Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije – Republiški odbor (v nadaljevanju: pogodbeni stranki) sklepata na temelju 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91)
KOLEKTIVNO POGODBO
premogovništva Slovenije
OBLIGACIJSKE DOLOČBE
1. člen
Vsebina te kolektivne pogodbe je temeljni normativni in stroškovni element obligacij med podjetji premogovništva Slovenije in njihovim ustanoviteljem pri opredeljevanju ekonomskih učinkov poslovanja.
2. člen
Sklenjena kolektivna pogodba velja za vsa podjetja v dejavnosti premogovništva Slovenije in za vse delavce, ki so zaposleni v teh podjetjih, in se lahko uporablja tudi neposredno.
Za direktorje in delavce s posebnimi pooblastili ne velja le tarifni del kolektivne pogodbe, veljajo pa vse druge določbe, razen, če ni njihova uporaba izrecno izključena z vsebino pogodbe o njihovi zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu in za druge subjekte v določbah, ki obravnavajo njihovo specifično razmerje do podjetja.
Pod zaposlene delavce se štejejo vsi delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas v podjetju.
3. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. marca 1992 s tem, da se določila od 1. do 44. člena uporabljajo od 1. januarja 1991 dalje.
Veljavnost kolektivne pogodbe se podaljša za eno leto, če katera koli pogodbena stranka najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti v pisni obliki in z ustreznimi utemeljitvami ne zahteva njene spremembe ali ne začne postopka za sklenitev nove pogodbe.
4. člen
Pri sklepanju te kolektivne pogodbe in podjetniških pogodb se smiselno uporabljajo obligacijske določbe splošne kolektivne pogodbe Slovenije razen v primerih, ko ta pogodba drugače ureja posamezno vsebino ali jo dodatno konkretizira.
Za smiselno uporabne obligacijske določbe splošne kolektivne pogodbe štejemo njene določbe o:
– pozitivni oziroma negativni izvedbeni dolžnosti,
– posledicah kršitev obligacijskega dela kolektivne pogodbe,
– reševanju kolektivnih sporov,
– sestavi komisije za pomirjevanje,
– začetku postopka pomirjevanja,
– učinku pomirjevanja,
– pobudi za spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe in
– postopku pred arbitražo.
5. člen
Vse spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe se uveljavijo na enak način, kot je bila sprejeta ta kolektivna pogodba. Vse sprejete spremembe in dopolnitve se najkasneje v 8 dneh oblikujejo v aneksu k pogodbi.
6. člen
Pogodbeni stranki soglašata, da se v času veljavnosti kolektivne pogodbe dosledno spoštuje dogovorjena vsebina, razen v primerih, ko zakonska določila spreminjajo katerikoli pogodbeni del oziroma zaradi njihovih sprememb nastopi kolizija s kolektivno pogodbo.
7. člen
Pogodbeni stranki imenujeta petčlansko strokovno komisijo za razlago in oblikovanje kolektivne pogodbe ali njenih sprememb in dopolnitev, ki sporazumno usklajuje besedilo in vrednosti v tej kolektivni pogodbi.
Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega, ki je istočasno predsednik komisije, imenujeta sporazumno.
Vsaka pogodbena stranka lahko v postopek priprav vključi tudi zunanje sodelavce, vendar le kot konzultante.
8. člen
V postopku sklepanja kolektivne pogodbe ali njenih sprememb in dopolnitev ter javne razprave lahko vsaka pogodbena stranka obvešča svoje pristojne organe o stališčih, predlogih, problemih in težavah v pogajanjih, javnost pa le, če se oba partnerja tako sporazumeta.
9. člen
V primeru, da se pogodbeni stranki ne sporazumeta o razlagi, sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe in drugih ukrepih za reševanje spornih situacij, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Pobudo za oblikovanje arbitražnega sveta lahko da vsaka izmed pogodbenih strank.
Arbitražni svet šteje pet članov, v katerega imenuje vsaka stranka, po dva člana, predsednika pa imenujeta obe stranki sporazumno.
Predsednik arbitražnega sveta mora biti strokovnjak z ustreznega spornega področja.
Če se pogodbeni stranki ne moreta sporazumeti o določitvi predsednika, ga imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije:
NORMATIVNE DOLOČBE A. DELOVNA RAZMERJA
I. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
10. člen
Po sprejeti odločitvi o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja podjetje obvesti pristojni organ za zaposlovanje o prostem delovnem mestu in ga seznani s pogoji za sklenitev delovnega razmerja oziroma, če gre za prosto delovno mesto direktorja, objavi razpis v sredstvih javnega obveščanja, pri čemer navede zahteve, ki izhajajo iz splošnega akta, ki ureja organizacijo in sistemizacijo podjetja, kot predpisa poslovanja.
Za delo v jami se lahko sprejme v delovno razmerje le delavec, ki je star najmanj 18 let in ki z zdravniškim spričevalom izkaže, da izpolnjuje psihofizične in zdravstvene zahteve za delo v jami.
Pri zaposlitvi invalidnih oseb bo imel prednost kandidat, ki je postal invalid pri izvajanju praktičnega dela v zvezi s pripravo na poklic.
11. člen
Delavec, ki bo izbran za prosto delovno mesto, bo sklenil pogodbo, o zaposlitvi, v kateri bodo določene pravice, dolžnosti in obveznosti med trajanjem in po prenehanju delovnega razmerja, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero je delavec sklenil delovno razmerje.
Delavec, ki je že v delovnem razmerju, mora skleniti pogodbo o zaposlitvi najkasneje v roku 30 dni od dneva predložitve pogodbe, sicer mu preneha delovno razmerje, razen če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi.
12. člen
Direktor lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela delavca razporedi na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in sposobnosti.
1. Poskusno delo
13. člen
Pogoj za ohranitev delovnega razmerja je uspešno opravljeno poskusno delo. Poskusno delo spremlja in ocenjuje organ, določen v podjetju na način, ki je določen v ustreznem splošnem aktu podjetja. Poskusno delo traja:
– za vsa delovna mesta, ki se opravljajo pod zemljo od I. do VIII. skupine – 6 mesecev;
– za zunanja delovna mesta od I. do III. skupine – 1 mesec;
– za zunanja delovna mesta od IV. do V. skupine - 2 meseca;
– za zunanja delovna mesta VI. skupine - 3 mesece;
– za zunanja delovna mesta VII. do VIII. skupine - 4 mesece.
2. Pripravništvo
14. člen
Čas trajanja pripravništva je odvisen od stopnje strokovne izobrazbe in traja:
– za dela IV. in V. stopnje največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje največ 9 mesecev in
– za dela VII. stopnje največ 12 mesecev, razen če rudarski predpisi ne določajo drugače.
Pripravništvo poteka po programu, ki je pripravljen za posamezno stroko in po programu mentorja.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke' iz delovnega področja, za katero se pripravnik usposablja.
Pripravniki se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas, izjemoma, če ni prostih delovnih mest, pa tudi za določen čas, omogoči pa. se jim tudi volontersko opravljanje pripravništva.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določijo čas trajanja pripravništva, način spremljanja dela in ocenjevanje pripravništva ter razlogi podaljšanja.
II. POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV
15. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter nedoseganja pričakovanih rezultatov začne direktor oziroma od njega pooblaščen delavec.
O začetku postopka obvesti sindikat.
Ko direktor ugotovi, da delavec najmanj 30 delovnih dni svojega dela ne opravlja v smislu pričakovanih rezultatov, izda pismeni sklep, v katerem ugotovi delavčevo znanje in zmožnost, in ga skladno z ugotovitvami razporedi na drugo delovno mesto. Če v podjetju ni drugega ustreznega delovnega mesta, izda sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Delavski svet ali drug pooblaščen organ odloči o ugovoru delavca oziroma o predlogu, direktorja za prenehanje delovnega razmerja na podlagi ugotovitev komisije, ki jo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica kot delavec, katerega delo ocenjujejo.
III. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
1. Delovni čas
16. člen
Delovni čas delavcev traja praviloma 42 ur na teden. Delovni čas delavcev lahko traja samo 40 ur na teden, kadar to zahtevajo, dopuščajo in omogočajo ekonomski razlogi. Tudi ta delovni čas še šteje za poln delovni čas.
Odločitev o tem sprejme delavski svet podjetja.
Delovni teden ima pet delovnih dni z osemurno delovno obveznostjo oziroma z dodatno delovno soboto ali podaljšano dnevno obveznostjo za dosego 42-urnega delovnega tedna.
