Na podlagi 74. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja minister za notranje zadeve

Uradna oseba organa iz drugega odstavka 37. člena zakona o tujcih (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), ki sprejme prošnjo za priznanje statusa begunca, mora ne glede na to ali je prošnja podana v pisni ali ustni obliki, opraviti razgovor s prosilcem za priznanje statusa begunca (v nadaljnjem besedilu: prosilec) in sprejeti vlogo na zapisnik tako, da izpolni v štirih izvodih obrazec št. 1 iz priloge tega pravilnika.
Uradna oseba opravi razgovor s prosilcem praviloma ob sodelovanju prevajalca.

Uradna oseba mora ob izpolnjevanju obrazca iz prejšnjega člena prosilca posebej poučiti, da v osebni izjavi, ki jo podaja, navede vsa dejstva, ki dokazujejo, da gre za begunca v smislu določb 34. člena zakona o tujcih in člena 1 A Konvencije o statusu beguncev. Uradna oseba mora ob tem tudi preveriti ali ima prosilec lastna sredstva za preživljanje oziroma, če je skrb za njegovo oskrbo prevzela humanitarna ali kakšna druga organizacija.
Svoji osebni izjavi lahko prosilec za priznanje statusa begunca priloži dokumente, ki dokazujejo verodostojnost njegovih izjav (članske izkaznice političnih in drugih organizacij, sodni spisi itd.).

Uradna oseba ob sprejemu osebne izjave prosilca opravi daktiloskopski postopek.

Izvod zapisnika uradna oseba takoj (po računalniški poti ali telefaksu) pošlje pristojni upravi za notranje zadeve, ministrstvu za notranje zadeve ter prehodnemu domu za tujce.

Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju s pristojno upravo za notranje zadeve in prehodnim domom za tujce na podlagi vloge iz prvega odstavka tega pravilnika takoj odloči ali se prosilec sprejme v prehodni dom za tujce ali se nastani kje drugje.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka uradna oseba izda prosilcu sklep o določitvi kraja začasnega prebivanja na obrazcu št. 2 iz priloge tega pravilnika.
Pri odločanju o nastanitvi. Ministrstvo za notranje zadeve upošteva individualne in družinske potrebe prosilca, njegove materialne možnosti ter etično, versko in narodno pripadnost.

Ministrstvo za notranje zadeve lahko sklene z organizacijami ter posamezniki, ki sprejemajo tujce na prenočevanje proti plačilu, pogodbo o začasni nastanitvi prosilca.

Ministrstvo za notranje zadeve mora prosilca v ustni ali pisni obliki seznaniti z naslovi humanitarnih in drugih organizacij, ki bi mu lahko nudile materialno ali pravno pomoč.

Ministrstvo za notranje zadeve, lahko s prosilcem opravi dodatne razgovore in od prosilca zahteva morebitne dodatne dokaze, ki bi potrjevali verodostojnost njegovih predhodnih navedb.

V primeru, da Ministrstvo za notranje zadeve ugotovi, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca po 34. členu zakona o tujcih ter člena 1 A Konvencije o statusu begunca, mu o tem izda odločbo.

V primerih, da prosilec ne izrazi želje po priznanju statusa begunca v Republiki Sloveniji, temveč se želi izseliti v katero tretjo državo, ureja način njegovega odhoda iz Republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve, skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve, tujimi diplomatsko-konzularnimi prestavništvi in pristojnimi mednarodnimi organizacijami.

Po pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za priznanje statusa begunca ali, če je bil odhod prosilca v tretjo državo v primeru iz prejšnjega člena tega pravilnika, zavrnjen; Ministrstvo za notranje zadeve izroči prosilca diplomatsko konzularnemu predstavništvu države, katere državljan je. če tega ni. pa vrne prosilca v državo, katere državljan je.

Prosilec za priznanje statusa begunca, ki je bil sprejet v prehodni dom za tujce ali je kako drugače poskrbljeno za njegovo začasno nastanitev in nima lastnih sredstev za preživljanje, uživa osnovno oskrbo.
Osnovna oskrba obsega: nastanitev in prehrano, osnovno zdravstveno varstvo, obleko in dnevno žepnino.

Tujec iz 42. člena zakona o tujcih uživa samo najnujnejšo oskrbo. Najnujnejša oskrba obsega: nastanitev, prehrano in obleko ter osnovno zdravstveno varstvo.
V potrdilu iz 8. člena pravilnika o načinu izvajanja zakona o tujcih se posebej zabeleži, da je gibanje tujca omejeno na prostore prehodnega doma in njegovo neposredno okolico, če ne gre za primer iz 43. člena zakona o tujcih.

Prosilci in ostali tujci, nastanjeni v prehodnem domu za tujce se lahko v dogovoru z upravo prehodnega doma, zaposlijo z občasnimi deli v prehodnem domu ali izven njega pri pravni ali fizični osebi.

Prosilec izgubi pravico do osnovne oskrbe:
– če se prosilec prostovoljno odreče oskrbi,
– če se njegova prošnja za priznanje statusa begunca zavrne,
– z izdajo pravnomočne odločbe o priznanju statusa begunca v Republiki Sloveniji,
– z odselitvijo iz Republike Slovenije,
– če njegovo osnovno oskrbo v celoti prevzame druga organizacija,
– če je bil prosilec za priznanje statusa begunca obravnavan zaradi, storjenega kaznivega dejanja ali hujšega prekrška,
– če gre za ponavljajoče se ali hujše kršitve zoper hišni red prehodnega doma za tujce,
– če je ugotovljeno, da je v predhodnem postopku navedel napačne ali neresnične podatke, ki zadevajo njegove osebne podatke oziroma relevantna dejstva, ki bi lahko vplivala na odločitev organa v postopku reševanja prošnje za priznanje statusa begunca.
O izgubi pravice do osnovne oskrbe po 2., 6., 7. in 8. alinei prejšnjega odstavka odloči Ministrstvo za notranje zadeve in izroči prosilca diplomatsko konzularnemu predstavništvu države, katere državljan je, oziroma če tega ni, vrne prosilca v državo, katere državljan je. Pritožba na odločitev iz prejšnjega člena ne zadrži izvršitve.

Obrazca št. 1 in 2 sta objavljena skupaj s tem pravilnikom in sta njegov sestavni del.
Celotno besedilo obrazca številke 1 se tiska v slovenskem, angleškem in francoskem jeziku.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.