Ustavno sodišče Republike Slovenije je na pobudo mag. Lojzeta Cafute iz Sežane v postopku za oceno ustavnosti drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija na seji dne 3. 10. 1991

Del določbe drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 14/90, 24/90 in 43/90), ki se glasi: ».... ali druge radijske ali televizijske organizacije v SFRJ...«, ni v skladu z ustavo Republike Slovenije.

Ustavno sodišče je na pobudo mag. Lojzeta Cafute iz Sežane na seji dne 28. 2. 1991 sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija. Ta določa, da mora imetnik radijskega in televizijskega sprejemnika na območju Republike Slovenije, ki lahko sprejema program RTV Slovenija ali druge radijske ali televizijske organizacije v SFRJ, plačevati radijsko in televizijsko naročnino RTV Slovenija. Oceno, da je pobuda utemeljena, je ustavno sodišče sprejelo zaradi tega, ker je menilo, da očitek pobudnika, da navedena zakonska določba, ki izenačuje obveznosti TV naročnikov ne glede na to, ali lahko sprejemajo TV programe RTV Slovenija ali samo drugih TV organizacij v SFRJ, utemeljeno zastavlja vprašanje njene skladnosti z drugim odstavkom 197. člena ustave Republike Slovenije, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki, zlasti ob upoštevanju določbe četrtega odstavka 209. člena te ustave, ki jamči občanom pravico do obveščenosti o zanje in za skupnost pomembnih dogodkih.
V odgovoru Skupščine Republike Slovenije je navedeno, da je bila obravnavana določba zakona o obveznosti plačevanja RTV naročnine sprejeta v letu 1986 in tedaj vključena v zakon o javnem obveščanju ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U-I-57/83-26 z dne 28. 5. 1984; iz obrazložitve te odločbe ustavnega sodišča med drugim tudi izhaja, da v skladu z načeli obveznostnega prava obstaja obveznost plačila televizijske naročnine, če je sprejem televizijskega programa omogočen. V odgovoru na pobudo pa je tudi navedeno, da spremembe v položaju Republike Slovenije, ki so nastale po sprejetju zakona, pomembno vplivajo tudi na uresničevanje ustavne pravice občana, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih, pomembnih za skupnost, zaradi česar pri zagotavljanju pogojev za uresničevanje te pravice ni več mogoče izhajati iz enotnega jugoslovanskega informacijskega prostora. Zato bo potrebno pri oblikovanju novega zakona o radiodifuziji ponovno proučiti to zakonsko določbo v delu, ki se nanaša na obveznost plačevanja naročnine za radijske in TV programe, ki jih ustvarjajo in oddajajo druge radijske in TV organizacije v SFRJ zunaj Republike Slovenije.
Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 197. člena določa, da so vsi pred zakonom enaki. Zakon o RTV Slovenija določa temeljne cilje in naloge RTV Slovenija, med katerimi je tudi prispevanje k vsestranski obveščenosti njenih gledalcev oziroma poslušalcev (3. člen zakona). Iz podatkov, zbranih v pripravljalnem postopku, izhaja, da še vedno ni omogočeno, da bi vsi imetniki TV sprejemnikov v Republiki Sloveniji lahko sprejemali vsaj enega od TV programov RTV Slovenija v slovenskem jeziku. Glede na cilje in naloge RTV Slovenija, določene z zakonom, to pomeni, da so imetniki TV sprejemnikov v Republiki Sloveniji očitno v bistveno različnem dejanskem položaju. Z določbo drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija so glede obveznosti plačevanja TV naročnine enako obravnavani tisti imetniki TV sprejemnikov, ki jim je omogočeno sprejemanje programa RTV Slovenija, s tistimi, ki jim to ni omogočeno in lahko sprejemajo le program kakšne druge radijske ali televizijske organizacije v SFRJ. Navedena zakonska določba torej izenačuje glede obveznosti plačevanja TV naročnine obe navedeni skupini imetnikov TV sprejemnikov, čeprav sta v bistveno različnem dejanskem položaju, in omogoča, da tudi akti o višini TV naročnine, ki jih sprejema Svet RTV Slovenija, ne določajo različne višine naročnine za ti dve skupini imetnikov TV sprejemnikov. Zaradi tega je ustavno sodišče ocenilo, da v izreku odločbe navedeni del določbe drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija ni v skladu z določbo drugega odstavka 197. člena ustave Republike Slovenije.
Po določbi drugega odstavka 412. člena ustave Republike Slovenije mora Skupščina Republike Slovenije v šestih mesecih od prejema te odločbe uskladiti določbo drugega odstavka 9. člena zakona o RTV Slovenija z ustavo.
Odločitev ustavnega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 412. člena ustave Republike Slovenije. Sprejelo jo je v skladu z določbo 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v sestavi: predsednik sodišča dr. Peter Jambrek in sodniki mag. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.