Delavec je dolžan delati v delovnem času, ki je določen v pogodbi.
Direktor lahko med letom začasno prerazporedi delovni čas vsem delavcem ali delavcem posameznih delov podjetja, če to zahteva organizacija dela, boljša izkoriščenost delovnih sredstev, če nastopijo izjemne okoliščine (prekinitev dobave električne energije, okvara naprav in strojev, zasutje delovišč, pomanjkanje surovin in rezervnih delov) in v primerih višje sile. S to prerazporeditvijo pa ne sme biti presežena delovna obveznost, določena po tem členu.
17. člen
Izjemoma sme delo delavca trajati dlje od polnega delovnega časa, vendar ga sme presegati največ 10 ur na teden oziroma 180 ur na leto.
Delo prek polnega delovnega časa se uvede v vseh primerih, določenih z zakonom, ali zaradi pomanjkanja premoga in zato nastalih težav pri zagotavljanju zadostnih energetskih virov ter za preprečitev nevarnosti zastoja dela v drugih podjetjih.
Odločitev o delu prek polnega delovnega časa sprejme direktor ali od njega pooblaščeni delavec.
18. člen
Iz naslova solidarnosti v primerih, ki se določijo v podjetniški pogodbi oziroma splošnem aktu, traja delo prek polnega delovnega časa do 16 ur letno. Odločitev o tem sprejme delavski svet podjetja na podlagi poprejšnje razprave in soglasja sindikata podjetja.
2. Letni dopust
19. člen
Letni dopust za zunanje delavce traja najmanj 18 delovnih dni, za jamske delavce pa najmanj 24 delovnih dni v enem koledarskem letu, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši od polnega.
Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu preteče šest mesecev nepretrganega dela.
V primeru, ko delavec v koledarskem letu ne izpolni pogoja iz prejšnjega odstavka, ima pravico za vsak poln mesec dela izrabiti 3 dni dopusta za delo v jami, oziroma 2 dni dopusta za delo izven jame.
20. člen
Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti dela in socialnih pogojev, v katerih delavec živi.
21. člen
Dolžina dopusta se določa z naslednjo lestvico:
----------------------------------------------------------
Skupno Število Letni dopust Letni dopust
doseženih delovnih let za zunanjega za jamskega
za letni dopust delavca delavca
----------------------------------------------------------
po 6 mesecih 18 dni 24 dni
po 2 letih 19 dni 25 dni
po 3 letih 20 dni 26 dni
po 4 letih 21 dni 27 dni
po 6 letih 22 dni 28 dni
po 8 letih 23 dni 29 dni
po 10 letih 24 dni 30 dni
po 13 letih 25 dni 32 dni
po 16 letih 26 dni 34 dni
po 19 letih 27 dni 36 dni
po 21 letih 28 dni 38 dni
po 23 letih 29 dni 39 dni
po 25 letih 30 dni 40 dni
----------------------------------------------------------
Delovni pogoji delavca v jami, vključno z nočnim delom, se po tej lestvici vrednotijo skupno s 6 dni večjo osnovo letnega dopusta, oziroma 10 dni daljšim največjim možnim dopustom, kot ga lahko doseže delavec, ki dela izven jame.
Delavcu, ki doseže po predhodni lestvici največ, t.j. 30. oziroma 40 dni dopusta, tega dopusta ni mogoče povečati za a, b in c pogoje naslednjega odstavka tega člena oziroma se dopust poveča samo še za dodatne dni iz 22., 23. in 24. člena.
Število doseženih let za letni dopust delavca se določi tako, da se številu let njegove dejanske delovne dobe prišteje naslednje število let, ki jih pridobi:
a) za zahtevnost delovnega mesta
- I. skupina oziroma stopnja
(brez strokovne izobrazbe) - 0 let
- II. in III. skupina oziroma
stopnja (polkvalifikacija) - 1 leto
- IV. skupina oziroma stopnja
(KV in VKV) - 2 leti
- V. skupina oziroma stopnja
(tehniška, delovodska, srednja) - 3 leta
- VI. skupina oziroma stopnja
(višja) - 4 leta
- VII. skupina oziroma stopnja
(visoka) - 5 let
- VIII. skupina oziroma stopnja
(magisterij, doktorat) - 6 let
b) za delovne pogoje – zunaj - 0 let
- v pisarni
- v delavnicah in drugih zaprtih
proizvodnih prostorih - 1 leto
- za čiščenje fekalij - 1 leto
- na prostem - 2 leti
- posebni delovni pogoji (ropot nad 80
fonov, temperatura nad 34 stopinj C,
prah, vlaga, dvigovanje težkih bremen,
obremenjena dihala in vid, delo v višini
nad 2 metra, če ni posebej zavarovano,
in delo v turnusu. - 4 leta
Pri tem se upošteva samo po en kriterij iz točke b, in to pod pogojem, da delavec dela v naštetih razmerah vsaj 20% letnega delovnega časa;
c) za opravljanje odgovornejših nalog
– vodenje oddelka ali delovne izmene – 1 leto
– vodenje etaže – 2 leti
– vodenje delavnice ali službe – 3 leta
– vodenje sektorja ali obrata – 4 leta
22. člen
Letni dopust, ki pripada delavcu na podlagi kriterijev iz predhodnega člena te pogodbe, se poveča za naslednje število dni delavcem:
– invalidom III. in II. kategorije, delavcem s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavcem, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti Za 3 dni
– delavcem edinim hraniteljem za vsakega otroka do 7 let starosti za 2 dni
– materam, ki niso edine hraniteljice, za vsakega otroka do 7 let starosti za 1 dan
– članom jamske reševalne čete za akcije v jami za vsakih 20 ur uporabe reševalnega aparata, skupno pa največ pet dni za 1 dan
– Dodatni dnevi dopusta za invalide po tem in naslednjem členu se med seboj izključujejo.
23. člen
Do dodatnih 5 dni dopusta je upravičen delavec, ki:
– je dopolnil 50 let starosti,
– mu je priznana 60% telesna okvara,
– je delovni invalid s pravico do skrajšanega delovnega časa,
– varuje, neguje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo.
Delavec lahko izkoristi dodatnih 5 dni samo iz enega pogoja oziroma skupaj največ le 5 dni.
24. člen
Delavcu, mlajšemu od 18 let, se odobri dodatnih 7 delovnih dni dopusta, do katerih ima pravico do konca koledarskega leta, v katerem izpolni 18 let.
3. Izredna odsotnost z nadomestilom osebnega dohodka
25. člen
Delavec ima pravico do izredne odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka do največ 7 dni v naslednjih primerih:
1. ob sklenitvi zakonske zvez 3 dni
2. ob poroki otrok 2 dni
3. ob rojstvu otroka 2 dni
4. ob smrti
a) zakonca, otrok, staršev, bratov, sester 3 dni
b) očima, mačehe, starih staršev, tasta, tašče, polbratov,
polsester, posvojiteljev, posvojencev, zeta in snahe, vnuka 2 dni
5. ob elementarni nesreči 3 dni
6. ob selitvi družine iz kraja v kraj 3 dni
7. ob selitvi družine v istem kraju 2 dni
8. če sodeluje na kongresih političnih strank in drugih
organizacij kot delegat ali član vodstva 7 dni
9. za sodelovanje na športnih in kulturnih srečanjih ter
gostovanjih kot izvajalec ali predstavnik društva oziroma
skupine 7 dni
V prvih osmih primerih iz prejšnjega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na zahteve in potrebe delovnega procesa. V primerih iz 9. točke pa se lahko izredna odsotnost odobri ali zavrne, glede na zahteve delovnega procesa.
IV. VARSTVO MLADOLETNIH DELAVCEV, STAREJŠIH DELAVCEV, DELAVCEV INVALIDOV, DELAVCEV Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO, MATER IN ŽENSK
26. člen
Delavec ima pravico do varstva pri delu v skladu z zakonom o varstvu pri delu in v skladu s posebnimi predpisi, ki veljajo na področju rudarstva.
27. člen
Delavec, mlajši od 18 let, ne sme delati pod zemljo prek polnega delovnega časa in ponoči.
28. člen
Starejši delavec oziroma delavka se, na podlagi posebnih predpisov oziroma zdravniškega potrdila z ugotovitvijo o izčrpanosti, razporedi na ustrezno delovno mesto, ki ga bo lahko opravljala glede na starost in preostalo delovno zmožnost v skladu z 78. členom te pogodbe.
