KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije
I. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
To kolektivno pogodbo sklepata Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo in sindikati organizirani v dejavnostih zdravstva in socialnega skrbstva za območje Republike Slovenije.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih zdravstva in socialnega skrbstva ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni. Za direktorje ne velja poglavje o osebnih dohodkih, druge določbe te pogodbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Izraz »zaposleni delavci« v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega.
Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošen akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s posamično kolektivno pogodbo, statutom organizacije ali drugim njenim splošnim aktom določeno drugače.
3. Časovna veljavnost
Ta pogodba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja ter se uporablja do 31. 12. 1992, razen priloge k 62. členu, ki se uporablja do 31. 12. 1991.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba stranki pogodbe ne odpovesta, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.
Stranki lahko kadarkoli sporazumno spremenita pogodbo.
4. Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
5. Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
6. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe
V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v razumnem roku, ki pa ne sme biti krajši od dveh mesecev.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka, pogodbe ni mogoče odpovedati.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
7. Pobuda za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Nasprotna stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.
V primeru, da nasprotna stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se v roku ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred arbitražo.
8. Postopek pred arbitražo
V primeru, da se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi ali dopolnitvi kolektivne pogodbe, se reševanje spora poveri arbitražnemu svetu.
Vsaka stranka imenuje tri arbitre. Vsak arbiter mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava. V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore. Odločba arbitraže je dokončna.
9. Odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po enega člana, tretjega pa imenujeta sporazumno.
Kadar stranka, ki zastopa delavce po tej kolektivni pogodbi nastopa v razmerju do druge stranke, zavzema do posameznih vprašanj enotno stališče. V ta namen oblikuje komisijo v kateri so zastopani z določenim številom članov posamezni sindikati organizirani v organizacijah zdravstva in socialnega skrbstva. Število članov v komisiji je odvisno od števila članov, ki jih posamezna sindikalna organizacija ima. Ta komisija ima pristojnost, da soglasno imenuje člane v arbitražni svet in odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe.
10. Obveščanje
Direktor in organ upravljanja zagotavljata obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialnoekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
Delavce se obvešča zlasti o:
– spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda,
– o spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov,
– letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju, spremembah obstoječih in novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo delavce v dejavnosti,
– predvidenih večjih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in razlogih zanje,
– letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa,
– kriterijih in merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti specifičnih za zavod,
– kriterijih in merilih za vzpodbujanje inovativnosti,
– ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.
O zadevah iz prejšnjega odstavka se delavce obvesti pred sprejemom odločitev, kadar jih sprejema organ upravljanja ali direktor zavoda.
11. Mnenje delavcev
Kadar svet zavoda oziroma direktor odloča o pravicah in dolžnostih delavcev iz dela, si mora predhodno pridobiti mnenje delavcev o:
– zaposlovanju in odpuščanju delavcev (sklepanju in prenehanju delovnega razmerja) ne glede na razloge,
– zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,
– začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa,
– času, kraju in načinu izplačil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov,
– uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju delitve osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,
– ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,
– določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.
Če svet zavoda oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja delavcev, mora obvestiti delavce o razlogih, zaradi katerih njihovih stališč ni mogel upoštevati.
Svet zavoda oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če delavci ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni.
12. Pogoji za delovanje sindikata
S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, stališča in zahteve pristojnim organom.
Delovanje sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov zavoda.
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje zgoraj naštetih organov in zagotavlja sodelovanje njihovih predstavnikov na teh sejah.
Pristojni organi zavoda so dolžni pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah delavcev, delovnih pogojih in delovnih razmerah obravnavati mnenje in predloge sindikatov in se o njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.
Zavod zagotavlja sindikatom za njihovo delo naslednje pogoje:
– vsakemu delavcu, članu sindikata 2 uri letno med delovnim časom za udeležbo na članskem sestanku,
– sindikalnim zaupnikom najmanj 2 plačani uri letno za vsakega člana sindikata, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur še ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti na ravni republike. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 50 ur,
– okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikati in direktorjem. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov ter zahteve delovnega procesa,
– sindikati se z direktorjem dogovorijo o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in o drugih pogojih (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,
– zagotavlja obračun in plačevanje članarine za člane sindikatov.
Direktor in sindikati sklenejo pogodbo o zagotavljanju pogojev za delo sindikatov.
Sindikat uporablja za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila.
Pravice iz 3. in 4. odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih uživajo sindikalni zaupniki tudi dve leti po preteku njihove funkcije.
II. DELOVNA RAZMERJA
1. Objava delovnega mesta
1. člen
V objavi delovnega mesta je potrebno navesti:
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni,
– rok v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od 30 dni,
– največjo dolžino poskusnega dela, če se za objavljeno delovno mesto poskusno delo zahteva,
– znanje slovenskega jezika za vsa delovna mesta na katerih pridejo delavci v stik z varovanci oziroma uporabniki.
Z aktom o sistemizaciji se za posamezna delovna mesta ali področja dela določijo aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, če že niso določeni s posebnimi predpisi.
2. člen
Kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira, in to v 15 dneh od prejema obvestila, da ni bil izbran.
2. Organ, ki odloča o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati
3. člen
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor. Le-ta opravi tudi izbiro med kandidati v soglasju z ustreznim strokovnim organom v zavodu.
3. Prenos pooblastil
4. člen
Direktor prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča direktor, lahko prenese na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj s kadrovskega področja.
4. Pogodba o zaposlitvi
5. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in zavod uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto za katero se sklepa delovno razmerje,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmore, počitke in dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,
– določbo o konkurenčni klavzuli ter medsebojne obveznosti, ki iz tega izhajajo,
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti zavoda in delavca.
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Zavod mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in se mu tega ne sme odreči.
V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca direktor.
