Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, sklepata na temelju 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91)

Kolektivno pogodbo dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije skleneta Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, republiški odbor (v nadaljnjem besedilu: stranki pogodbe).

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki so zaposleni v podjetjih elektrogospodarstva. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe 35. do 42. člena in tiste določbe, katerih uporabo izrecno izključuje pogodba o zaposlitvi.
Ta kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. marca 1992.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, nobena izmed pogodbenih strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe dejavnosti elektrogospodarstva Slovenije se začne na pobudo katerekoli pogodbene stranke vsaj 3 mesece pred iztekom veljavnosti te kolektivne pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe oziroma dopolnitve kolektivne pogodbe. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe mora biti v pisni obliki in utemeljen.
Nasprotna stranka se je dolžna do predloga za spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe opredeliti v 30 dneh od prejema predloga.
V primeru, da se nasprotna stranka do tega predloga ne opredeli v roku iz prejšnjega odstavka, začne stranka – predlagateljica postopek pred komisijo za pomiritev.

Za reševanje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, imenujeta pogodbeni stranki komisijo za pomirjevanje.
Komisija za pomirjevanje ima 5 članov. Vsaka stranka imenuje po dva člana, predsednika imenujeta pogodbeni stranki sporazumno. Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Odločitev komisije za pomirjevanje dopolnjuje oziroma nadomešča sporna določila kolektivne pogodbe.

Če pomirjevanje ni bilo uspešno, odloči o spornih vprašanjih 5-članski arbitražni svet, v katerega imenuje vsaka pogodbena stranka po dva člana. Predsednika imenujeta stranki sporazumno. Odločitev arbitražnega sveta je dokončna.

V primeru, da ena izmed pogodbenih strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je treba drugi pogodbeni stranki pisno napovedati najmanj 3 mesece pred odstopom od pogodbe. Pred iztekom tega roka ni mogoče odstopiti od kolektivne pogodbe.

Pogodbeni stranki imenujeta 3-člansko komisijo, ki razlaga določila te kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po enega člana komisije, tretjega pa imenujeta sporazumno.

Kolektivna pogodba dejavnosti elektrogospodarstva ureja pravice in obveznosti delavcev in podjetij, zlasti pa:
– pogoje in način sklenitve delovnega razmerja,
– razporejanje delavcev;
– delovni čas,
– odmore, počitke, dopuste in odsotnosti,
– varstvo delavcev,
– odgovornost delavcev in disciplinski postopek,
– prenehanje delovnega razmerja,
– varstvo pravic delavcev,
– pogoje za delovanje sindikata,
– pravice in dolžnosti v zvezi s stavko,
– osebne dohodke, nadomestila in druge prejemke.

Delovne izkušnje se kot pogoj za zasedbo in opravljanje dela določijo za opravljanje tistega dela, za katero so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu in z drugimi tehničnimi predpisi. Za druga dela se delovne izkušnje kot pogoj lahko predpišejo, če so potrebne glede na zahtevano izobrazbo in glede na zahtevnost dela.

Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene pri investicijski gradnji tudi z delavci, katerih delo ni potrebno pri obratovanju. Delovno razmerje se sklene za čas gradnje ali za krajši čas, glede na naravo dela.

Poskusno delo se lahko določi kot poseben pogoj za delo in sme trajati najmanj 1 mesec in največ 6 mesecev.
Poskusno delo spremlja in ocenjuje tričlanska komisija, imenovana za vsak primer posebej. Člani komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec na poskusnem delu.

Delavec je dolžan začasno opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, v naslednjih primerih:
– v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (požar, povodenj, potres ali druge elementarne nesreče),
– kadar gre za reševanje človeških življenj,
– ob nenadnih okvarah delovnih naprav in okvarah na elektroenergetskih objektih in napravah,
– zaradi nadomeščanja nenadoma odsotnega delavca (bolezen, smrt), vendar največ za dobo 6 mesecev.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditve po tem členu osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.

Delavcu, ki je začasno razporejen v drugo organizacijo po sklepu organov upravljanja, v njegovi organizaciji mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja, pravice iz osebnega dohodka glede na delovno, dobo v elektrogospodarstvu, pravice do letovanja v počitniških domovih in disciplinski postopek.

Delavec je lahko razporejen na delo iz kraja v kraj brez njegove privolitve:
– če se lahko dnevno vrača v kraj bivanja in ima zagotovljen dnevni počitek najmanj 12 ur,
– če traja razporeditev določen čas, vendar največ 12 mesecev v obdobju 3 let, in je poskrbljeno za nastanitev in prehrano, delavcem pa je omogočeno tedensko vračanje v kraj bivanja,
– če gre za nujno delo na energetskih napravah (havarija ali drug nepredvidljiv dogodek) in tako delo traja 10 dni.

Direktor podjetja lahko delavca razporedi zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji delavčeve strokovne izobrazbe, vrste poklica, znanja in sposobnosti.

