiščih.
Vsaka reja teh živali mora biti registrirana pri občinskem organu, pristojnem za veterinarsko službo.
Vse goveje živali, starejše od 3 mesecev, morajo biti označene in registrirane pri selekcijski službi.
Živali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na ožjem območju mest samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo. Za ožje območje mest iz prvega odstavka tega člena veljajo določbe 3. člena odloka o javnem redu in miru v občini Radovljica.
3. člen
Divje živali se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
V ožjem mestnem območju ima lahko posamezno gospodinjstvo največ dva psa in dve mački. Določilo ne velja za psice in mačke z mladiči do njihove odstranitve.
Za bivanje in vzrejo več živali v ožjem mestnem območju si mora rejec pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, soglasje pristojne veterinarske inšpekcije in hišnega sveta, etažnega lastnika oziroma lastnika stanovanjskega objekta.
4. člen
Lastnik psa poskrbi za odstranjevanje pasjih iztrebkov.
5. člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v osmih dneh pooblaščeni veterinarski organizaciji.
Če se lastnik s psom začasno zadržuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v osmih dneh po prihodu.
6. člen
Pooblaščena veterinarska organizacija vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline.
7. člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za opis ali izbris iz evidence, ter izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
8. člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali.
9. člen
Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu, psa zanemarja, se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na lastnikove stroške.
Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa iz 1. odstavka 9. člena, dajo hišnemu svetu posamezni občani ali skupine stanovalcev.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ, pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik hišnega sveta in predstavnik kinološkega društva.
Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
10. člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzorstva.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja, se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
11. člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno, zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti psi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčnikom ali na vrvici.
Če je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške.
12. člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kleteh in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
13. člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
14. člen
Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje – močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje), mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločen od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
15. člen
Če pes ali mačka z ugrizom ali prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti najbližjo zdravstveno ustanovo.
Žival iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
16. člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz 1. odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
17. člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času štiri dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Če lastnik ne zahteva v določenem roku psa oziroma, če ne plača stroškov lova in oskrbe, se pes humano pokonča oziroma se izroči v last drugi osebi.
18. člen
Veterinarska inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko ali drugo organizacijo.
19. člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 15. in 16. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
20. člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani iz javnega mesta.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti lastnika, je potrebno zdraviti sporazumno z lastnikom živali. Lastnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti o najdeni živali.
21. člen
Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golobnjaku. Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
22. člen
Izvajanje tega odloka nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe UISG, Postaja milice in Komunalni redar.
23. člen
Z denarno kaznijo 2.500 SLT se kaznuje posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, če:
– redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem območju mesta, v nasprotju z določili 2. člena,
– če ne poskrbi da je žival, ki je poškodovala človeka, 15 dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (2. odstavek 15. člena),
– če ne poskrbi za psa, ki je nevaren za okolico, ali če lastnik v nasprotju z 9. členom odloka psa zanemarja, se psa odvzame, lastnika pa kaznuje.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se v znesku 5.000 SLT kaznuje tudi pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
24. člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 30.000 SLT se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– ne upošteva določil 4. člena,
– ne prijavi psa (5. člen),
– ne upošteva 8. člena tega odloka,
– ne upošteva določil 12. člena odloka,
– ne obvesti pristojno službo, da je pes ali mačka poškodovala človeka (15. člen – 1. odstavek).
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo od 2.000 do 5.000 SLT kaznuje posameznik in odgovorna oseba pravne osebe.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 323-1/91-3
Radovljica, dne 24. septembra 1991.
Predsednik
Skupščine občine Radovljica
Vladimir Černe, dipl. inž. l. r.