5. Poskusno delo
6. člen
Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:
– za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti en mesec,
– za dela V. skupine zahtevnosti dva meseca,
– za dela VI., VII. in VIII. skupine zahtevnosti štiri mesece.
Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi in ne more biti daljša, kot je določeno v objavi.
7. člen
Delavca na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali je delavec delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane. Od teh morata vsaj dva člana imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk. Komisijo imenuje direktor.
8. člen
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno pri čemer mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.
6. Pripravništvo
9. člen
Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, pa v okviru programa izobraževanja ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
10. člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:
– če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,
– če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod pogoji določenimi z zakonom.
11. člen
Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:
– za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo – največ 6 mesecev,
– za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo – največ 9 mesecev,
– za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo – največ 12 mesecev.
12. člen
Pripravniku se določi mentorja, ki spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravniške dobe, predlaga morebitno skrajšanje pripravniške dobe ter da na koncu poročilo o njegovem delu.
Za izpopolnjevanje v posameznih vejah stroke se pripravniku določijo posamezni mentorji oziroma inštruktorji, ki o delu kandidata poročajo mentorju.
Pripravnik vodi dnevnik o poteku pripravništva.
Pripravništvo je mogoče skrajšati največ za 1/4 pripravniške dobe. O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor na predlog mentorja.
Pripravniku se trajanje pripravništva podaljša za čas porodniškega dopusta, daljše bolniške odsotnosti ter opravičene odsotnosti, ki skupno ne sme presegati 20 dni. Pripravniška doba pa se mu ne podaljša za čas letnega dopusta in za čas krajših opravičenih odsotnosti.
Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe.
Pripravniku do VI. stopnje strokovne izobrazbe pripada 7 dni odsotnosti z dela, pripravniku VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 12 dni odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka, za pripravo na strokovni izpit. To odsotnost lahko koristi le enkrat.
13. člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa za katerega je sklenil delovno razmerje.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ne opravi.
7. Postopek za ugotavljanje znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
14. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma pričakovanih rezultatov dela prične direktor.
Postopek je javen.
15. člen
Delo delavca za katerega se ugotavlja znanje in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta h katerim je razporejen oziroma delavca, ki ne dosega pričakovanih rezultatov, je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Za čas spremljanja delavčevega dela je potrebno zbrati delovno dokumentacijo, na podlagi katere lahko direktor začne postopek. Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela. O začetku postopka direktor obvesti tudi sindikat.
Delavcu je treba omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za oceno in odločitev. Delavec poda svojo izjavo v razgovoru z direktorjem. O razgovoru je potrebno sestaviti zapisnik.
16. člen
Sklep o razporeditvi delavca, za katerega direktor ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor. V primeru, da v zavodu ni ustreznega delovnega mesta na katerega naj bi se razporedil delavec iz prejšnjega odstavka tega člena, sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja.
17. člen
Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma mu preneha delovno razmerje, lahko delavec poda ugovor na organ pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, ki jo morajo sestavljati člani, ki morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, ki ugovarja. Če takih delavcev v zavodu ni, se sestavi komisija tako, da sta dva člana komisije osebi izven zavoda, ki pa imata ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe.
Odločitev pristojnega organa je dokončna.
18. člen
Za čas poskusnega dela in za čas pripravništva ni mogoče voditi postopka za ugotavljanje znanja in zmožnosti oziroma postopka za ugotavljanje nedoseganja pričakovanih rezultatov dela.
8. Razporejanje delavcev
19. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati manj zahtevno delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, če gre za reševanje človeških življenj, zdravja ljudi in premoženja, če gre za večje epidemije, zastrupitve in ob nenadni odsotnosti delavca ter v primeru okvar delovnih priprav in postrojenj.
Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditve, ko je zaradi posebnih okoliščin razporejen na dela, ki ne ustrezajo njegovemu znanju in zmožnostim enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.
20. člen
V primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu, ki traja 6 mesecev ali manj, se lahko delavca razporedi v okviru zavoda najdalj za 6 mesecev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, vendar samo pod pogojem, če je za tako delo ustrezno strokovno usposobljen.
21. člen
Delavca je mogoče razporediti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog in sicer:
– če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod pri kateri je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela,
– če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca,
– začasno vendar najdalj za 6 mesecev zaradi operativnih razlogov v zavodu, ki trajajo 6 mesecev ali manj, na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, pod pogojem, če je za tako delo ustrezno strokovno usposobljen.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave.
O razporeditvi delavca v smislu tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih.
22. člen
Delavca je mogoče razporediti na delo iz kraja v kraj v naslednjih primerih:
– če gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela,
– če gre za začasno ali trajno nadomestitev delavca. Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če pot na delo oziroma z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2 uri, matere z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot 1 uro.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegovega pristanka zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovna šola).
9. Delo na domu
23. člen
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoje opravljanja dela na domu se uredijo med zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi.
Zavod in delavec s pogodbo opredelita predvsem pogoje in način opravljanja dela na domu ter nadomestilo za uporabo delavčevih delovnih sredstev za delo na domu in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije ter povračilo ostalih materialnih stroškov.
Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v zavodu.
Zavod je dolžan zagotavljati varne pogoje dela in nadzorovati varnost pri delu.
10. Pravice delavcev katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu
24. člen
Direktor, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja, odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri ukrepi, ki jih določa zakon bodo uporabljeni.
Preden direktor oziroma organ upravljanja sprejme svojo odločitev mora zahtevati mnenje sindikatov in ga pred sprejemom odločitve obravnavati skupaj s predstavniki sindikatov.
25. člen
Presežek delavcev, ki postane trajen, ugotavlja direktor. To ugotovitev sprejme na podlagi predloga strokovnih služb o obstoju presežka delavcev in določi število in kategorije presežnih delavcev. V isto kategorijo se uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Direktor določi konkretne presežne delavce na podlagi meril določenih s to kolektivno pogodbo.