Poslovodni organ sprejme sklep o prerazporeditvi delavca, za katerega se ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela.
Dejstva iz gornjega odstavka ugotovi komisija, ki jo imenuje direktor, po najmanj 30-dnevnem spremljanju dela in rezultatov dela delavca. V postopku za ugotovitev, znanja in zmožnosti ima delavec pravico do vpogleda v dokumentacijo in do svojih pripomb v zvezi z njo.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima ustreznega znanja in zmožnosti za opravljanje del na svojem delovnem mestu, sprejme organ, določen s statutom.
O ugovoru delavca zoper, sklep o prerazporeditvi ali o prenehanju delovnega razmerja odloča organ upravljanja podjetja.

Za ugotovitev prenehanja potreb po delu delavcev se poleg meril iz 3. točke 12. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo upoštevajo še naslednji kriteriji:
– kot drugi kriterij še dodatna znanja, ki se zahtevajo za delo v elektrogospodarstvu,
– kot tretji kriterij še delovna doba v elektrogospodarstvu.

Obstoj presežka delavcev ugotavlja organ upravljanja na predlog poslovodnega organa. Poslovodni organ mora v svojem predlogu navesti razloge za presežek, število in kategorijo presežnih delavcev ter rok, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu.
Organ upravljanja sprejme program razreševanja problema presežnih delavcev, ki mora obsegati:
– organizacijske oziroma tehnološke ukrepe za omejevanje števila presežnih delavcev,
– obrazložitev meril in kriterijev za določanje posameznih delavcev kot presežkov,
– seznam konkretnih delavcev, katerih delo je nepotrebno, in njihove konkretne pravice iz predhodnega člena,
– roke in način za zagotovitev pravic posameznih delavcev.
Pri pripravi programa reševanja presežnih delavcev sodeluje tudi sindikat.
V primeru, da gre za večje število presežnih delavcev, mora program zagotoviti reševanje presežkov v daljšem časovnem obdobju tako, da se število delavcev, zaposlenih v podjetju, letno zmanjša za največ 10%.

Povprečni tedenski delovni čas je 40 ur, vključno s plačanim dnevnim odmorom 1/2 ure.
Delovni čas določi direktor glede na potrebe proizvodnje v skladu s splošnim aktom. Tedenski fond delovnih ur je v normalnih pogojih enakomerno razporejen na 5 delovnih dni. Če to zahtevajo potrebe delovnega procesa, se z letnim delovnim planom lahko določi neenakomerna razporeditev delovnega časa tako, da je v koledarskem letu doseženo povprečje tedenskega fonda delovnih ur. V takih primerih delovni čas ne sme presegati 50 ur na teden. Neenakomerno se lahko razporedi maksimalno 80 ur delovnega časa v letu.
V primeru višje sile (havarije, naravne nesreče) lahko poslovodni organ odredi prerazporeditev delovnega časa, s tem, da upošteva gornje omejitve.
Delovni čas, ki je v povprečju daljši od 40 ur in ni bil prerazporejen, se obračuna kot podaljšani delovni čas.
Za omejeno dobo se lahko uvede delo prek polnega delovnega časa tudi v primerih, določenih z ukrepi, ki so neogibni za delovanje elektroenergetskega sistema, kadar gre:
– za remonte in revizije na elektroenergetskih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih napravah, ki se morajo opraviti v čim krajšem času,
– za odpravo okvar na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih napravah, ki se pojavijo nepredvideno in vplivajo na preskrbo potrošnikov z električno energijo,
– za vzdrževanje tistih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih naprav, ki so v takem stanju, da preti izpad,
– za meritve in preizkuse na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih napravah, ki so iz objektivnih razlogov vnaprej planirani in jih ni mogoče opraviti v polnem delovnem času,
– če splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravijo določena dela oziroma naloge v skladu s pogoji, ki jih določajo zakoni.
Delo prek polnega delovnega časa iz tega člena se šteje kot posebni delovni pogoj.

Če je v posamezni organizaciji možno opraviti določeno delo v skrajšanem času in teh del ni možno razporediti med ostale delavce, se lahko sklene delovno razmerje za krajši delovni čas. Pri taki zaposlitvi ima prednost, delavec, ki je že v drugi organizaciji elektrogospodarstva zaposlen za krajši delovni čas.

Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni v posameznem koledarskem letu ne glede na to, ali delavec dela poln delovni čas ali krajši čas od polnega.
Dolžina letnega dopusta se določa po naslednjih kriterijih:
1. Za skupno delovno dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katero se mu odmerja letni dopust, in druga obdobja, ki so po zakonu izenačena z delovno dobo, se delavcu osnovno število 18 dni dopusta poveča: za delovno dobo:

---------------------------------
po 1 letu         za        1 dan
od 2-3 let        za        2 dni
od 4-5 let        za        3 dni
od 6-8 let        za        4 dni
od 9-11 let       za        5 dni
od 12-14 let      za        6 dni
od 15-17 let      za        7 dni
od 18-21 let      za        8 dni
od 22-25 let      za        9 dni
nad 25 let        za       10 dni
---------------------------------

2. Glede na tarifni razred in delovne pogoje se delavcu poveča osnovno število dni dopusta:
a) Za tarifni razred:

– III za                               1 dan
– IV in V za                           2 dni
– VI za                                3 dni
– VII, VIII, IX za                     4 dni

b)

– za delo v dveh dnevnih turnusih za                  2 dni
– za delo v dnevnem in nočnem turnusu za              3 dni
– za stalno delo na terenu za                        2 dni.