29. člen
Delavca invalida, delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavca, ki opravlja dela, pri katerih obstaja nevarnost nastanka invalidnosti, je treba prerazporediti na ustrezno delovno mesto najkasneje v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa, ki ugotavlja spremenjeno delovno zmožnost.
Delavec iz prejšnjega odstavka se razporedi v okviru podjetja oziroma, če prostega delovnega mesta ni, se le-to pridobi s prerazporeditvijo zdravega delavca, s prireditvijo delovnega mesta in šele po upoštevanju vseh teh možnosti se mu išče ustrezna zaposlitev zunaj podjetja.
30. člen
Delavka ne sme. delati pod zemljo. Ta prepoved ne velja za delavke:
– ki opravljajo dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– ki morajo zaradi strokovnega izobraževanja opraviti določen čas delovne prakse na podzemnih delih v rudnikih,
– ki morajo odhajati na podzemska dela v rudnikih zaradi opravljanja del, ki niso fizična.
V. DISCIPLINSKA IN MATERIALNA ODGOVORNOST DELAVCEV
31. člen
Delavec, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje delovnih obveznosti in dolžnosti in ki ne upošteva sprejetih sklepov v podjetju, krši delovne obveznosti.
Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti ne glede na obliko krivde. Oblika krivde, kot je naklep, huda malomarnost ter manjša malomarnost, vpliva le na izbiro disciplinske sankcije.
Delavec pa je materialno odgovoren za škodo, ki jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti.
32. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti, s katerimi se povzročijo motnje v razmerjih pri opravljanju del oziroma nalog, onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces, ogroža zdravje, varnost in življenje delavcev ali drugih ljudi in bi lahko bila ali je povzročena večja škoda.
33. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za hujše kršitve, ki se jih konkretno določi v kolektivni pogodbi podjetja, oziroma obvezno za naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti:
1. če delavec s prekinitvijo štirikrat neopravičeno izostane z dela v obdobju dvanajstih mesecev.
2. če delavec zaporedoma najmanj trikrat neopravičeno izostane z dela;
3. če delavec prinese v jamo kadilna ali vžigalna sredstva;
4. če zaradi kršitev predpisov iz kolektivne pogodbe, splošnega akta, navodil in zakona o varstvu pri delu, o varstvu pred požari, eksplozijami, strupenimi plini in drugimi škodljivimi snovmi ter nevarnimi nesrečami pride do hujše delovne nezgode s trajnimi posledicami, smrtjo ali do večje materialne škode;
5. če opusti dejanja, ki jih je dolžan storiti direktor ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil, pa ta opustitev bistveno vpliva na poslovne rezultate, ovira ali onemogoča delovni proces, povzroči škodo, vpliva na odnose in razmerja med delavci;
6. izdaja poslovne, obrambne, zaščitne ali druge tajnosti, določene v zakonu in splošnem aktu.
34. člen
Kadar delavec pri delu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, njene višine pa ni mogoče ugotoviti ali bi ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina določi v pavšalnem znesku.
Delavcu se določi pavšalna odškodnina za:
1. nespoštovanje odpovednega roka, v katerem bi moral še ostati na delu, za vsak mesec pred potekom roka 20% povprečnega skupnega osebnega dohodka delavca zadnjih treh mesecev pred povzročitvijo škode;
2. uporabo delovnih sredstev, materiala, surovin in službenih avtomobilov v delovnem času in izven njega za privatne namene v višini od 10 do 100% povprečnega skupnega osebnega dohodka delavca zadnjih treh mesecev pred povzročitvijo škode;
3. vsak neopravičen izostanek z dela se obračuna v višini 1/23 povprečnega mesečnega skupnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode;
4. vsak neopravičen prihod na delo z zamudo in predčasni odhod z dela se obračuna za vsako polno uro v višini 1/8 povprečnega dnevnega skupnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
35. člen
Delavcu je podjetje odgovorno za nastalo škodo, ki jo utrpi pri delu ali v zvezi z delom. Vsak delavec je zavarovan za nezgodo pri delu, odškodnino pa uveljavlja pri zavarovalni skupnosti, vse druge oblike škode, ki jo utrpi v zvezi z delom, pa pred pristojnim organom podjetja.
VI. ODPOVEDNI ROK
36. člen
Dolžina odpovednega roka traja:
1. za delavce I., II. in III. skupine oziroma stopnje 1 mesec
2. za delavce IV. in V. skupine oziroma stopnje 2 meseca
3. za delavce VI., VII. VIII. ter IX. skupine oziroma stopnje 3 mesece
Po skupnem sporazumu se lahko dolžina odpovednega roka tudi skrajša.
V času odpovednega roka ima delavec pravico izrabiti za vsak mesec dvanajst delovnih ur odsotnosti z dela za iskanje nove zaposlitve.
VII. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE V PODJETJU NEPOTREBNO
37. člen
Zaradi nujnih operativnih razlogov lahko v podjetju nastane začasno ali trajno prenehanje potreb po delu delavcev. Za nujne operativne razloge v podjetju se po zakonu o delovnih razmerjih štejejo tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti podjetja, ekonomski razlogi in ukrepi družbenopolitične skupnosti.
Presežek delavcev določi delavski svet.
38. člen
Začasno nepotrebne delavce rešuje podjetje v skladu z zakonom na naslednji način:
1. z začasno, najdlje šestmesečno razporeditvijo delavcev v okviru podjetja na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;
2. z začasno, najdlje šestmesečno razporeditvijo delavca v drugo podjetje ali k delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;
3. z napotitvijo na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo;
4. z zagotovitvijo nadomestila osebnega dohodka za -čas čakanja na delo;
5. s skrajševanjem delovnega časa zaposlenih.
39. člen
Delavcu, katerega delo postane trajno nepotrebno, lahko preneha delovno razmerje šele, če mu ni mogoče zagotoviti delo niti z razporeditvijo na delovno mesto, ki ne ustreza njegovi izobrazbi, seveda z njegovim soglasjem, niti s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, ki traja največ šest mesecev, niti s skrajšanim delovnim časom.
Delavcu, ki je postal presežek, lahko podjetje izplača denarno pomoč za začetek samostojne dejavnosti v obrti, kmetijstvu in zasebnem podjetju pod pogoji in kriteriji, določenimi v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi podjetja.
40. člen
Za ugotovitev začasno nepotrebnih delavcev in pri izbiri ukrepov se upoštevajo naslednji kriteriji:
– delovna uspešnost;
– strokovna izobrazba;
– delovna doba;
– socialne razmere
Za določitev delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se upoštevajo naslednji kriteriji:
– strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
– delovne izkušnje,
– delovna uspešnost,
– delovna doba,
– zdravstveno stanje,
– socialno stanje.
41. člen
Med presežke delavcev ni mogoče uvrstiti:
– delavca v času služenja vojaškega roka, delavca v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
– nosečnic in delavk, oziroma delavcev v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,
– članov organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce, in voljenega ali imenovanega sindikalnega zaupnika v času opravljanja njegove funkcije in še dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
– delavca, izvoljenega za delegata skupščine družbenopolitične skupnosti.
Med presežke pa je mogoče uvrstiti:
– invalide in invalidne osebe le z njihovim soglasjem ali če se jim zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji ali delodajalcu,
– starejšega delavca, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja, ali z njegovim soglasjem, s pravico do odpravnine,
– delavca z manj kot enim letom delovne dobe le z njegovim soglasjem,
– – oba zakonca, ki sta zaposlena v istem podjetju in delavca, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in delavko oziroma delavca samohranilca z otrokom do dveh let starosti, le z njihovim soglasjem.
VIII. IZOBRAŽEVANJE
42. člen
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo glede na svoje interese, podjetje pa ima pravico, da v svojem interesu napoti delavca na izobraževanje. Medsebojne pravice in obveznosti na celotnem področju izobraževanja so urejene v splošnem aktu o izobraževanju ali podjetniški kolektivni pogodbi.
IX. UČENCI IN ŠTUDENTJE NA PRAKSI IN POČITNIŠKEM DELU
43. člen
Podjetje zagotavlja učencem in študentom na obvezni praksi in počitniškem delu:
– zdravstveni pregled, potreben za nastop dela,
– plačilo za opravljeno delo v skladu s to kolektivno pogodbo,
– pred nastopom dela seznanitev z varstvenimi ukrepi, z nevarnostmi in ustreznimi zaščitnimi sredstvi,
– zdravstveno in invalidsko zavarovanje,
– prehrano med delom,
– prevoz na delo oziroma povrnitev stroškov prevoza
in
– ustrezno mentorstvo oziroma inštruktorstvo.
X. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
44. člen
O varstvu pravic delavcev odloča organ, določen v statutu podjetja.
B. OSEBNI PREJEMKI
I. TEMELJNE DOLOČBE
45. člen
S kolektivno pogodbo se zagotavlja vrednost oziroma višina osebnih prejemkov delavcev v skladu z ekonomskim statusom panoge oziroma podjetja.
Vrednost oziroma višina osebnih prejemkov delavcev je odvisna od rasti življenjskih stroškov in rasti skupnih osebnih dohodkov gospodarstva Slovenije, gospodarske rasti dejavnosti oziroma podjetja ter konkurenčnega oziroma dohodkovnega položaja dejavnosti oziroma podjetja.
46. člen
Vsak delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela in naloge na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Delavec se razporedi z odločbo na konkretno delovno mesto, ki je razvrščeno v ustrezni plačilni razred in ovrednoteno z določenim relativnim razmerjem.
Direktor ali pooblaščena oseba sta dolžna delavca pismeno obvestiti o njegovi razporeditvi ali prerazporeditvi na delovno mesto. Pri izplačilu osebnih dohodkov se upošteva vsaka sprememba razporeditve oziroma prerazporeditve od prvega dne dalje,
Ker je osnova za obračun in izplačilo osebnih dohodkov razporeditvena odločba, se ta mora izdati tudi ob začasnih razporeditvah na druga delovna mesta.
Izjemoma je možno v obratih zaradi organizacije dela pod zemljo večkrat začasno prerazporediti delavca na druga delovna mesta tudi brez razporeditvene odločbe, vendar ob pogoju, da je delavec za takšna delovna mesta ustrezno strokovno usposobljen in da je bil za takšna dela in naloge predhodno poučen oziroma je prejel ustrezna navodila.
47. člen
Vsa izplačila osebnih dohodkov po tej kolektivni pogodbi so v bruto zneskih.
Vsako manipuliranje z osebnimi dohodki v škodo ali proti interesom delavca je hujša kršitev delovne discipline.
48. člen
Redno izplačilo osebnih dohodkov za pretekli mesec se realizira najkasneje do 18. dne tekočega meseca. Če izplačilni dan pride na nedeljo ali praznik ali dela prost dan, se mora izplačilo realizirati dan prej.
Razdobja izplačila akontacije osebnih dohodkov praviloma ne smejo biti daljša od enega meseca, lahko pa so krajša po sklepu delavskega sveta podjetja.
49. člen
Vse pravice do osebnih dohodkov in prejemkov po tej kolektivni pogodbi gredo delavcem v realni vrednostni obliki, ki jo je možno takoj vnovčiti.
II. OSEBNI DOHODKI
1. Zahtevnost dela
50. člen
Sistem delitve osebnih dohodkov po tej kolektivni pogodbi temelji na:
a) delovnem mestu ter njegovem relativnem razmerju oziroma plačilnem razredu, ki opredeljujejo izhodiščni bruto osebni dohodek delavca po 51. členu te pogodbe, s katerim delavec sodeluje v delitvi dohodka podjetja.
Z izhodiščnim osebnim dohodkom se določa:
– objektivna zahtevnost del in nalog,
– pogoji dela, pod katerimi se izvajajo dela in naloge,
– delavčeva usposobljenost, ki je pogoj za uspešno delo,
– tržnost delovne sile oziroma določenega poklica,
b) osnovnem bruto osebnem dohodku, ki ga sestavlja delavčev izhodiščni osebni dohodek, povečan za osebne in skupne rezultate dela v ustreznem polnem delovnem času (letnem, trimesečnem, mesečnem, dnevnem ali urnem) in ki je osnova za izračun nekaterih dodatkov in nadomestil,
c) skupnem bruto osebnem dohodku, ki je sestavljen iz osnovnega osebnega dohodka in vseh pripadajočih dodatkov, nadomestil, nagrad oziroma prejemkov, ki so po tej kolektivni pogodbi označeni kot osebni dohodki za ustrezno obračunsko obdobje,
d) drugih pravicah, ki so določene v tej kolektivni pogodbi.
51. člen
Temeljne podlage in sestavine sistema delitve osebnih dohodkov v panogi premogovništva Slovenije so:
1. Izhodiščni bruto osebni dohodki, ki so za posamezne tarifne razrede določeni v naslednji najnižji višini:
-----------------------------------------------------------------------------
Tarifni DD Izhodiščni BOD za poln delovni
razred KK čas v SLT (velja
od 1. 9. 1991)
-----------------------------------------------------------------------------
1 2 3 4
-----------------------------------------------------------------------------
I. Enostavna dela 1,000 10.578
II. Manj zahtevna dela 1,287 13.615
III. Srednje zahtevna dela 1,406 14.873
IV. Zahtevna dela 1,582 16.735
v. Bolj zahtevna dela 1,771 18.734
VI. Zelo zahtevna dela 2,154 22.786
VII. Visoko zahtevna dela 2,710 28.667
VIII. Najbolj zahtevna dela 3,650 38.611
IX. Izjemno pomembna dela 4,347 45.983
-----------------------------------------------------------------------------
Vrednosti izhodiščnih bruto mesečnih osebnih dohodkov predstavljajo ob doseganju predvidenih rezultatov dela najnižjo osnovo za planiranje, kalkulacije in izplačila delavcem, ki so razporejeni v ustrezne tarifne razrede.
2. Izhodiščni BOD se valorizirajo z rastjo življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji skladno z eskalacijsko klavzulo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, vendar najmanj z doseženo rastjo skupnih bruto osebnih dohodkov v gospodarstvu Slovenije.
Za valorizacijo izhodiščnih BOD v tekočem mesecu se uporabi indeks rasti za pretekli mesec.
Eskalacijska klavzula velja od 1. 10. 1991 dalje.
3. Najnižja razmerja tipičnih delovnih mest v panogi so določena v enotnem katalogu, ki je v prilogi sestavni del te kolektivne pogodbe.
4. Stopnja zahtevnosti oziroma relativno razmerje je izraženo s količnikom, ki pove, koliko so posamezna dela in naloge v sklopu delovnega mesta zahtevnejša od najenostavnejšega dela, ki je določeno s količnikom 1,00.
5. Metodologija ustreznega vrednotenja je enoten strokovni predpis, ki mora upoštevati razlike, ki izvirajo iz tehnologije in organizacije dela v delovnem procesu ter specifične elemente in obremenitve zaradi podzemeljskega dela in drugih kvalitet, ki so pomembne za panogo in njene subjekte.
Na podlagi ugotovljenega vrednotenja se vsa delovna mesta razporedijo po plačilnih razredih na način, ki je določen v kolektivni pogodbi podjetja.
6. Takšen sistem delitve zagotavlja obračunana razmerja skupnih bruto osebnih dohodkov delavcev v podjetjih premogovništva po tej kolektivni pogodbi na dan njene uveljavitve glede na dogovorjeno podjetniško organizacijsko strukturo, sestavljenost in pogoje dela, normalno plansko uspešnost in produktivnost, kvalifikacijsko strukturo in opremljenost ter število zaposlenih.
52. člen
Ovrednoteni izhodiščni bruto osebni dohodki za vse tarifne razrede iz predhodnega člena te pogodbe so indikator najnižjih možnih bruto osebnih dohodkov.
Znesek izhodiščnega bruto osebnega dohodka za delo v polnem delovnem času ne vsebuje dodatkov za posebne delovne pogoje, ki nastopajo občasno, ter ugotovljenih individualnih ali skupinsko doseženih rezultatov dela oziroma rezultatov poslovanja podjetja.
53. člen
Osnovni osebni dohodek je lahko do 20% nižji od izhodiščnih osebnih dohodkov, določenih za posamezne tarifne razrede po tej kolektivni pogodbi, če ekonomski razlogi v podjetju ne omogočajo izplačil po tej pogodbi zaradi slabe splošne gospodarske situacije, ko kljub sprejetim ukrepom podjetja in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije ni mogoče zagotoviti potrebnega obsega sredstev.
Odločitev o znižanju osebnih dohodkov sprejme poslovodni organ ob soglasju organa upravljanja podjetja in poprejšnjem mnenju sindikata.