Organ upravljanja sprejme program razreševanja presežnih delavcev v katerem določi seznam nepotrebnih delavcev ter ukrepe in kriterije za preprečitev oziramo omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
26. člen
Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu ne preneha:
– delavcu v času služenja vojaškega roka,
– delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
– nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka,
– delavcu članu organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
– delavcu izvoljenemu za delegata družbenopolitične skupnosti.
Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:
– delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,
– obema zakoncema, ki sta zaposlena v istem zavodu,
– delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje,
– delavcu oziroma delavki, ki je edini hranilec v družini,
– delavcu, invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino,
– delavcu na strokovnem izpopolnjevanju oziroma izobraževanju na katerega ga je napotil zavod.
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.
27. člen
Pri uvrstitvi delavcev med presežne delavce se kot negativni kriteriji upoštevajo zlasti:
– izpolnjevanje pogojev za upokojitev po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
– sočasno opravljanje obrtne dejavnosti oziroma dejavnosti, ki se opravlja z osebnim delom kot poklic,
– družabništvo v zasebnih in mešanih podjetjih,
– opravljanje kmetijske dejavnosti, če je delavec nosilec kmetijske dejavnosti.
Delavcu, ki se ga po kriterijih iz prvega odstavka tega člena razporedi med presežne delavce, preneha delovno razmerje v skladu z zakonom,
28. člen
Pri uvrstitvi delavcev med presežne delavce se kot pozitivni kriteriji upoštevajo zlasti:
1. strokovna izobrazba
– zahtevana strokovna izobrazba – 20 točk
– če je določena za opravljanje del delovnega mesta alternativna strokovna izobrazba ima prednost delavec z višjo stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri – 5 točk
– če je za opravljanje del delovnega mesta zahtevana določena strokovna izobrazba, ima prednost delavec, ki ima doseženo višjo stopnjo strokovne izobrazbe (npr. delo zdravnika splošne medicine – prednost ima delavec, ki ima opravljeno specializacijo iz splošne medicine, čeprav se za konkretno delovno mesto ne zahteva) – 5 točk;
2. funkcionalna znanja
– zahtevana funkcionalna znanja – 10 točk
– če ima delavec zahtevano strokovno izobrazbo ter pridobljena funkcionalna znanja, ki se sicer za opravljanje del delovnega mesta ne zahtevajo, pa so v interesu zavoda – 5 točk;
3. delovna uspešnost
– doseganje s planom določenega obsega dela – 10 točk
– odnos delavca do varovanca oziroma uporabnika ter do sodelavcev; prednost ima delavec, ki ima tovariški odnos do sodelavcev in humanejši odnos do varovancev oziroma uporabnikov – 10 točk.
Oceno poda vodja organizacijske enote na podlagi mnenja sodelavcev v organizacijski enoti;
4. delovne izkušnje – 10 točk
prednost ima delavec, ki ima daljše delovne izkušnje pri opravljanju enakih ali podobnih del, ki jih zahteva posamezno delovno mesto;
5. delovna doba – 10 točk
upošteva se celotna delovna doba; če imata dva delavca enako dolžino celotne delovne dobe na enakih ali podobnih delih, ima prednost tisti delavec, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.
Delavca se oceni po zgoraj navedenih kriterijih in to tako, da se v okviru posameznega kriterija seštevajo točke. Prednost pri ohranitvi delovnega mesta ima delavec z višjim številom točk.
V primeru, da imata dva delavca enako število točk, ima prednost delavec s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavec, ki je zbolel za poklicno boleznijo ali utrpel poškodbo na delu oziroma v zvezi z delom.
V primeru, da imata dva delavca enako število točk in je pri njima ugotovljeno slabše zdravstveno stanje ima prednost tisti delavec, ki ima slabše socialno stanje. Tu se upošteva dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, stanovanjske razmere.
11. Delovni čas
29. člen
Do uvedbe 40-urnega delovnega časa velja največ 42-urni delovni čas tedensko.
Priprave za uvedbo 40-urnega delovnega tedna opravijo zavodi v soglasju z ustanovitelji najkasneje do 30. 6. 1992.
Delavcem, ki imajo po zakonu pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi posebnih pogojev dela, se ta delovni čas šteje kot polni delovni čas.
Delavci, ki nosijo odgovornost za diagnostiko ali terapijo (delovna mesta so priloga) imajo pravico do najmanj ene ure dnevno za strokovno pripravo in druga strokovna opravila.
30. člen
Direktor spremlja izkoriščenost delovnega časa in ocenjuje podatke o njegovi izkoriščenosti ter občasno, najmanj pa enkrat letno o svojih ugotovitvah obvesti organ upravljanja. Na osnovi ocene nalog, ki jih je potrebno opraviti in glede na izkoriščenost delovnega časa odredi tudi uvedbo dela v izmenah, dežurstvu, stalni pripravljenosti in dela prek polnega delovnega časa v skladu z zakonom.
31. člen
Iz razlogov solidarnosti se lahko organ upravljanja odloči za delo prek polnega delovnega časa izven primerov, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih pod pogojem, da so delavci predhodno seznanjeni s cilji dela.
32. člen
V zavodih, kjer je potrebno zaradi narave dela na posameznih delovnih mestih zagotavljati nepretrgano zdravstveno ali drugo varstvo oziroma opravljanje storitev, se to zagotovi z:
– razporeditvijo letnega delovnega časa,
– delom v izmenah,
– delom v dežurstvu in stalni pripravljenosti.
33. člen
Za delo v izmenah se šteje tisto delo, pri katerem se z dvo ali triizmenskim delom zadovoljujejo potrebe, da se določena dejavnost izvaja neprekinjeno.
34. člen
Dežurstvo je poseben delovni pogoj, ko mora biti delavec prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravstvene ali druge storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora biti delavec vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravstvenih ali drugih storitev.