3. Za posebne socialne razmere se poveča osnovno število 18 dni letnega dopusta:

– delovnim, vojaškim in drugim invalidom za           2 dni
– materi z enim otrokom do 7 let starosti za          1 dan
– materi z dvema ali več otroki vsak do 7 let za      2 dni
– samohranilcem z enim ali več otroki do 7 let za    3 dni.

Delavcem, mlajšim od 18 let, se letni dopust poveča še za 7 dni.
Neodvisno od kriterijev iz 1., 2. in 3. točke tega člena pa se še za 5 dni podaljša letni dopust delavcem, ki so stari najmanj SO let, ne glede na starost pa delavcem, ki imajo status invalida, in delavcem s telesnimi okvarami, in sicer v obeh primerih, če jim je priznana najmanj 60-odstotna telesna okvara, ter delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo.
Za dela v posebno težkih delovnih razmerah pri virih ionizirajočega sevanja imajo delavci po posebnih predpisih pravico do povečanega letnega dopusta.
Delavcu se štejejo v letni dopust le tisti dnevi, ko bi sicer delal, če ne bi bil na letnem dopustu. Kot delovni dan se pri določanju dopusta šteje 8 ur.

Delavcu pripada polno nadomestilo osebnega dohodka za sedem dni odsotnosti v naslednjih primerih:

– sklenitev zakonske zveze                                          3 dni
– sklenitev zakonske zveze otrok                                    2 dni
– rojstvo otroka                                                    2 dni
– smrt zakonca ali izven-zakonca                                    3 dni
– smrt staršev                                                      3 dni
– smrt otrok                                                        3 dni
– smrt sester, bratov, tasta, tašče, starih staršev, vnuka          2 dni
– smrt ostalih družinskih članov skupnega gospodinjstva             1 dan
– nenadna bolezen delavca ali družinskega člana                     1 dan
– za selitev                                                        3 dni
– za elementarne nesreče                                            3 dni
– za aktivno udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah
republiškega značaja                                                2 dni

Delavec ima pravico do varstva pri delu v skladu z zakonom o varstvu pri delu, v skladu s posebnimi predpisi in s predpisi, ki veljajo na tem področju za elektrogospodarstvo, ter pravico do preventivnega zdravstvenega varstva.

Podjetje mora invalidu zagotoviti delovno mesto glede na preostalo delovno zmožnost predvsem v elektrogospodarstvu.
Delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavca, ki opravlja dela, pri katerih obstaja nevarnost nastanka invalidnosti, je treba prerazporediti na ustrezno delovno mesto najkasneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, ki ugotavlja spremenjeno delovno zmožnost.
Delavec iz prejšnjega odstavka se razporedi v elektrogospodarstvu oziroma, če prostega delovnega mesta ni, se le-to pridobi s prerazporeditvijo zdravega delavca ali s prireditvijo delovnega mesta, in šele če ni nobene izmed teh možnosti, se mu išče ustrezna zaposlitev izven elektrogospodarstva.

V dejavnosti elektrogospodarstva se kot lažje opredelijo tudi naslednje kršitve delovnih obveznosti:
– nepravilen odnos do strank večje število pritožb,
– zamujanje na delo,
– predčasni odhod z dela,
– neopravičeno predčasno opuščanje del in nalog,
– neopravičen izostanek enega delovnega dne,
– če delavec ne izpolni gibljivega delovnega časa,
– opustitev predpisanih ukrepov, ki bi jih bil delavec dolžan storiti pri opravljanju svojih del in nalog, če do nesreče oziroma do škode ni prišlo, pa bi lahko,
– neopravičena odsotnost na delovnih sestankih,
– nepravilen odnos do sodelavcev, nadrejenih in podrejenih delavcev,
-neupravičena prekoračitev rokov za opravljanje posamezne naloge oziroma če naloge ali dela ne opravi, pa to nima večjih posledic,
– malomarno vzdrževanje dokumentov, materiala, proizvodov in sredstev za delo, če to ne povzroči materialne škode.