V takem primeru ima sindikat pravico preveriti upravičenost znižanja osebnega dohodka tudi s predstavniki sindikatov višje organiziranosti, oziroma z neodvisnim strokovnjakom. Znižani osebni dohodki po tem členu ne morejo biti nižji od zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom.
Sklep o znižanju osebnega dohodka lahko velja največ šest mesecev. Po tem roku mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati, in o razlogih za podaljšanje takšnega izplačevanja obvestiti zaposlene na zboru delavcev.
Delavci morajo za manj prejete osebne dohodke dobiti listino, na podlagi katere bodo lahko uveljavljali po eskalacijski klavzuli razliko med izhodiščnimi osebnimi dohodki po kolektivni pogodbi in nižje izplačanimi osebnimi dohodki, ko se gospodarski položaj podjetja sanira oziroma, če bo šlo podjetje v stečaj, kot terjatev iz delovnega razmerja do stečajne mase.
2. Uspešnost dela
54. člen
Delavčeva uspešnost po količini in kakovosti v obračunskem obdobju se ugotavlja z merili, kot so norme, akordi in druga merila, ki so konkretno določena v splošnih aktih kot strokovnih predpisih. Ta uspešnost se določa tako, da se ugotovi odstotek preseganja ali nedoseganja posameznega merila v primerjavi s pričakovano stoodstotno uspešnostjo.
Za ugotavljanje osebne ali skupinske uspešnosti se uporabljajo tehnični, analitični ali izkustveni normativi časa, količine in kakovosti, ki vsi skupaj opredeljujejo normalno oziroma doseženo delovno produktivnost, ki jo je delavec dosegel pri opravljanju svojega dela.
Norme, akordi in druga merila morajo biti določeni tako, da temeljijo na normalnih delovnih obremenitvah in da je mogoče ugotavljati njihovo izpolnjevanje glede na vrsto dela, količino in kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev in naprav, prihranke pri delu in izrabo delovnega časa.
Ker so norme, akordi in druga merila odvisni od organizacije in tehnologije dela in od poslovne usmeritve podjetja, jih je treba strokovno preveriti vsaj enkrat letno.
3. Uspešnost poslovanja
55. člen
Uspešnost poslovanja in gospodarjenja panoge in podjetij je rezultat dosežka vseh plansko dogovorjenih proizvodnih in poslovnih rezultatov, kot skupni rezultat vseh. delavcev.
Doseženi obdobni proizvodni in poslovni rezultati posameznih podjetij, ki z dobljenimi količniki direktno vplivajo na raven sredstev za osebne dohodke delavcev teh podjetij, temeljijo na naslednjih merilih:
a) na kazalcu fizične produktivnosti, merjenem v GJ na delavca v obravnavanem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. Obseg GJ je določen s predajo pridobljenih količin premoga termoelektrarnam oziroma drugim kupcem. Obseg zaposlenih je določen z razmerjem med številom vseh zaposlenih v podjetju in številom ur dela,
b) na kazalcu fizične produktivnosti, merjenem v GJ na delavca v obravnavanem obdobju v primerjavi s planom za isto obdobje,
c) na oceni stopnje izvajanja naložb in raziskav v primerjavi z operativnim načrtom za obravnavano obdobje,
d) na delovnem prispevku k doseženi optimalni obratovalni pripravljenosti.
4. Delitev dobička
56. člen
V primeru izkazanega dobička se lahko skladno z akti podjetja oziroma delodajalca in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
III. NAGRADE ZA REZULTATE INOVACIJ
57. člen
Delavec, ki z ustvarjalnostjo pri delu z dosežki inovativne dejavnosti (izumom, modelom, vzorcem, blagovno znamko, tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom) prispeva k povečanju dohodka oziroma dobička oziroma k zmanjšanju stroškov ali motenj v poslovanju podjetja, ima na tej podlagi pravico do nagrade in do drugih oblik materialnih in moralnih stimulacij.
Inovacijska nagrada se ugotavlja na podlagi čiste planirane in dejanske gospodarske koristi. Nagrada za rezultate inovacij znaša najmanj 10% ugotovljene letne čiste gospodarske koristi.
IV. OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKOV
58. člen
Pripravnikom po zaključenem srednjem, višjem ali visokem izobraževanju (od IV. do VII. stopnje) pripada osebni dohodek v višini 70% osnovnega osebnega dohodka delovnega mesta, za katero se pripravnik usposablja.
Osebni dohodek pripravnikov se lahko poveča ali zmanjša v odvisnosti od njegove delovne uspešnosti, z upoštevanjem količine in kakovosti opravljenega dela, stopnje osvajanja vsebine programa, izkoriščenosti delovnega časa, ugotovljene večje ali manjše uspešnosti podjetja in to po osnovah in merilih, ki veljajo za ostale delavce v sistemu delitve po delu in rezultatih dela.
Ko delavci – pripravniki s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo na delih in nalogah v jami opravijo izpit iz pripravništva, se razporedijo na dela in naloge tehnika oziroma inženirja na priučevanju in prejmejo osebne dohodke po osnovah in merilih, ki veljajo za ostale delavce.
V. DODATKI ZA POSEBNE DELOVNE POGOJE
59. člen
Delavci so upravičeni do dodatkov osebnih dohodkov za posebne delovne pogoje, ki izhajajo iz specifične razporeditve delovnega časa ali se občasno ponavljajo in ki niso upoštevani pri osnovnem vrednotenju zahtevnosti del in nalog.
Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na dan nedelje in praznika. Če sovpadata na isti dan, se uporabi dodatek, ki je višji.
1. Jamski dodatek
60. člen
Za dela in naloge, ki jih delavci izvajajo pod zemljo in so zaradi tega izpostavljeni posebnim nevarnostim,
(požar, voda, eksplozija ipd.) pripada delavcem jamski dodatek za vsako uro dejanskega dela v takih razmerah.
Do tega linearnega dodatka v višini 20% urnega povprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih so delavci upravičeni za vsako uro dela pod zemljo.
Do dodatka za jamsko delo so upravičeni tudi pripravniki, učenci ter študentje na praksi oziroma počitniškem delu za vsako uro dela pod zemljo.
2. Dodatek za nočno delo
61. člen
Za nočni delovni čas se šteje čas med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne.
Za delo v nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini 40% od njegovega urnega osnovnega osebnega dohodka za tekoče delo.
3. Dodatek za popoldansko delo
62. člen
Za popoldansko izmeno se šteje čas od 14. do 22. ure oziroma čas, ki se ujema s popoldansko izmeno.
Za delo v popoldanski izmeni pripada delavcu dodatek v višini 10% od njegovega urnega osnovnega osebnega dohodka za tekoče delo.
4. Dodatek za delo v deljenem delovnem času
63. člen
Dodatek za deljen delovni čas znaša 15% od delavčevega mesečnega osnovnega osebnega dohodka, če traja prekinitev delovnega časa 1 uro, in 20%, če traja prekinitev 2 uri ali več.
Dodatek za deljen delovni čas gre pod enakimi pogoji pripravnikom, učencem in študentom na praksi oziroma počitniškem delu.
Če delavec dela v deljenem delovnem času samo občasno, se znesek iz prvega odstavka preračuna na dneve, ko dela v deljenem delovnem času.
5. Dodatek za dežurstvo
64. člen
Za opravljanje dežurstva in pripravljenost na poziv doma pripada delavcu za vsako uro opravljenega dežurstva 30% od njegovega osnovnega osebnega dohodka.
Dodatek za takšno obliko dežurstva izključuje pravico do drugih dodatkov.
Za opravljanje dežurstva na delovnem mestu izven rednega delovnega časa pripadajo delavcu poleg rednega osnovnega osebnega dohodka še ustrezni dodatki po tej kolektivni pogodbi.
V podjetju se mora izdelati seznam delovnih mest, na katerih se opravljajo takšne oblike dežurstva.
6. Dodatek za delo v podaljšanem delovnem času
65. člen
Za delo, ki traja dlje kot poln delovni čas, gre delavcu dodatek v višini 50% njegovega urnega osnovnega osebnega dohodka za tekoče delo.
Vsakršno nadurno delo se lahko izkoristi z dela prostim časom le v enakem časovnem razmerju (1:1).
7. Dodatek za delo na nedeljo
66. člen
Za delo na nedeljo gre delavcu dodatek v višini 50% od njegovega osnovnega osebnega dohodka za tekoče delo.
8. Dodatek za delo na dan praznika
67. člen
Za delo na dan praznika ter na dan rudarjev gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila za praznike še dodatek v višini 50% od njegovega osnovnega osebnega dodatka za tekoče delo.