V delovni čas se šteje čas, potreben za opravljanje nujnih zdravstvenih ali drugih storitev v dežurstvu in stalni pripravljenosti. Direktor določi s splošnim aktom obveznost opravljanja dežurne službe oziroma stalne pripravljenosti – in primere kdaj se šteje to delo kot delo opravljeno prek polnega delovnega časa. Glede na način in pogostost opravljanja obveznosti dežurstva in stalne pripravljenosti ob delavnikih, ob dnevih tedenskega počitka in ob praznikih se to dejstvo upošteva pri osebnem dohodku delavcev, ki v teh pogojih delajo pa tudi pri določanju drugih pravic iz delovnega razmerja.
Če obseg dejansko opravljenega dela med dežurstvom preseže polovico časa delavčeve obvezne prisotnosti, ta ne sme nadaljevati z rednim delom in mu mora biti zagotovljen dnevni počitek.
V strokah oziroma ožjih dejavnostih, kjer obseg dejansko opravljenega dela praviloma presega polovico časa trajanja dežurstva, se mora iz strokovnih in drugih humanih razlogov neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotoviti na drug način.
12. Letni dopust
35. člen
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega, vendar najmanj polovico polnega delovnega časa.
Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico le do dopusta, ki je sorazmeren času prebitem na delu. Letni dopust se takemu delavcu izračuna tako, da se najprej ugotovi dopust, ki bi ga delavec imel, če bi izpolnil navedeni pogoj nepretrganega dela, nato pa se to število deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je delavec že izpolnil v zavodu.
36. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.
1. Delavcem pripada glede na delovno dobo največ 24 dni letnega dopusta in sicer:
– do 3 leta delovne dobe 18 dni
– nad 3 do 7 let delovne dobe 19 dni
– nad 7 do 10 let delovne dobe 20 dni
– nad 10 do 15 let delovne dobe 21 dni
– nad 15 do 20 let delovne dobe 22 dni
– nad 20 do 25 let delovne dobe 23 dni
– nad 25 let delovne dobe 24 dni
2. Za zahtevnost del pripada:
– delavcem VIII. skupine zahtevnosti – 6 dni letnega dopusta,
– delavcem VII. in VII./2 skupine zahtevnosti – 5 dni letnega dopusta,
– delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti – 4 dni letnega dopusta,
– delavcem na vseh ostalih delovnih mestih – 2 dni letnega dopusta.
3. Delavcu se letni dopust poveča:
– za delo v hrupu, vročini, prahu, vlagi, pod vplivom vremenskih sprememb, za delo s kemikalijami za 2 dni. Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela določi poslovodni organ;
– za delo v prosekturi za 10 dni,
– za delo v posebnih pogojih dela (dežurstvo, nočno delo, stalno delo na terenu) za 2 dni (posebni pogoji se ne seštevajo),
– delavcem, ki nosijo odgovornost za diagnostiko in terapijo za 3 dni (delovna mesta so priloga),
– delavcem, ki stalno delajo pri virih ionizirajočega sevanja se letni dopust poveča za 18 dni,
– delavcem, ki občasno delajo pri virih ionizirajočega sevanja se letni dopust poveča največ za 9 dni.
4. Delavcu se glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi osebami oziroma varovanci v bolnišnicah in posebnih socialnih zavodih ter zavodih za varstvo otrok in mladostnikov z duševnimi motnjami ali motnjami vedenja in osebnosti:
– za delo s težje duševno motenimi osebami do 15 dni,
– za delo z zmerno duševno motenimi osebami do 10 dni,
– za delo z lažje duševno motenimi osebami do 5 dni,
– za delo z otroki in mladino z motnjami vedenja in osebnosti do 5 dni.
Za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi osebami oziroma varovanci v delavnicah pod posebnimi pogoji se letni dopust poveča:
– za delo s težje in težko duševno motenimi osebami do 10 dni,
– za delo z zmerno duševno motenimi osebami do 5 dni,
– za delo z lažje duševno motenimi osebami do 2 dni.
5. Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
– materi in delavcu samohranilcu za vsakega otroka do 15. leta starosti za 1 dan,
– invalidu II. in III. kategorije za 1 dan,
– delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo za 5 dni
– pri kronični bolezni oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje za 1 dan,
– delavcu z najmanj 60% telesno okvaro za 5 dni,
– delovnemu invalidu za 5 dni.
6. Delavcu, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
Povečan letni dopust iz tretje, pete, šeste alineje 5. točke in iz 6. točke se ne sešteva.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
37. člen
Pod dnevi letnega dopusta so mišljeni delovni dnevi.
V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote, ko delavec ne dela.
Delavec mora obvestiti organizacijo o izrabi enega dneva dopusta po lastni želji v dveh dneh pred izrabo.
13. Odsotnost z dela z nadomestilom oziroma brez nadomestila osebnega dohodka
38. člen
Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka v posameznem koledarskem letu in sicer:
– do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in sicer na podlagi zdravniškega potrdila in zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah in v primeru elementarnih nesreč,
– tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drug kraj,
– dva dni za poroko otroka in selitev v istem kraju,
– en dan zaradi smrti bližjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni in drugih neodložljivih opravkov.
V primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.
Delavec ima lahko na osnovi predloga medicine dela pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom osebnega dohodka za medicinsko programiran oddih.
Delavcu je treba zagotoviti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja delegatske funkcije v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.
39. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila osebnega dohodka (neplačan dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo motila delovnega procesa v naslednjih primerih:
– neodložljivega osebnega opravka,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
– popravila hiše ali stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške,
– strokovnega izpopolnjevanja, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka,
– sodelovanja na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec,
– sodelovanja na kongresih, konferencah itd, političnih strank in drugih organizacij kot delegat ali član vodstva.
V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo.
Delavec je lahko odsoten z dela brez nadomestila osebnega dohodka tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča delovni proces.