V dejavnosti elektrogospodarstva veljajo kot hujše kršitve delovnih obveznosti tudi naslednje:
– povzročitev izpada objekta iz elektroenergetskega sistema, ki ima za posledico večjo materialno škodo,
– prepozna vključitev objekta v obratovanje, zaradi česar je nastala večja materialna škoda,
– če delavec ne opravi svojega dela v določenem roku in s tem ostalim, ki uporabljajo njegov polizdelek, onemogoči, da bi pravočasno opravili svoje delo,
– nesmotrna oziroma neodgovorna poraba sredstev je, če delavec rabi sredstva v nasprotju s pravili stroke ali navodili predpostavljenega,
– prekoračitev pooblastila in nezakonito ravnanje, ki povzroči škodo ali neupravičeno korist,
– izdajanje uradne tajnosti, to je neupravičeno izdajanje podatkov,
– zloraba pravice do bolezenskega dopusta, to je ravnanje v nasprotju z zdravnikovimi navodili,
– kršitev predpisov o varstvu pri delu, to je ravnanje v nasprotju s predpisi ali drugimi akti, če kršitev ogroža premoženje, zdravje ali življenje ljudi,
– kršitev zaščite človekovega okolja, to je, če se ne izvedejo ukrepi, za katere so bila zagotovljena materialna sredstva in drugi pogoji,
– motenje pri delu drugih delavcev, če se na podlagi pisne izjave ali zapisnika motenih delavcev in izjave njihovega neposredno predpostavljenega ugotovi vpliv motenja na delovni proces,
– odklanjanje zdravljenja odvisnosti, ugotovljene na podlagi zdravniške ocene,
– večkratno kaznovanje zaradi lažjih kršitev.

Sklepi, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, morajo biti delavcu vročeni v pisni obliki z obrazložitvijo in s pravnim poukom.
Sklepi brez pravnega pouka ah z napačnim pravnim poukom delavcu ne morejo biti v škodo.
Odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavca v podjetju mora biti dvostopenjsko.
O vloženi zahtevi oziroma ugovoru delavca je treba obvestiti sindikat v podjetju.
O ugovoru v postopku za varstvo pravic odloča organ, opredeljen v statutu podjetja.

Poslovodni organ in strokovne službe v podjetju so dolžne zagotavljati sindikatu podatke o. vseh zadevah, ki zadevajo ekonomski in socialni položaj delavcev in o katerih odločajo organi podjetja. Le-ti so dolžni obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred dokončnim odločanjem.
Sindikatu se morajo vročati vabila z gradivi za seje organov podjetja, v katerih sodelujejo predstavniki delavcev, ter omogočiti njegovo sodelovanje na teh sejah.
Sindikatu se mora omogočiti sodelovanje na sejah organov, ki odločajo o ugovoru delavcev. Pristojni organ je dolžan obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti.

Za delo sindikata mora podjetje zagotoviti naslednje pogoje:
– v vsakem podjetju lahko en sindikalni zaupnik opravlja svojo funkcijo profesionalno. V tem primeru pripada sindikalnemu zaupniku osebni dohodek, ki ne more biti nižji od VII/1 tarifnega razreda,
– sindikalnim zaupnikom, ki opravljajo funkcijo profesionalno, omogoči normalno opravljanje funkcije (razrešitev vseh drugih dolžnosti),
– vsem sindikalnim zaupnikom v podjetju, ki opravljajo funkcijo neprofesionalno, zagotovi za opravljanje funkcije najmanj 1 plačano uro letno za vsakega delavca v podjetju, vendar skupaj ne manj kot 50 ur letno; v tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih izven podjetja ter ure sindikalnih zaupnikov, ki funkcijo opravljajo profesionalno,
– med poslovodnim organom in sindikatom v podjetju se doseže, dogovor o okvirnem načinu izrabe števila ur, določenega za delo sindikalnih zaupnikov v podjetju v skladu z določili predhodne alineje,
– med poslovodnim organom in sindikatom se doseže dogovor o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev (prostori, tehnično in administrativno delo itd.) za delo sindikata,
– za člane sindikata se zagotavlja obračun in plačevanje sindikalne članarine.
Zakonske pravice sindikalnega zaupnika veljajo za njega in ostale sindikalne predstavnike še dve leti po prenehanju njegovih funkcij.

Pogoji za delovanje sindikata v podjetju se podrobneje določijo s pogodbo, sklenjeno med vodstvom podjetja in sindikatom v podjetju.

Delavci v dejavnosti elektrogospodarstva imajo pravico do stavke s tem, da je z načinom in obliko organiziranja stavke potrebno zagotoviti opravljanje tistih nujnih opravil, ki so pogoj, da prekinitev dela ne ogrozi življenja, varnosti in zdravja ljudi, kakor tudi, da gospodarstvu in prebivalcem ne povzroči nesorazmerne škode.
Z načinom izvedbe stavke je treba zagotoviti varnost in varovanje opreme in naprav.

Stavka se organizira v primerih neizpolnjevanja kolektivnih pogodb, nepristajanja na upravičene zahteve po spremembah in dopolnitvah kolektivnih pogodb, ko sprejeti ekonomski ali drugi ukrepi ogrozijo delo ter poslabšajo položaj delavcev v primerjavi z delavci drugih dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Pogoji za začetek stavke, oblika stavke, vodenje in organiziranje stavke, čas trajanja stavke in postopek usklajevanja zahtev in interesov delavcev se uredijo s stavkovnimi pravili.