9. Dodatek mentorjem pripravnikov
68. člen
Mentorji pripravnikov V., VI. in VII. zahtevnostne stopnje, ki naloge mentorstva nimajo zajete v opisu svojih delovnih mest, so za izvajanje pripravništva upravičeni do dodatka v višini:
– za enega pripravnika 12%
– za dva pripravnika 17%
– za tri pripravnike 20%
Osnova za obračun je povprečen osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih.
Do tega dodatka je upravičen mentor za vsako uro izvajanja programa pripravništva.
10. Dodatek za delovno dobo
69. člen
Delavcu pripada za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe dodatek v višini 0,5% njegovega mesečnega osnovnega osebnega dohodka, skupaj z nadomestili za polni delovni čas.
Pod celotno pokojninsko dobo se upošteva vsa doba, ki jo je delavec izpolnil od zaposlitve dalje.
Višji odstotek tega dodatka gre delavcu v mesecu, ko izpolni ustrezno pokojninsko dobo.
VI. NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV
1. Nadomestilo za čas bolezni oziroma poškodb pri delu
70. člen
Nadomestilo osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni oziroma poškodbe se posameznemu delavcu zagotavlja v višini:
– 80% osnove od prvega do desetega delovnega dne odsotnosti,
– 85% osnove od enajstega do vključno tridesetega delovnega dne odsotnosti,
– 90% osnove za primere odsotnosti, ki trajajo več kot trideset delovnih dni,
– 100% osnove za delavce, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali dajanja krvi, zaradi sladkorne bolezni, raka, TBC in AIDS.
Osnova za nadomestilo osebnih dohodkov v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe je enaka osnovnemu osebnemu dohodku, ki bi ga delavec prejel, če bi delal, povečanemu za dodatek za delovno dobo.
Delavec ima pravico do nadomestila osebnih dohodkov za tiste dneve oziroma ure, za katere mu pripada osebni dohodek, če bi delal.
2. Nadomestila za spremenjeno delovno zmožnost, za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo in za čas čakanja na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo zaradi bolezni in poškodb
71. člen
Delavec, pri katerem je podana spremenjena delovna zmožnost ali neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti in je razporejen na drugo ustrezno delo, ima pravico do razlike osebnega dohodka po kriterijih, ki veljajo za kategorizirane invalide.
Delavec ima v času prekvalifikacije ali dokvalifikacije pravico do nadomestila v višini 100% povprečnega osnovnega osebnega dohodka, ki bi ga prejemal na svojem dosedanjem delovnem mestu, povečanega za dodatek za delovno dobo.
V času čakanja na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo in čakanja na eventualno razporeditev po končani prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji ima delavec pravico do nadomestila v višini 90% od osnove osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka.
3. Nadomestilo za začasno in trajno nepotrebne delavce
72. člen
Delavec, ki je poslan na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo kot začasno ali trajno nepotreben, je za čas dokvalifikacije ali prekvalifikacije upravičen do nadomestila osebnega dohodka v višini 100% osnovnega osebnega dohodka, kot če bi delal, povečanega z dodatkom za delovno dobo.
Delavcem, katerih delo v podjetju začasno ali trajno ni več potrebno in jim je zagotovljena pravica do nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na delo oziroma za čas do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, to nadomestilo pripada v višini najmanj 70% osnovnega osebnega dohodka,' ki bi ga prejemali na svojem delovnem mestu, povečano za dodatek za delovno dobo, vendar najdlje 6 mesecev.
Delavec, ki ima kot začasni presežek dela skrajšan delovni čas, je za ure od skrajšanega do polnega delovnega časa po tej kolektivni pogodbi upravičen do nadomestila osebnega dohodka v višini 70% osnovnega osebnega dohodka, ki bi ga prejemal na svojem delovnem mestu, povečanega z dodatkom za delovno dobo.
4. Nadomestilo za čas rednega letnega dopusta
73. člen
Za čas rednega letnega dopusta je delavec upravičen do nadomestila osebnih, dohodkov v višini njegovega osnovnega osebnega dohodka, izračunanega iz osnove tekočega meseca, ko je bil delavec na dopustu, povečanega za dodatek za delovno dobo in jamski dodatek.
5. Nadomestilo za čas izrednega plačanega dopusta
74. člen
Za čas vseh možnih plačanih oblik upravičenih odsotnosti z dela po tej kolektivni pogodbi pripada delavcu nadomestilo, obračunano na enak način kot v predhodnem členu.
6. Nadomestilo zaradi izobraževanja
75. člen
Za čas odsotnosti z dela zakadi izobraževanja, ki je v interesu podjetja, pripada delavcu nadomestilo, obračunano na enak način kot v 73. členu.
7. Nadomestilo zaradi opravljanja soupravljalskih, delegatskih ter poslovnih dolžnosti
76. člen
Za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja soupravljalskih, delegatskih ter poslovnih funkcij v skladu z interesi podjetja pripada delavcu nadomestilo, obračunano na enak način kot v 73. členu.
8. Nadomestilo za dneve praznikov
77. člen
Za dneve praznikov ter za dan rudarjev, pripada delavcu nadomestilo v višini njegovega osnovnega osebnega dohodka tekočega meseca, povečanega za dodatek za delovno dobo.
9. Nadomestilo za izčrpanost
78. člen
Delavcem, ki imajo najmanj 32 let pokojninske dobe ali 50 let starosti in so prisiljeni zaradi telesne izčrpanosti in onemoglosti spremeniti dela in naloge, se odobri nadomestilo za izčrpanost v višini razlike med obema skupnima osebnima dohodkoma.
Do nadomestila za izčrpanost niso upravičeni delavci, ki so invalidsko kategorizirani, ne glede na to, ali prejemajo invalidsko nadomestilo ali ne, pa tudi ne delavci, ki prejemajo nadomestilo zaradi spremenjene delovne zmožnosti.
10. Nadomestilo za nadomeščanje odsotnega delavca
79. člen
Delavec, ki nadomešča odsotnega delavca neprekinjeno najmanj 10 delovnih dni, ima pravico do skupnega osebnega dohodka za to drugo delovno mesto, če je to zanj ugodnejše, oziroma je upravičen do 10% povečanja svojega osnovnega osebnega dohodka za čas nadomeščanja.
11. Nadomestilo za čas, ko delavec brez svoje krivde ne more delati
80. člen
Za čas, ko delavec brez svoje krivde ne more delati, se šteje čas:
– elementarnih nesreč,
– okvar na strojnih napravah,
– prekinitev dobave električne energije, tehnološke pare in vode,
– ovir v dobavi materiala,
– izpada delovnih ur zaradi organizirane stavke, v kateri sodeluje najmanj tretjina zaposlenih delavcev podjetja, in ko se ure tega izpada ne morejo nadomestiti z delom,
– drugih primerov višje sile oziroma primerov, ko delavec ne dela brez lastne krivde.
Če delavec v času iz predhodnega odstavka ni delal in ni bilo mogoče s prerazporeditvijo izpadlega delovnega časa nadomestiti ali delavca razporediti na druga dela in naloge, mu za čas, ko ni delal, pripada nadomestilo v višini 80% njegovega osnovnega osebnega dohodka za poln delovni čas tekočega meseca, povečanega za dodatek za delovno dobo.
V primeru, da izpadlega delovnega časa ni možno nadomestiti na način iz predhodnega odstavka, se za takšne namene praviloma lahko izkoristi do 10 dni rednega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, o čemer odloča sam delavec.
12. Nadomestilo za čas opravljanja nalog obrambe in zaščite
81. člen
V času odsotnosti z dela zaradi izvrševanja obveznosti ali usposabljanja v teritorialni obrambi, narodni zaščiti, službi za opazovanje in obveščanje, enotah za zveze, civilni zaščiti ter zaradi delovanja v operativnih sestavah splošnih reševalnih služb (gasilske enote in gorske ter jamarske reševalne službe) oziroma zaradi opravljanja strokovnih del na obrambnem področju, pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka po osnovah iz 73. člena te pogodbe.
13. Deputatni premog
82. člen
Deputatni premog je vrednostno izražena naturalna dajatev, do katere so upravičeni delavci podjetja, in je sestavni del skupnega osebnega dohodka delavcev.
Količina deputatnega premoga znaša in se obračunava v vrednosti 3,6 tone rjavega premoga oziroma 5,4 tone lignita na leto. Deputatno karto za tekoče leto dobi delavec praviloma pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec januar in velja do roka, ki je na njej naveden, vrednostno pa se prikazuje pri izplačilu osebnih dohodkov.
