Ustavno sodišče Republike Slovenije je na predlog podjetja ŽG-TTG Slovenijaturist iz Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o ustanovitvi javnega podjetja za področje dejavnosti železniškega prometa na seji dne 30. 10. 1991

Določbe 3. in 4. člena odloka o ustanovitvi javnega podjetja za področje dejavnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 43/89) niso v neskladju z ustavo in zakonom.

Razveljavi se 6. člen odloka o ustanovitvi javnega podjetja za področje dejavnosti železniškega prometa.

Predlagatelj meni, da so z določbami drugega odstavka 3. člena. 4. člena in prvega odstavka 6. člena odloka o ustanovitvi javnega podjetja za področje dejavnosti železniškega prometa (v nadaljevanju: odlok) prekoračena pooblastila, ki jih ima Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije pri ustanovitvi javnega podjetja, saj je kot dejavnosti javnega podjetja določil tudi dejavnosti, ki niso dejavnosti posebnega družbenega pomena in katerih opravljanje ni nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali drugih organizacij. Meni tudi. da so si določila prvega odstavka 6. člena in 4. člena odloka v nasprotju, saj se s 4. členom ustanavlja javno podjetje za celotno dejavnost SOZD ŽG Ljubljana, v prvem odstavku 6. člena tega odloka pa je določeno, da se za del teh dejavnosti ob javnem podjetju organizirajo družbena podjetja.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je v odgovoru na predlog mnenja, da so izpodbijane določbe odloka v skladu z ustavo. Odlok namreč upošteva vse dejavnosti, ki so bile organizirane v SOZD ŽG Ljubljana in ki so pogoj, da je železniški promet zmožen delovati javno, celovito in v skladu z opredeljenim javnim interesom. Tudi pri registriranih dejavnostih predlagatelja gre za določene funkcije, ki so pri organizaciji in izvajanju železniškega potniškega prometa bistveni sestavni del dejavnosti, ki je posebnega družbenega pomena. Odlok zato v svojem 4. členu ustanavlja javno podjetje tako za področje ožjih kot tudi širših dejavnosti železniškega prometa, v prvem odstavku 6. člena pa daje možnost organiziranja družbenih podjetij za opravljanje določenih širših dejavnosti železniškega prometa, ki so z določbami drugega odstavka tega člena medsebojno povezane zaradi zagotovitve celovitosti delovanja železniškega prometa kot tehnološko enotnega sistema.
Predlog je delno utemeljen.
V 3. členu odloka je določena dejavnost z odlokom ustanovljenega javnega podjetja Železniško gospodarstvo Ljubljana. Predlagatelj ima sicer prav, ko trdi, da ta dejavnost ne vsebuje le zadev posebnega družbenega pomena oziroma zadev, ki so nenadomestljiv pogoj življenja in dela. Vendar pa tudi za javna podjetja velja, da lahko poleg dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena in zaradi katerih se tudi ustanavljajo, opravljajo še druge dejavnosti. Zato z ustanovitvenim aktom določeni poslovni predmet javnega podjetja tudi zunaj okvira zadev posebnega družbenega pomena ni v neskladju z ustavo in zakonom.
V 4. členu odloka je določeno, da se javno podjetje ustanovi za območje prejšnje SOZD ŽG Ljubljana in začne poslovati s 1. januarjem 1990. Čeprav tudi nasprotni udeleženec v svojem odgovoru na predlog pripisuje 4. členu odloka podoben pomen kot predlagatelj, da namreč pomeni preoblikovanje nekdanje SOZD v javno podjetje, pa ta morebitni namen izdajatelja odloka v 4. členu ni izražen. Določba tega člena odloka namreč določa območje in ne področja dejavnosti novoustanovljenega javnega podjetja, kar ustreza posebnostim železniškega prometa, katerega značilnost in družbena pomembnost je tudi ozemeljska razsežnost opravljanja dejavnosti, ki so pogoj življenja in dela. Zato ta določba ni v neskladju z ustavo in zakonom.
V 6. členu odloka je določeno, da se ob novoustanovljenem javnem podjetju organizirajo družbena podjetja, ki so v prvem odstavku tega člena odloka tudi našteta. Poleg tega je v prvem odstavku tega člena določen tudi namen organiziranja družbenih podjetij, in sicer nemoteno in racionalno opravljanje dejavnosti javnega podjetja iz prve alinee 3. člena odloka. S tem je posredno s predpisom določena obveznost vsebine poslovanja družbenih podjetij. Zato so v drugem odstavku tega člena odloka določene posebne dolžnosti družbenih podjetij glede povezanosti njihovih dejavnosti z javnim podjetjem. Vse te določbe torej omejujejo samostojnost teh družbenih podjetij. To pa nasprotuje določbi 8. točke amandmaja XIII k ustavi, ki določa, da so podjetja pri nastopanju na trgu enakopravna in samostojna in da se njihova enakopravnost in samostojnost ne smeta spodkopavati s predpisi, plani in ukrepi družbenopolitičnih skupnosti. Tudi v petem odstavku 2. člena zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ. št. 77/88, 40/90. 46/90 in 61/90) je določeno, da imajo podjetja iz prvega do četrtega odstavka tega člena na trgu enak položaj, pravice in odgovornosti. Zaradi tega je ustavno sodišče ugotovilo, da 6. člen odloka ni skladen z ustavo in zakonom in ga je razveljavilo. Predlagatelj sicer v predlogu izpodbija le ustavnost in zakonitost prvega odstavka 6. člena odloka, vendar je ustavno sodišče odločitev sprejelo ob upoštevanju dejstva, da se razlogi, navedeni v predlogu, nanašajo na 6. člen odloka v celoti in na podlagi 6. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). ki določa, da ustavno sodišče ni vezano na predlog, marveč lahko oceni ustavnost in zakonitost določb predpisa, ki jih predlagatelj ne izpodbija.
Predlagatelj je tudi predlagal, naj ustavno sodišče začasno odredi, da se do sprejetja končne odločitve zadrži izvajanje sklepa o organiziranju družbenega podjetja ZG-TTG Slovenijaturist p.o. Ljubljana, torej predlagatelja, z dne 26. 12. 1989. z utemeljitvijo, da javno podjetje ŽG Ljubljana predvideva nadaljnje statusne spremembe na podlagi tega sklepa. Po 416. členu ustave lahko ustavno sodišče zadrži izvajanje posamičnega akta ali posamičnega dejanja, ki je bilo začeto na podlagi akta, katerega ustavnost oziroma zakonitost ocenjuje, če bi zaradi njegovega izvajanja nastale nepopravljive škodljive posledice. V tem primeru pa je bil sklep z dne 26. 12. 1989 o organiziranju predlagatelja kot družbenega podjetja že izveden; da bi bil izdan kakšen drug posamičen akt ali začeto dejanje, pa predlagatelj ne zatrjuje, pač pa se sklicuje le na predvidevanje o takih namerah javnega podjetja ŽG Ljubljana. Ta pa tovrstne namere zanika, saj meni, da dokler ne bo spremenjena zakonska ureditev, za kaj takega ni zakonske podlage. Glede na to niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v ustavi, da bi ustavno sodišče lahko predlagano začasno odredbo izdalo.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 413. člena ustave ter ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije na seji v naslednji sestavi: predsednik sodišča dr. Peter Jambrek in sodniki: mag. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.