V pogodbi o zaposlitvi organizacija in delavec določita osnovni osebni dohodek, to je osebni dohodek brez dodatkov za delovno dobo in ostalih dodatkov, ki ne more biti nižji od izhodiščnega osebnega dohodka; določenega v 36. in 37. členu te pogodbe.
1. Izhodiščni bruto osebni dohodki

Izhodiščni bruto osebni dohodki po posameznih tarifnih razredih so:

-------------------------------------------------------
                                             Izhodiščni
                                                mesečni
Tarifni razredi                                bruto OD
                                               v SLT za
                                         polni del. čas
-------------------------------------------------------
I/1.     Enostavna dela                          10.578
II/1.    Manj zahtevna dela                      12.694
III/1.   Srednje zahtevna dela                   13;963
IV a/l.  Zahtevna dela                           16.396
V/l.     Bolj zahtevna dela                      18.512
VI a/l.  Zelo zahtevna dela                      22.425
VII/1.   Visoko zahtevna dela                    28.984
VIII.    Najbolj zahtevna dela                   41.783
IX.      Izjemno pomembna, najbolj zahtevna
         dela                                    47.601
-------------------------------------------------------

Izhodiščni osebni dohodki v tem členu so določeni za mesec september 1991.

Relativna razmerja izhodiščnih osebnih dohodkov v skladu s predhodnim Členom so za tipična delovna mesta naslednja:
Relativno
Tarifni razredi razmerje
I. Enostavna dela
Enostavna fizična dela, ki se opravljajo z enostavnimi delovnimi pripomočki. Za opravljanje takih del zadostuje le krajše praktično uvajanje na delovnem mestu.
Relativno
Tarifni razredi razmerje
1. Lažja fizična dela, kjer ni izrazite umazanije in prahu, npr.:
– čistilec pisarniški prostorov
– čistilec obratnih prostorov 1,00
2. Težka fizična dela na prostem, ali lažja fizična dela v slabih razmerah (izrazit prah, umazanija), npr.:
– pomožni delavec (pri transportu materiala, vzdrževanju, montaži in urejanju terena)
– čistilec obratnih prostorov 1,10
3. Težka dela, kjer se stalno pojavlja izrazit prah in umazanija, visoke temperature, npr:
– vzdrževalec presipov na transportnih trakovih 1,16
II. Manj zahtevna dela
Manj zahtevna dela v proizvodnji, pri strojih in napravah, montaži opreme in v administraciji. Za delo te skupine je potrebno razumevanje ustnih in enostavnih pisnih navodil, končana osnovnošolska obveznost in krajše praktično usposabljanje.
1. Priučena dela v administraciji, npr.:
– kurir
– telefonist
– razmnoževalec 1,20
2. Priučena dela v proizvodnji in dela na terenu, npr.:
– priučeni delavec (pri vzdrževanju in montaži opreme)
– jemalec vzorcev 1,26
3. Priučena dela v zelo težkih delovnih razmerah, npr.:
– oskrbovalec kotlovskih bunkerjev 1,32
III. Srednje zahtevna dela
Srednje zahtevna in raznovrstna dela, ki se opravljajo z orodjem, stroji in napravami v proizvodnji ali administraciji. Značilno za to skupino je zahteva po večjem razumevanju delovnega procesa. Dela so praviloma po navodilih, vendar nastopajo situacije, kjer delavec sam rešuje probleme. Za opravljanje takih del je potrebno znanje, pridobljeno z internim usposabljanjem ali šolanjem do 2 let.
1. Dela z lažjo gradbeno mehanizacijo in enostavna administrativna dela, npr.:
– viličarist
– traktorist
– zaporničar
– evidentičar
– strojepisec 1,32
2. Dela na prostem ali dela, kjer se stalno pojavlja umazanija in ropot, npr.:
– monter električnega omrežja (pomožni elektromonter)
– pomožni ključavničar na mlinih
– priučeni ključavničar 1,45
3. Zahtevnejša dela III. tarifnega razreda, npr.:
– pomočnik kotlovskega strojnika 1,60
IV. Zahtevna dela
Zahtevna raznovrstna strokovna dela v zvezi s pripravo, izvedbo in kontrolo različnih
Relativno Tarifni razredi razmerje delovnih postopkov pri montaži, vzdrževanju in delovanju elektroenergetskih objektov in naprav, pri pripravi materiala in tehnične dokumentacije ter zahtevna administrativno tehnična opravila.
Za opravljanje takih del je potrebno strokovno izobraževanje v 3- letnih poklicnih šolah in dodatno usposabljanje v skladu s predpisi podjetja ali upravnih organov.
IV.a Manj zahtevna dela skupine IV.
1. Kvalificirana dela na vzdrževanju, montaži, obdelavi kovin in administraciji, npr.:
– skladiščnik
– voznik tovornih vozil (C kat.)
– elektromonter
– elektrikar
– ključavničar
– administrator 1,55
2. Prevoz delavcev in delo z denarjem, npr.:
– voznik osebnega avtomobila
– blagajnik – interni 1,70
IV.b Zahtevnejša dela skupine IV.
Dela, ki zahtevajo daljšo prakso in specialistična znanja ali znanja za vodenje in uvajanje delavcev predvsem skupine IV.a in III.
1. Dela na vzdrževanju, montaži in obdelavi kovin, npr.:
– samostojni elektromonter
– samostojni elektrikar
– samostojni ključavničar 1,85
2. Upravljanje naprav, vodenje manjših skupin, npr.:
– strojnik HE
– vodja skupine
– obratovni elektrikar TE 1,90
3. Dela v nuklearni elektrarni, npr.:
– vzdrževalec nuklearne opreme 2,08
V. Bolj zahtevna dela
Bolj zahtevna (zahtevnejša) strokovna opravila pri obratovanju, vzdrževanju, gradnji in montaži elektroenergetskih objektov in naprav, kjer je potrebna lastna iniciativa, pomoč pri vodenju in kontroli operativnih in pripravljalnih del; zahtevnejša dela pri pripravi tehnične dokumentacije in zahtevnejša poslovno administrativna in finančno-računovodska dela.
Za opravljanje takih del je potrebna štiriletna (srednja) strokovna izobrazba z dodatnim usposabljanjem za določena dela, v skladu s predpisi podjetja ali upravnih organov.