Delavec, ki mu preneha delo v podjetju zaradi upokojitve, je upravičen do tega premoga do konca koledarskega leta, v katerem se je upokojil. Družina delavca, ki je umrl, prejema ta premog do konca koledarskega leta.
Podjetje v svojem splošnem aktu ali podjetniški kolektivni pogodbi konkretneje določi specifične pravice delavcev do tega premoga skupno s pogoji.
VII. DRUGI OSEBNI PREJEMKI
1. Regresiranje letnega oddiha delavcev
83. člen
Sredstva regresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha delavcev in za skupna vlaganja v razširitev počitniških zmogljivosti.
Delavcem pripada regres za letni dopust v višini povprečnega osebnega dohodka v mesecih januar, februar in marec tekočega leta v podjetju, ki se izplača praviloma pri aprilskem osebnem dohodku.
Tako oblikovana sredstva se delijo v skladu s kolektivno pogodbo podjetja.
2. Nagrade ob upokojitvi delavcev
84. člen
Nagrada za delo ob upokojitvi znaša najmanj 3 in največ 5 povprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih pred odhodom v pokoj.
Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih do vključno 19 let pokojninske dobe, ima pravico do nagrade v višini treh povprečnih osebnih dohodkov iz predhodnega odstavka.
Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih 20 do vključno 24 let pokojninske dobe, ima pravico do nagrade v višini štirih povprečnih osebnih dohodkov iz prvega odstavka.
Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih 25 in več let pokojninske dobe in delavec, ki je invalidsko upokojen zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni, ima pravico do nagrade v višini pet povprečnih osebnih dohodkov iz prvega odstavka. Enak znesek, kot ob odhodu v pokoj, po določilih tega odstavka pripada ob smrti delavca najožjim članom njegove družine.
V primeru smrti delavca kot posledice nesreče pri delu pripada najožjim članom njegove družine odpravnina v višini petih povprečnih osebnih dohodkov, ne glede na doseženo pokojninsko dobo tako umrlega delavca.
3. Nagrade ob delovnih jubilejih delavcev
85. člen
Do nagrad ob delovnih jubilejih so upravičeni vsi delavci, ki so oziroma bodo v posameznem koledarskem letu izpolnili:
1. 10, 20 in 25 let celotne delovne dobe za delavce obratov jamske proizvodnje. 25-letni jubilej se upošteva tudi za delavce, ki so delali v jami več kot 15 let in delajo sedaj na zunanjih delovnih mestih.
2. 10, 20 in 30 let celotne delovne dobe za delavce, ki delajo na nebeneficiranih delovnih mestih.
Vsi tisti jubilanti obratov jamske proizvodnje in ostali, ki delajo na beneficiranih delovnih mestih, katerim se izplača nagrada za 25 let delovne dobe in so po tem obdobju zaradi kakršnihkoli vzrokov premeščeni v zunanje obrate, nimajo pravice še do izplačila nagrade za 30-letno delovno dobo, ko jo izpolnijo.
Nagrade ob delovnih jubilejih znašajo:
– za 10 let delovne dobe 60%
– za 20 let delovne dobe 80%
– za 25 oziroma 30 let delovne dobe 100% uradno objavljenega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih pred podelitvijo nagrade.
Solidarnostne pomoči delavcem
86. člen
Sindikat mora imeti pregled nad socialnim stanjem delavcev, še posebej nad tistimi, ki so socialno ogroženi zaradi materialnih in socialnih razmer in ki z vsemi prejemki iz dela in zunaj njega ne dosegajo družbeno dogovorjenega življenjskega minimuma na družinskega člana.
Upravičenost do solidarnostnih pomoči predlaga in presodi sindikat zlasti v naslednjih primerih:
1. pomoč podjetja družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu, v višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojnega podjetja in zneskom, ki ga v ta namen prizna zdravstvena skupnost v svojem splošnem aktu;
2. denarna pomoč delavcu v primeru daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini, in to največ v višini povprečnega skupnega osebnega dohodka na zaposlenega v podjetju v preteklem mesecu;
3. enkratna pomoč ob elementarni nesreči ali požaru, ki je prizadel delavca ali njegovo družino, v skladu z internimi kriteriji do dveh povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih;
4. obdaritev otrok ponesrečenih rudarjev v skladu z internimi kriteriji;
5. enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti;
6. pomoč humanitarnim in družbenim organizacijam ipd.
VIII. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
87. člen
Konkretni pogoji, način in višina posameznih osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, se določajo v skladu s kolektivno pogodbo podjetja.
1. Službena potovanja v domovini in v tujini
88. člen
Med povračila stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju svojih delovnih obveznosti na službenem potovanju spadajo:
– dnevnice, kot povračila stroškov prehrane,
– povračilo stroškov za prenočišče,
– povračilo stroškov za prevoz.
Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji, kot tudi učenci na proizvodnem delu in študenti na praksi. Konkretni pogoji, kriteriji in višina teh stroškov, so določeni v podjetniški pogodbi.
2. Drugi stroški na službenem potovanju
89. člen
Delavcu se povrnejo tudi drugi stroški, ki so nastali na službenem potovanju v domovini in v tujini in so v neposredni zvezi z izvrševanjem naloge, kot npr.: stroški za telefonske pogovore, teleks, telefaks, telegrame, poštne pošiljke, prevoz blaga in prtljage, rezervacije, prevoz z avtotaksijem, če na tej relaciji ni drugih sredstev javnega prometa ipd.
3. Prevoz na delo in z dela
90. člen
Delavcem, pripravnikom, učencem in študentom na praksi se krijejo stroški za organiziran prevoz na delo in z dela. Ti stroški se povrnejo za organiziran prevoz od stalnega oziroma začasnega bivališča, ki je bližje delovnemu mestu, in nazaj, s tem, da del sredstev za stroške prevoza praviloma prispevajo delavci sami. Višino zneska določa delavski svet podjetja.
Kjer ni možnosti za organiziran prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi in če je oddaljenost stalnega oziroma začasnega bivališča od delovnega mesta več kot 3 km, in tam, kjer je oddaljenost od mesta bivanja do najbližje avtobusne postaje več kot 3 km, se delavcu vrnejo dejanski stroški prevoza na delo in z dela.
Za uporabo osebnega avtomobila se povrnejo stroški v višini 10% od cene super bencina, za uporabo lastnega motornega kolesa pa v višini 5% cene super bencina za dejansko prevoženi kilometer.
4. Povračilo stroškov za ločeno življenje
91. člen
Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje so stroški za stanovanje v kraju, kjer delavec začasno dela, zunaj kraja svojega stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino.
V nobenem primeru pa stroški za ločeno življenje ne smejo presegati 70% povprečnega izplačanega osebnega dohodka v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih. Delavcu pripada povračilo stroškov za ločeno življenje le za tiste dneve, ki jih prebije na delu v drugem kraju.
5. Povračilo stroškov za delo na terenu
92. člen
Terensko delo je delo, ki se opravlja izven območja občine, kjer je sedež podjetja oziroma njene delovne enote oziroma v oddaljenosti več kot 20 km od sedeža podjetja in še delavec, ki to delo opravlja, dnevno ne vrača v kraj sedeža oziroma v kraj stalnega ali začasnega bivališča.
Kot povračilo stroškov za delo na terenu se razume povračilo povečanih stroškov, ki jih ima delavec v času bivanja in dela na terenu, če dela v kraju izven sedeža podjetja in svojega stalnega ali začasnega bivališča.
Do terenskega dodatka je delavec upravičen v primeru, če sta organizirani prehrana in prenočišče na terenu, sicer pa ima pravico do ustrezne dnevnice in morebitnih stroškov prenočevanja.
Terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce in znaša 75% višine dnevnice iz 88. člena oziroma 6% od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu Slovenije, izplačanega v preteklih treh mesecih.
Delavcu, ki dela na terenu, se povrnejo stroški za organizirano prenočišče v dejanski višini, stroški za organizirano prehrano pa v določenem deležu od dejanske višine teh stroškov.
Dejanska višina teh stroškov se ugotovi na podlagi stroškov, ki jih ima podjetje, ko za delavce na terenu organizira prehrano in prenočišče.
Terenski dodatek in dnevnice z morebitnimi stroški za prenočevanje ter dodatek za ločeno življenje se med seboj izključujejo.