V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, se delavcu ta odsotnost všteva v zavarovalno dobo, vendar pa je dolžan sam poravnati ustrezne prispevke.
40. člen
Odsotnost z dela po 38. in 39. členu odobri direktor na podlagi delavčeve zahteve in ustrezne dokumentacije.
14. Izobraževanje delavcev
41. člen
Delavec, ki se izobražuje, ima pravice do zagotovitve pogojev za uspešno opravljanje učnih obveznosti.
Delavec, ki neupravičeno odkloni izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva delovni proces, ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z izobraževanjem, je disciplinsko in odškodninsko odgovoren.
42. člen
Delavci se strokovno izpopolnjujejo:
– s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu v katerem delajo, na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko razširijo svoje strokovno znanje,
– s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje,
– na tečajih,
– na seminarjih,
– na kongresih in simpozijih.
43. člen
Za strokovno izpopolnjevanje se šteje tudi udeležba delavcev na mednarodnih strokovnih srečanjih. Zavod pošlje svoje delavce z višjo oziroma visoko izobrazbo na strokovno izpopolnjevanje v tujino predvsem takrat, ko v domačih zavodih tako izpopolnjevanje ni mogoče. Izjemoma lahko pošlje zavod na strokovno izpopolnjevanje v tujino tudi delavce s srednjo strokovno izobrazbo, če to terjajo specifične potrebe zavoda.
44. člen
Delavci se morajo strokovno izpopolnjevati in sicer:
– delavci z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsake tri leta,
– delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 20 dni na vsaka tri leta,
– delavci s srednjo strokovno izobrazbo, ki delajo na delovnih mestih na katerih opravljajo storitve za uporabnike oziroma varovance najmanj 14 dni na vsaka tri leta.
Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja pošlje zavodu, ki je delavca na izpopolnjevanje poslala pismeno oceno o delavčevem izpopolnjevanju.
Delavec ni dolžan predložiti potrdila, če se je udeležil organiziranega množičnega strokovnega srečanja z namenom, da se seznani z novimi dosežki znanosti in na katerega ga je poslal zavod.
Obveznost strokovnega izpopolnjevanja ne velja za delavca v času strokovnega izobraževanja na katerega ga je poslal zavod.
45. člen
Zavod je dolžan poslati svojega delavca na strokovno izpopolnjevanje pred rokom določenim v prvem odstavku 44. člena, če se pri strokovnem nadzoru ugotovi pomanjkljivo praktično znanje njegovega delavca ali če zavod uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele metode in sredstva pri delu.
46. člen
Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi direktor na predlog strokovnega kolegija in sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Strokovni kolegij je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati organu upravljanja. Poročilo pripravi direktor oziroma strokovni vodja.
47. člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih. Izobraževanje za potrebe zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med delovnim časom šteje v delovni čas delavca.
Obseg delovnega časa, namenjenega izobraževanju, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja.
48. člen
Če delavca pošlje na izobraževanje zavod ima pravico do:
– treh delovnih dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji in visoki šoli,
– deset delovnih dni za izpite na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit in specialistični izpit,
– petintrideset delovnih dni za doktorat znanosti.
49. člen
Delavcu, ki se izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda, pripadajo povračila stroškov povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja,
– nadomestilo za ločeno življenje, če izobraževanje oziroma izpopolnjevanje poteka izven kraja stalnega bivališča delavca in če mora biti delavec na takšnem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju več kot 30 dni.
50. člen
Delavec, ki ga je organizacija poslala na daljše izobraževanje oziroma na specializacijo, je dolžan na poziv zavoda prekiniti izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, če je neobhodno potrebno, da se vrne na delo v zavod. Odločitev o tem sprejme direktor.
51. člen
Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, je dolžan ostati na delu v zavodu dvakratno dobo izobraževanja.
15. Delovna praksa dijakov in študentov
52. člen
Dijake in študente sprejme na delovno prakso direktor.
Delovna praksa se opravlja po programu šole, ki pošilja učence in študente na prakso. Dijaki in študentje lahko opravljajo v zavodu tudi počitniško delo.
53. člen
Dijaku oziroma študentu se določi mentorja, ki mora poskrbeti, da je seznanjen z delovnimi pogoji ter drugimi okoliščinami dela, ki ga bo opravljal v času delovne prakse.
54. člen
Dijak, študent na delovni praksi in volonter ima pravico do:
– seznanitve z nevarnostmi povezanimi z delom, ki ga bo opravljal ter do ustreznih zaščitnih sredstev,
– zavarovanja za primer nesreče na delu oziroma poklicne bolezni,
– prehrane med delom,
– povračila za prevoz na delo.
16. Odgovornost za delovne obveznosti
55. člen
Delavcu se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja tudi v naslednjih primerih kršitev delovnih obveznosti:
– če odgovorni delavec vedoma ali iz velike malomarnosti sprejme delavca na delo v nasprotju z določbami zakona, ali omogoči delavcu, da brez pravne osnove nadaljuje z delom, če je sklenil delovno razmerje za določen čas,
– če uporabi delovna sredstva, ki so mu zaupana za delo za opravljanje dela zaradi pridobitve premoženjske koristi zase ali za drugega,
– če pride na delo pod vplivom alkohola ali mamil, ali če med delom uživa alkohol ali mamila,
– če povzroči nered ali pretep v zavodu,
– če netočno ali neresnično evidentira in prikazuje podatke ali delovne rezultate z namenom, da nezakonito pridobi del dohodka zase ali za drugega,
– če pogojuje svoje delo s sprejemom daril ali drugih ugodnosti,
– če grobo ravna z varovanci oziroma uporabniki,
– če zdravstveni delavec opusti ali odkloni nudenje nujne medicinske pomoči,
– če delavec v socialnem skrbstvu opusti ali odkloni nujno socialno intervencijo, katere opustitev bi povzročila pri posamezniku ali družini hujše socialne posledice.