1. Zahtevnejša administrativna in knjigovodska dela, dela na tehnični dokumentaciji in statistični obdelavi podatkov, npr.:
– knjigovodja
– blagajnik (zunanje stranke)
– kadrovski evidentičar
– administrativni tehnik
– dokumentalist tehnične dokumentacije
– statistik energetskih podatkov 1,75
Relativno
Tarifni razredi razmerje
2. Zahtevnejša dela v proizvodnji in vzdrževanju in pripravi dela:
– tehnik za meritve
– tehnik za telekomunikacije
– tehnik za elektronske naprave
– gradbeni tehnik
– tehnik projektant
– kotlovski strojnik TE
– stikalec
– vodja delavnice
– vodja skupine (vzdrževanja ali gradb. del) 1,95
3. Vodenje delavcev predvsem IV. in III. skupine, predvsem v prenosu in distribuciji, npr.:
– vodja skupine (vzdrževanja ali gradbenih del) 2,10
4. Vodenje delavcev predvsem IV. in V. skupine ob napravah večje vrednosti, npr.:
– vodja bloka TE
– vodja izmene HE 2,25
5. Dela v nuklearni elektrarni, npr.:
– operater reaktorja
– tehnik specialist za nuklearno tehnologijo 2,48
VI.a Zelo zahtevna dela
Zelo zahtevna samostojna strokovna dela pri planiranju, nadzoru obratovanja, vzdrževanja, izgradnje in montaže elektroenergetskih objektov in naprav, pri operativni in tehnološki pripravi dela; zahtevnejše obdelave in tolmačenja finančnih in tehničnih podatkov; zelo zahtevna in samostojna, poslovno administrativna, in komercialna opravila, ter vodenje organizacijskih enot v posameznih fazah delovnega procesa.
Za opravljanje takih del je potrebno poglobljeno teoretično in praktično znanje, pridobljeno na I. stopnji fakultetnega študija, in dodatno usposabljanje za posamezno delo v skladu s predpisi podjetja ali upravnih organov.
1. Delavci z višjo šolo, pripravniškim izpitom, do dveh let delovnih izkušenj 2,12
2. Dela na področju planiranja in parcialnih analiz, dela na upravnem, kadrovskem, računovodskem, komercialnem področju, projektiranje v okviru standardov, varstvo pri delu, npr.:
– ekonomist – analitik
– komercialist
– kadrovik
– inženir – energetik, elektronik
– projektant (s strokovnim izpitom)
– referent za varstvo pri delu 2,34
3. Operativno vodenje območnih elektroenergetskih naprav, vodenje prenosnih objektov do 220 kV, priprava dela, investicijski nadzor, npr.:
– dispečer OCV
– dispečer DCV
– vodja operativne priprave dela – referent za investicijski nadzor
– vodja RTP 220/110 kV
– vodja izmene TE (objektov do 400 MW)
– vodja vzdrževanja HE 2,48
Relativno
Tarifni razredi razmerje
VI. b Zelo zahtevna specializirana samostojna strokovna dela
Za opravljanje takih del so potrebna znanja iz VI.a skupine in dodatna specifična praktična in teoretična znanja.
1. Delavci, ki vodijo delavce predvsem V. in tudi delavce iz VI. skupine ter dela, kjer se zahtevajo specialistična znanja z dolgoletnimi izkušnjami, npr.:
– vodja večjega območja (distribucija)
– vodja izmene TE (objekt nad 400 MW)
– vodja knjigovodstva
– vodja finančne operative
– inženir za turbinsko regulacijo 2,78
2. Dela v nuklearni elektrarni, npr.:
– glavni operater elektrarne 2,90
VII. Visoko zahtevna dela
Visoko zahtevna strokovna dela pri vodenju, izvajanju in nadzorovanju tehnološko-tehničnih in organizacijskih postopkov v zvezi z obratovanjem, vzdrževanjem, gradnjo elektroenergetskih objektov, uvajanjem novih tehnologij, izdelava visoko zahtevnih tehničnih, ekonomskih in organizacijskih – analiz ter izdelava investicijsko tehnične dokumentacije, visokozahtevna kreativna dela v zvezi s poslovanjem, organizacijsko in tehnično vodenje delovnih procesov ter sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu.
Za opravljanje takih del je potrebno visoko strokovno splošno teoretično znanje, pridobljeno na II. stopnji fakultetnega študija in dodatno usposabljanje za posamezna dela v skladu s predpisi podjetja ali upravnih organov.
1. Delavci z II. stopnjo fakultetnega študija s pripravniškim izpitom, do 2 let delovnih izkušenj 2,74
2. Samostojni strokovni delavci na področju kompleksnih analiz in planiranja, organizacije, samostojnega reševanja zelo zahtevnih tehničnih, pravnih in ekonomskih problemov, sistemskega programiranja, npr.:
– diplomiran pravnik
– diplomiran ekonomist
– diplomiran inženir-energetik elektronik
– diplomiran inženir pri pripravi razvojnih projektov
– vodja RTP 400/200 kV
– dispečer RCV
– sistemski programer AOP 3,00
3. Samostojni strokovni delavci, ki delajo na razvoju sistemskega vzdrževanja in vodenja elektroenergetskega sistema, razvoju poslovnih sistemov in uvajanju novih tehnologij, npr.:
– dipl. inženir za meritve in zaščito (prenos)
– dipl. inženir projektant 3,13
4. Delavci, ki vodijo delavce (najmanj 5) VII. skupine do vključno delavcev V. skupine, npr.:
– vodja službe za avtomatizacijo
– vodja službe za meritve in zaščito
Relativno
Tarifni razredi razmerje
– tehnični vodja poslovne enote (prenos, distribucija)
– vodja službe za telekomunikacije 3,50 5. Dela v nuklearni elektrarni, npr.:
– vodja izmene 3,83
VIII. Najbolj zahtevna dela
Za opravljanje takih del so potrebna znanja iz VII. skupine in dodatna specifična, teoretična in praktična znanja.
To so predvsem vodstveni delavci na nivoju podjetja ter specialisti za posamezna področja, npr.:
– glavni inženir, tehnični vodja
– vodja obratovanja
– Vodja vzdrževanja
– vodja dispečerske službe RCV
– vodja projektantske službe 3,95
IX. Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela
Posebna, visoko zahtevna kreativna dela v zvezi z analiziranjem, strateškim planiranjem, oblikovanjem poslovne politike in vodenjem večjih sistemskih sklopov, vodenje podjetja in razvojno raziskovalnih projektov, interdisciplinarno proučevanje sistemskih modelov 4,50