6. Povračilo stroškov za prehrano na delu
93. člen
Povračilo stroškov za prehrano med delom, ki bremenijo materialne stroške, znašajo mesečno na delavca 20% povprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih.
Delavec je upravičen do organizirane tople ali hladne prehrane, ki se regresira za dneve, ko je na delu in ne prejema drugih povračil (npr. dnevnice) za stroške prehrane.
Regresa za prehrano med delom ni možno izplačati v gotovini.
Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci in študentje na praksi in tisti delavci, ki delajo skrajšan delovni čas, za dneve, ko so prisotni na delu.
Delavci, ki opravljajo dela in. naloge v posebno težkih delovnih pogojih ali dela in naloge, za katere so predpisani posebni varstveni ukrepi pri delu, so upravičeni do posebnih napitkov.
Dela in naloge take vrste so posebej opredeljena v splošnem aktu podjetja.
7. Povračilo selitvenih stroškov
94. člen
Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, upokojitve ali smrti delavca in če je preselitev v interesu podjetja.
Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznijo najemno stanovanje podjetja, kjer so bili zaposleni, in je za izpraznitev tega stanovanja zainteresirano tudi podjetje, oziroma je podjetje obdržalo razpolagalno pravico nad stanovanjem.
Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov. Če je preselitev v interesu podjetja, se lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v domovini.
8. Plačilo učencem in študentom na obvezni praksi
95. člen
Višino plačila učencem se določi v odstotkih od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu Slovenije, izplačanega v preteklem mesecu glede na letnik šolanja in na oceno uspešnosti, po naslednji lestvici:
Letnik v % povpreč. OD / delavca v gosp. Slovenije
---------------------------------------------------------------------------
katerem je učenec zelo uspešno uspešno manj uspešno
---------------------------------------------------------------------------
1. 20 16 15
2. 25 20 17,5
3. 30 24 21
4. 40 32 28
---------------------------------------------------------------------------
Študentom na obvezni praksi pripada nagrada glede na stopnjo šolanja, in sicer:
– študentom na višji šoli 50% in
– študentom na visoki šoli 60%
povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklem mesecu.
Polkvalificirana ali kvalificirana dela v jamski proizvodnji lahko opravljajo samo tisti praktikanti, ki že imajo ustrezno izobrazbo v rudarski stroki, npr. končano poklicno šolo rudarske ali druge smeri, tehniško šolo rudarske smeri itd.
Poleg nagrade pripada učencem in študentom na obvezni praksi, poleg ostalih pravic po tej pogodbi, še prehrana med delom, ustrezna zaščitna sredstva in, če delajo pod zemljo, tudi dodatek za posebne pogoje dela pod zemljo pod enakimi pogoji, kot ostalim delavcem.
9. Odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja
96. člen
Delavcu, ki mu kot trajno nepotrebnemu preneha delovno razmerje, pripada v skladu z zakonom odpravnina v višini, kot jo določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.
Takšna odpravnina pripada delavcem le enkrat v celotni delovni dobi.
IX. SINDIKAT PODJETJA IN POGOJI ZA NJEGOVO DELOVANJE
97. člen
Delavci dejavnosti premogovništva v Republiki Sloveniji imajo pravico, da se zaradi uveljavljanja ekonomskih in socialnih interesov in ciljev organizirajo v sindikat podjetja. Sindikat deluje na podlagi lastnih statutarnih aktov in programov.
Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov podjetja.
98. člen
Poslovodni organ in strokovne službe v podjetju so dolžne zagotavljati sindikatu podatke o vseh zadevah, ki zadevajo ekonomski in socialni položaj delavcev in o katerih odločajo organi podjetja. Le-ti so dolžni obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred končnim odločanjem.
Sindikatu se morajo vročati vabila z gradivi za seje organov podjetja, v kateri sodelujejo predstavniki delavcev, ter omogočiti njegovo sodelovanje na teh sejah.
Sindikatu se mora omogočiti sodelovanje na sejah organov, ki odločajo o ugovoru delavcev. Pristojni organ je dolžan obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti.
99. člen
Za delo sindikata mora podjetje zagotoviti naslednje pogoje:
– da bo lahko v podjetju najmanj en sindikalni zaupnik svojo funkcijo opravljal profesionalno;
– da bo sindikalnim zaupnikom in poverjenikom, ki neprofesionalno opravljajo funkcijo, zagotovljena za opravljanje funkcije najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca v podjetju, vendar skupaj ne manj kot 50 ur letno. V tako določeno število plačanih ur se ne všteva delo sindikalnih zaupnikov in poverjenikov izven podjetja ter ure sindikalnega zaupnika, ki funkcijo opravlja profesionalno;
– da se poslovodni organ in sindikat podjetja dogovorita za okvirni način izrabe števila ur, določenega za sindikalno delo v predhodni alinei tega člena. Pri tem morata upoštevati potrebe in interese članov sindikata ter zahteve delovnega procesa;
– da se poslovodni organ in sindikat podjetja dogovorita za način zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev (prostori, tehnično in administrativno delo itd.) za delo sindikata;
– da bo članom sindikata zagotovljen obračun in plačevanje sindikalne članarine.
100. člen
Za profesionalno opravljanje funkcije sindikalnega zaupnika – predsednika sindikata podjetja, pripada sindikalnemu zaupniku osebni dohodek, ki ne more biti nižji od osebnega dohodka, ki ga je delavec prejemal pred pričetkom opravljanja te funkcije, oziroma najmanj v višini povprečnega skupnega osebnega dohodka VII. zahtevnostne stopnje v podjetju, če je to zanj ugodneje.
Sindikalni zaupnik, ki profesionalno opravlja to funkcijo, ima tudi vse druge pravice pod pogoji, ki jih določa ta kolektivna pogodba, vštevši pravico, da se po prenehanju funkcije razporedi na isto oziroma enako delovno mesto, kot ga je imel pred izvolitvijo. Slednjo, pravico ima tudi delavec, ki v organih sindikata izven podjetja opravlja profesionalno funkcijo.
101. člen
Pravice iz 5. člena zakona o delovnih razmerjih uživajo sindikalni zaupniki in poverjeniki sindikata podjetja.
102. člen
Pogoji za delo sindikata v podjetju se podrobneje uredijo s kolektivno pogodbo med vodstvom podjetja in sindikatom v podjetju.
X. PRAVICE IN DOLŽNOSTI V ZVEZI S STAVKO
103. člen
Delavci imajo pravico do stavke, pri čemer je z načinom in obliko organiziranja stavke potrebno zagotoviti opravljanje tistih nujnih opravil, ki so pogoj, da prekinitev dela ne ogrozi dela ali celotnega prebivalstva, življenja, varnosti in zdravja ljudi.
Z načinom izvedbe stavke je potrebno zagotoviti varnost in varovanje opreme in naprav.
104. člen
Stavka se organizira v primerih neizpolnjevanja kolektivne pogodbe, nepristajanja na upravičene zahteve po spremembah in dopolnitvah te pogodbe in ko sprejeti ekonomski ali drugi ukrepi ogrozijo delo ter poslabšajo položaj delavcev v primerjavi z delavci v drugih dejavnostih v Republiki Sloveniji.
Pogoji za začetek stavke, oblike stavke, vodenje in organiziranje stavke, čas trajanja stavke in postopek usklajevanja zahtev in interesov se uredijo s stavkovnimi pravili.
105. člen
Odločitev za stavko je osebna pravica delavca.
Proti delavcem zaradi udeležbe v stavki ni. mogoče uvesti postopek zaradi kršitve delovne obveznosti.
V času trajanja stavke delavca ni možno suspendirati ali. mu prekiniti delovno razmerje.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
106. člen
Neposredni nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe izvajata pogodbeni stranki preko svojih oblik organiziranosti.
107. člen
Ta kolektivna pogodba je podpisana dne 28. oktobra 1991 in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Kolektivna pogodba se v podjetju objavi in posreduje na način, da je dostopna vsem zainteresiranim zaposlenim delavcem, sindikatu, organom podjetja in vodstvu najkasneje v enem mesecu po njeni uveljavitvi.
Za Izvršni svet
Skupščine Republike Slovenije
minister za energetiko
dr. Miha Tomšič l. r.
Za sindikat delavcev
dejavnosti energetike Slovenije
predsednik republiškega odbora
Franc Druks l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 29. 10. 1991 pod zap. št. 25 in št. spisa 141-18/91.