Postopek v katerem direktor odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je smiselno enak postopku pred. kolektivnim disciplinskim organom zavoda.
17. Začasna odstranitev delavca
56. člen
O začasni odstranitvi delavca z dela odloča direktor v skladu z zakonom in splošnim aktom.
18. Prenehanje delovnega razmerja
57. člen
Odpovedni rok znaša:
mesečno
– za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti 1
– za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti 2
– za delavce VI. in VII. skupine zahtevnosti 3
– za delavce VII/2. skupine zahtevnosti 4
– za delavce VIII. skupine zahtevnosti 5
58. člen
Delavec, ki dopolni 40 let zavarovalne dobe lahko nadaljuje z delom, če je opravljanje del delovnega mesta, ki ga zaseda, nujno za nemoten delovni proces, pa se na javno objavo ni prijavil kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje.
Objava prostega delovnega mesta mora biti objavljena oziroma poslana zavodu za zaposlovanje najmanj 3 mesece prej preden delavec dopolni 40 let zavarovalne dobe. Objava se ponovi vsako leto, dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje.
59. člen
Med trajanjem odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z direktorjem.
19. Varstvo pri delu
60. člen
Zavod je odgovorni nosilec varnega dela in zato mora:
– prilagoditi delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem in zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– razvijati usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja.
Vsi ukrepi v zvezi z varstvom pri delu se pokrivajo iz sredstev zavoda.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje ter za varnost sodelavcev pri delu in se je dolžan držati pravil varnega dela in navodil odgovornih delavcev. Vsak delavec se je dolžan izobraževati za varno delo.
III. OSEBNI DOHODKI, DODATKI, NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV, DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN STROŠKI
1. Splošne določbe o osebnih dohodkih
61. člen
Določbe in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi v dejavnosti zdravstva in socialnega skrbstva in osnove za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov v zavodih oziroma pri delodajalcih.
Osnovni osebni dohodki delavcev po določilih te pogodbe so javni.
Osebni dohodki se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
Delavcem, ki delajo z najmanj polovičnim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.
Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
Določila tega člena veljajo za vse delavce.
2. Osnovni osebni dohodki
62. člen
V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec določita osnovni osebni dohodek delavca.
Osnovni osebni dohodek delavca je tisti osebni dohodek, ki je določen z razporeditvijo delavca v posamezno zahtevnostno (tarifno) skupino, za polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje.
Osnovni osebni dohodek delavca za poln delovni čas ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka za posamezne zahtevnostne oziroma tarifne razrede kot je določen v nadaljevanju tega člena, razen v primerih, ki so posebej določeni s to pogodbo.
Izhodiščni bruto osebni dohodek se ugotavlja v skladu s 33. členom splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in se lahko zniža skladno s 35. členom splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih so določeni v odstotku od izhodiščnega bruto osebnega dohodka iz četrtega odstavka tega člena. Tarifni razredi so določeni v prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.
63. člen
Prvo razvrščanje delavcev v posamezne zahtevnostne skupine opravi direktor ali ustrezna strokovna služba v soglasju z organom upravljanja. S tem razvrščanjem se delavcu ne sme zmanjšati osebnega dohodka. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže.
3. Osebni dohodek na podlagi delovne uspešnosti
64. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, intenzivnost, inovativnost, itd.: merila pa so količinski, kakovostni in vrednostni kazalniki. Norme, merila in kriterije določajo strokovne službe organizacije oziroma delodajalca. Pri delih oziroma na delovnih mestih, kjer uspešnosti ni mogoče meriti, se le-ta ocenjuje. Delovna uspešnost se lahko ugotavlja oziroma ocenjuje individualno, pri delovno povezanih skupinah pa tudi skupinsko. Ugotavlja in ocenjuje jo delavec, ki organizira in vodi delovni proces.
65. člen
V primeru, da se večina delavcev ne strinja s predvidenimi normami in merili, lahko sindikalni poverjenik zahteva arbitražo ustrezne strokovne institucije. Če se v arbitraži ugotovi, da so norme oziroma merila neustrezne in v škodo delavcev se razliko osebnih dohodkov delavcev v celoti poračuna.
4. Dodatki za težje delovne pogoje
66. člen
Delavcu pripadajo dodatki za težje delovne pogoje v primerih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja kot na primer:
– različni zdravju škodljivi vplivi kot vpliv kemikalij, anestetikov, plinov, visoke temperature, posebno močan ropot in posebna bleščeča umetna svetloba, prisotnost vlage, prahu, umazanije,
– nevarnost infekcije, patomorfološka in histološka dela,
– nevarnost nesreč mehanskega, toplotnega, električnega ali kemičnega izvora ipd.,
– delo stoje in daljši čas v prisiljeni drži,
– dvigovanje težjih bremen,
– terensko delo,
– delo na intenzivnem oddelku,
– delo z invazivnimi metodami,
– v primerih, kjer mora delavec redno in po predpisih uporabljati zaščitna sredstva kot npr.: delovno varstvena sredstva proti sevanju, zaščitne čelade, naprave za dovajanje svežega zraka ipd.,
– v primerih, kjer je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim kot so požar, voda, eksplozija ipd.,
– v primerih, ko delavci delajo stalno in neposredno s težje duševno ali telesno prizadetimi osebami kot npr.: duševne in živčne bolezni, duševna prizadetost, motnje v socialnih stikih, delo s slepimi in dementnimi ipd.
Dodatki za težje delovne pogoje se delavcu priznavajo najmanj v višini 5% od osnovnega osebnega dohodka delavca.
Delavci, ki delajo v območju ionizirajočega sevanja imajo pravico do dodatka v višini od 5% do 30% od osnovnega osebnega dohodka, glede na obremenitve določene s posebnim pravilnikom.
5. Dodatek za delovno dobo
67. člen
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovnega osebnega dohodka za vsako leto izpolnjene delovne dobe. Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.