Izhodiščni osebni dohodki se povečajo za rast življenjskih stroškov po eskalacijski klavzuli Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, vendar najmanj za višino rasti povprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije.

Delavci, starejši od 55 let, in delavke, starejše od 50 let, ki so zaradi zdravstvenih razlogov razporejeni na delovno mesto z nižjo tarifno postavko, ne morejo prejemati nižjega osebnega dohodka, kot so ga imeli na prejšnjem delovnem mestu.

Osnovni osebni dohodek je lahko do 20% nižji od izhodiščnih osebnih dohodkov, določenih za posamezne tarifne razrede po tej kolektivni pogodbi, če ekonomski razlogi v podjetju ne omogočajo izplačil po tej pogodbi zaradi slabe splošne gospodarske situacije, ko se kljub sprejetim ukrepom podjetja in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije ne more zagotoviti potrebnega obsega sredstev.
Odločitev o znižanju osebnih dohodkov sprejme poslovodni organ ob soglasju organa upravljanja podjetja in poprejšnjem mnenju sindikata.
V primerih znižanja osebnega dohodka ima sindikat pravico preveriti upravičenost uporabe prej navedenih primerov tudi s predstavniki sindikatov višje organiziranosti oziroma z neodvisnim strokovnjakom. Znižani osebni dohodki po tem členu ne morejo biti nižji od zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom.
Sklep o znižanju osebnega dohodka lahko velja največ šest mesecev. Po tem roku mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati, in o razlogih za podaljšanje izplačevanja znižanih osebnih dohodkov obvestiti zaposlene na zborih delavcev.
Delavci morajo za manjše prejete osebne dohodke dobiti listino, na podlagi katere bodo lahko uveljavljali po eskalacijski klavzuli razliko med izhodiščnimi osebnimi dohodki po kolektivni pogodbi in nižje izplačanimi osebnimi dohodki, ko se gospodarski položaj podjetja sanira, oziroma če bo šlo podjetje v stečaj kot terjatev iz delovnega razmerja do stečajne mase.
2. Delež osebnega dohodka iz uspešnosti

V podjetjih se del sredstev za osebne dohodke nameni za nagrajevanje individualne uspešnosti po naslednjih kriterijih:
– kvaliteta dela
– obseg dela
– doseganje rokov
– racionalna raba delovnih sredstev in materiala. Način ugotavljanja individualne uspešnosti se določi v splošnih aktih podjetja.