Delavcu se dodatek prizna v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogoja.
6. Dodatki za opravljanje dela v delovnem času, ki je manj ugoden
68. člen
Za opravljanje dela v delovnem času, ki je manj ugoden, pripadajo delavcu dodatki najmanj v višini, kot so razvidni iz tega poglavja. Osnova za izračun teh dodatkov je osnovni osebni dohodek delavca in pripada delavcu za ure ko dela v manj ugodnem času.
a) Redno delo v popoldanskem in nočnem času
69. člen
Za delo v popoldanskem in nočnem času pripada delavcu dodatek najmanj v višini 10% od vrednosti osnove.
b) Deljen delovni čas
70. člen
Za delo v deljenem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini najmanj: 15% od vrednosti osnove, če prekinitev delovnega časa traja več kot 1 uro oziroma 20% od vrednosti osnove, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri in več.
Če zavod oziroma delodajalec uvede t.i. »evropski delovni čas«, delavcem dodatek za delo v deljenem delovnem času ne pripada.
c) Nočno delo
71. člen
Za nočno delo pripada delavcu dodatek najmanj v višini 30% od vrednosti osnove.
č) Delo v nedeljah in praznikih
72. člen
Za delo v nedeljah pripada delavcu dodatek najmanj v višini 50% od vrednosti osnove. Dodatek iz tega člena gre pod enakimi pogoji tudi učencem in študentom na obvezni praksi.
73. člen
Za redno delo na dela proste dneve po posebnem republiškem in zveznem zakonu (prazniki), pripada delavcu poleg osebnega dohodka dodatek v višini najmanj 50% od vrednosti osnove.
74. člen
Dodatka za nedeljsko in praznično delo se izključujeta.
d) Delo preko polnega delovnega časa
75. člen
Za delo preko polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek najmanj v višini 50% od vrednosti osnove.
7. Dežurstvo in stalna pripravljenost
76. člen
V času dežurstva pripada delavcu plačilo za vsako uro obvezne navzočnosti ob delavnikih najmanj 60% od urne vrednosti osnove zahtevnostne skupine v katero sodijo dela, ki jih delavec opravlja v času dežurstva, in najmanj 20% za čas stalne pripravljenosti. Za dežurstvo in stalno pripravljenost ob nedeljah, praznikih in nočnem času pa se delavcu osnova poveča za ostale dodatke kot so določeni v tem poglavju.
Opravljeno delo v dežurstvu in stalni pripravljenosti ugotavljamo na podlagi časovnih normativov ali na podlagi izkustvenih norm, ki jih določi pristojni organ. Obseg opravljenega dela se šteje kot delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko določenih mejah, pri čemer se ure navzočnosti oziroma stalne pripravljenosti in ure dejansko opravljenega dela medsebojno izključujejo.
Dejansko opravljeno delo v času dežurstva in stalne pripravljenosti se obračuna od iste osnove kot je določeno v prvem odstavku.
8. Dodatki za mentorsko delo
77. člen
Delavcu, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju (pripravnik, inštruktor), pripada za vsako, s programom določeno mentorsko uro dodatek v višini najmanj 30% od urne vrednosti osnovnega osebnega dohodka delavca.
9. Nadomestilo osebnega dohodka
78. člen
Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– zaradi bolezni;
– poklicne bolezni in nesreče pri delu;
– letnega dopusta in odsotnosti (z nadomestilom) iz 38. člena te pogodbe;
– na dela prost dan po posebnem republiškem zakonu;
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu zavoda oziroma delodajalca;
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;
– v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje;
– v času stavke organizirane po stavkovnih pravilih in v skladu z zakonom, v primeru bistvenega kršenja kolektivne pogodbe, kadar so poprej izčrpane vse pogajalske možnosti.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 90% od osnove.
Osnova za izračun nadomestila je izplačani osebni dohodek delavca v zadnjih treh mesecih. Ta osnova se poveča z rastjo osebnih dohodkov v zavodu oziroma pri delodajalcu.
79. člen
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.
Enake pravice veljajo tudi za čas čakanja na pravice iz 33. člena zakona o delovnih razmerjih.
80. člen
V primeru, da organizacija začasno ne more zagotoviti delavcem dela v organizaciji in sprejme sklep o skrajšanju delovnega časa zaposlenih delavcev, imajo delavci, ki jim je skrajšan delovni čas za čas do polnega delovnega časa pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini 80% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.
81. člen
V primeru, da je presežnemu delavcu zagotovljena pravica do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas do polnega delovnega časa in to v višini 80% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.
82. člen
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na drugo delovno mesto v drug zavod ali k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižjega osnovnega osebnega dohodka, kot ga je prejemal pred razporeditvijo.
83. člen
Delavcu za čas čakanja na delo na domu pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini 80% osnovnega osebnega dohodka, povečanega za dodatek za delovno dobo.
84. člen
Delavec, ki je bil na podlagi sklepa pristojne invalidske komisije razporejen na drugo ustrezno delo, ker zaradi zmanjšane delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ni mogel več opravljati svojega dosedanjega dela, ima pravico do nadomestila razlike zaradi zmanjšanega OD na drugem ustreznem delu. Obdobje, katero se vzame v poštev za določitev višine OD, je lahko obdobje zadnjih treh mesecev ali koledarsko leto pred nastankom zmanjšane delovne sposobnosti s tem, da se uporablja za delavca ugodnejša varianta. V osnovo za izračun razlike OD se upošteva OD, ki ga je delavec prejel za polni delovni čas.
10. Del osebnega dohodka iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička
85. člen
Zavod ima pravico presežke prihodkov nad odhodki, ki jih pridobi izven opravljanja storitev kot javna služba, porazdeliti med delavce po opredeljenih merilih v splošnih aktih zavoda.