V primeru ugotovljenega dobička pripada delavcem pravica do delitve dobička v skladu z odločitvijo organa upravljanja.
4. Dodatki
– Dodatek za delovno dobo

Delavcu pripada dodatek za vsako leto izpolnjene delovne dobe 0,5%«
Dodatki za posebne delovne razmere in manj ugoden delovni čas

Delavcu pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in za manj ugoden delovni čas.
Dodatki za manj ugoden delovni čas

Za delo v delovnem času, ki je manj ugoden, delavcu pripadajo dodatki v naslednjem odstotku od urne postavke osnovnega osebnega dohodka:

                                                                            %
1. Nočno delo                                                              40
2. Delo v izmenah v času od 14. do 6. ure naslednjega dne                  10
3. Delo v nedeljo, na dan državnih praznikov ter ob dela prostih
dnevih, ki so kot taki določeni z zakonom                                  50
Dodatki iz te točke se med seboj izključujejo.
4. Delo prek polnega delovnega časa (navadne nadure)                       40
Delo prek polnega delovnega časa, če gre za nujno odpravo okvar
(nadure na vpoklic)                                                        50
Za dežurstvo na domu pripada delavcu nadomestilo (od urne postavke
osnovnega osebnega dohodka):
– ob delavnikih                                                            20
– ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, ki so kot taki
določeni z zakonom                                                         30

Dodatki za posebne delovne razmere

Za delo v težjih delovnih razmerah pri negativnih vplivih okolja in povečani nevarnosti, v katerih se delavec občasno nahaja, in ni upoštevano v izhodišču 37. člena, delavcu pripadajo dodatki v naslednjem odstotku od urne postavke osebnega dohodka tarifnega razreda IV/b 1, (samostojni elektromonter).

1. Delo na višini:                                                       %
– od 3 m-12 m                                                           15
– nad 12 m-20 m                                                         25
– nad 20 m                                                              50
2. Delo v neugodnih vremenskih razmerah:
– pod -10 stopinj C                                                     25
– v dežju, sneženju in vetru nad 15 m/sek                               20
– v snegu nad 30 cm                                                     30
3. Delo v kabelskem jašku                                               10
4. Delo s kompresorjem ali motorno žago 1                                5
5. Delo v izrazitem prahu, plinih, vročini nad 40 stopinj C in
drugih posebnih pogojih (delo v rezervoarjih, čiščenje kotlov,
nakladanje in razkladanje apna, čiščenje premogovnih silosov,
čiščenje elektrofiltrov, varjenje, ipd.)                                30
6. Delo pod pogoji, ki zahtevajo posebno soglasje službe za
varstvo pri delu                                                        50
7. Delo potapljača:
– pri potapljanju                                                      500
– v pripravljenosti                                                    250

Delavcu pripadajo dodatki na podlagi tveganja, ki predstavlja verjetnost, da se bo na osebi pojavila radiološka poškodba kot posledica obsevanosti.
Ti dodatki se obračunavajo za delo v področju ionizirajočega sevanja v naslednjih odstotkih od urne postavke osnovnega osebnega dohodka, in sicer:
– v področju z H < 2,5 mSv/h 10% -v področju z 2,5 mSv/h < H < 1000 mSv/h 20%
– v področju z H > 1000 mSv/h 30% (H – hitrost ekvivalentne doze)
Dodatek na izjemno težke pogoje dela v področju ionizirajočega sevanja se izplačuje v višini 300% za čas efektivnega dela v teh razmerah.

Za izplačila nadomestil osebnega dohodka, povračil stroškov v zvezi z delom ter drugih osebnih prejemkov se neposredno uporabljajo določila Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, če s to pogodbo ni drugače določeno.

Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni v višini:
– odsotnosti do 10 dni 80% osebnega dohodka
– odsotnosti od 11 – 30 dni 85% osebnega dohodka
– odsotnosti nad 30 dni 95% osebnega dohodka
– v primeru nezgode pri delu 100% osebnega dohodka.
Odpravnine ob upokojitvi

Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini najmanj treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini najmanj treh povprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje, in sicer:
– za doseženih do 19 let delovne dobe 3 osebne dohodke
– za doseženih 20-24 let delovne dobe 4 osebne dohodke
– za doseženih 25 in več let delovne dobe 5 osebnih dohodkov
– ob invalidski upokojitvi zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni 5 osebnih dohodkov
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija zanj financirala dokup delovne dobe.

V primeru smrti delavca pripada najožjim članom družine solidarnostna pomoč v višini treh osebnih dohodkov, v primeru smrti delavca zaradi nesreče pri delu pa pomoč v višini petih osebnih dohodkov iz 49. člena te pogodbe.
Dodatne in druge oblike solidarnostne pomoči se določijo v splošnem aktu podjetja.

Ta kolektivna pogodba je podpisana dne 28. oktobra 1991 in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 29. 10. 1991 pod zap. št. 23 in št. spisa 141-19/91.