11. Drugi osebni prejemki
a) Regres za letni dopust
86. člen
Delavcu pripada enkrat letno, regres za letni dopust v obliki 13. osebnega dohodka, najmanj v višini povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu
Republike Slovenije v prvem trimesečju leta in se izplača do konca meseca julija tekočega leta.
b) Jubilejne nagrade
87. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije doseženega za pretekle tri mesece pred izplačilom.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
V delovno dobo se vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec pridobil v delovnem razmerju doma in v tujini ter benificirana delovna doba ter so vpisana v delovni knjižici.
c) Odpravnina ob upokojitvi
88. člen
Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini enega povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe oziroma v višini enega povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavca za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za delavca ugodneje.
Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je zavod oziroma delodajalec zanj financiral dokup zavarovalne dobe, če so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.
č) Solidarnostne pomoči
89. člen
Delavcu oziroma njegovi družini se lahko odobri na predlog sindikata solidarnostna pomoč v višini povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca, ožjega družinskega člana ali staršev, če živijo v skupnem gospodinjstvu;
– težja invalidnost;
– daljša bolezen;
– elementarne nesreče ali požari.
12. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom
90. člen
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom.
Delavcu pripada za prehrano med rednim delom mesečno 10% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
V času dežurstva ima delavec pravico do povrnitve stroškov za prehrano na vsakih izpolnjenih 8 ur v višini dnevnega zneska preračunanega iz osnove določene v prejšnjem odstavku.
b) Povračilo stroškov za službena potovanja
91. člen
Za službena potovanja doma in v tujini se povrnejo stroški po predloženih računih na osnovi potnega naloga.
Če ni predložen račun za stroške, je delavec upravičen za potovanja po domovini do sledeče višine dnevnic:
– cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur,
– polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur in za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 24 ur za čas, ki je daljši od 8 ur, vendar ne daljši od 12 ur,
– znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, če se potovanje prične 2 uri pred začetkom delovnega časa ali konča 2 uri po koncu delovnega časa.
Cela dnevnica za službeno potovanje v državi, brez stroškov za prenočišče, znaša 5% poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije, izplačanega v zadnjem trimesečju. Polovična dnevnica znaša 50%, znižana 35% cele dnevnice iz prejšnjega stavka.
Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta.
Stroški za prenočitev se delavcem priznajo v polnem znesku po priloženem računu, razen hotela de luxe kategorije. Stroški za prenočišče se delavcu povrnejo tudi brez predloženega računa in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice.
Delavcu pripadajo dnevnice za službena potovanja v tujini največ do zneska, predvidenega v ustrezni odredbi o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino.
c) Terenski dodatek
92. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, kadar so poslani na delo izven sedeža organizacije in kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana brezplačno, se stroški, ki jih ima podjetje s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni. V primeru, da mora delavec plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška. Terenski dodatek se obračuna v višini do 75% cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.
č) Kilometrina
93. člen
Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.
d) Prevoz na delo in z dela
94. člen
Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoznega sredstva.
e) Ločeno življenje
95. člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40% poprečnega osebnega dohodka izplačanega na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine. Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
f) Drugi stroški
96. člen
Delavci so upravičeni do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela (teleks, telefaks, PTT stroški, taksi) skladno z navodili za potovanje.
13. Inovacije
97. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% odškodnine (nagrade) od ugotovljene letne čiste gospodarske koristi.
Če je narava inovacije taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino odškodnine oceni.
Konkretni izračun odškodnine je stvar pogodbe med avtorjem in zavodom oziroma delodajalcem.
14. Pripravniki in učenci na praksi
98. člen
Delavcu-pripravniku pripada osebni dohodek najmanj v višini, ki jo zagotavlja Republiški zavod za zaposlovanje za sofinanciranje pripravništva.
Na to osnovo gredo pripravniku tudi osebni dohodek na podlagi delovne uspešnosti, dodatki za težje delovne pogoje in nadomestila osebnih dohodkov.
15. Osebni dohodek sindikalnih zaupnikov
99. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku osebni dohodek v višini, kot ga je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Na ta osebni dohodek se obvezno prišteva še dodatek za delovno dobo. Osebni dohodek sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo osebnih dohodkov v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov in nadomestil ter prejemkov skupne porabe in stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
16. Prehodne določbe
100. člen
Z dnem podpisa kolektivne pogodbe za zdravstvo in socialno skrbstvo prenehajo veljati določbe samoupravnega sporazuma o nekaterih skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za zdravstveno dejavnost.
Tarifni del kot priloga k 62. členu se uporablja od 1. 10. 1991 do 31. 12. 1991.
Pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta takoj po podpisu kolektivne pogodbe nadaljevali s pogajanji o tarifnem delu.
Dodatki za delovno uspešnost, dodatno delovno obremenjenost (funkcijski in drugi dodatki) v celoti ne smejo presegati 12,5% sredstev za osebne dohodke in se uporabljajo do uveljavitve novega tarifnega dela kolektivne pogodbe.
Ljubljana, dne 8. novembra 1991.
Podpisniki:
Ministrstvo za zdravstvo,
družino in socialno varstvo
prof. dr. Katja Boh l. r.
Sindikat zdravstva in
socialnega skrbstva Slovenije
mag. dr. Jože Brtole l. r.
FIDES-Sindikat zdravnikov in
zobozdravnikov Slovenije
dr. Rafael Kapš l. r.
Sindikat delavcev pri virih
ionizirajočega sevanja
dr. Miha Škrbec l. r.
Neodvisnost KNSS
Neodvisni sindikat zdravstva
in socialnega skrbstva
prof. dr. Slavko Rakovec l. r.
ZSSS – Republiški odbor
sindikata zdravstva
in socialnega skrbstva
Erih Šerbec l. r.
Konfederacija 90 –
Obalni sindikat zdravstva in
socialnega skrbstva
Vanda Zajc l. r
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 13. 11. 1991 pod zap. št. 26 in št. spisa 141-28/91.
