Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 185. člena ustave Republike Slovenije in na podlagi 6. člena odloka o pristojnostih, delu in volitvah v Skupščino občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 29/90) na skupni seji vseh zborov dne 13. novembra 1991 sprejela
STATUT
občine Šentjur pri Celju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut občine Šentjur pri Celju določa:
– temeljna statusna vprašanja občine,
– pravice in obveznosti občine in način njihovega uresničevanja,
– način oblikovanja, sestav, volitve, pristojnosti in organiziranost občinske skupščine in njenih organov,
– način oblikovanja in dela izvršnega sveta skupščine občine,
– druga vprašanja skupnega pomena.
2. člen
Občina Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: občina) je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določa ustava, zakon in ta statut.
Občino predstavlja predsednik skupščine občine.
3. člen
Občani občine so tisti prebivalci, ki imajo na območju občine stalno prebivališče.
4. člen
Sedež občine, ki se lahko spremeni s sklepom skupščine je v Šentjurju, Titov trg 10. Občina ima naslednje simbole:
– grb je v obliki ščita, podlage cinober rdeče barve, na katerem je stiliziran lik konjenika, ki s sulico prebada zmaja. Konjenik je kadmijevo rumene-zlate barve, konj belo-srebrne, zmaj pa kromoksid zelene barve,
– zastava je pravokotne oblike, razdeljena na štiri enako velike dele, od katerih je zgornji levi del cinober rdeče barve; spodnji desni del kromoksid zelene barve; ostala dva dela pa sta bela. V sredini je grb v barvah in-oblikah navedenih v prejšnjem odstavku,
– himna občine je B. Ipavca »Domovini«. Praznik občine je 24. september. To je dan, ko je
Šentjur leta 1639 dobil trške pravice.
5. člen
Skupščina občine podeljuje zaslužnim občanom in posameznikom plakete in priznanja »občine Šentjur pri Celju«.
Način evidentiranja, predlaganja dobitnikov ter kriterije in druga vprašanja v tej zvezi se določi s splošnim aktom skupščine.
6. člen
Občina lahko sodeluje in se povezuje z drugimi občinami in mesti v Sloveniji, kot tudi z drugimi skupnostmi drugih držav.
Postopek sodelovanja in povezovanja se določi s splošnim aktom občine.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČINE IN NAČIN NJIHOVEGA URESNIČEVANJA
1. Planiranje
7. člen
Cilji, naloge in ukrepi skladnega družbenega razvoja občine se glede na pristojnosti, ki jih ima občina po ustavi in zakonu, določi z družbenim planom občine.
Družbeni plan sprejema skupščina, z njim pa določi skladen razvoj občine na področju gospodarskih infrastrukturnih in družbenih dejavnosti ter samostojnega osebnega dela, urejanje prostora, varstva, izboljšanja okolja in varovanja naravne in kulturne dediščine.
8. člen
Za pripravo družbenega plana je zadolžen izvršni svet. Ta v okviru svojih pristojnosti spremlja tudi njegovo uresničevanje, predlaga ukrepe za njegovo realizacijo in o uresničevanju poroča občinski skupščini.
2. Gospodarske in družbene dejavnosti
9. člen
Občina v okviru svojih pravic, obveznosti in pristojnosti, ki jo ima po ustavi in zakonih ter v skladu z ukrepi njene skupščine, spremlja, usmerja in vzpodbuja razvoj gospodarskih dejavnosti, samostojnega osebnega dela, vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, otroškega varstva, kulture in telesne kulture ter raziskovalne dejavnosti.
3. Urejanje prostora in varstvo okolja
10. člen
Občina y okviru družbenega plana in prostorskih izvedbenih aktov skrbi za smotrno izkoriščanje zemljišč, možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč, skrbi za usklajeno in namensko rabo prostora, določa pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter skrbi za varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine.
11. člen
Pri izvajanju družbenega plana mora občina imeti stalno skrb za ohranitev in izboljšanje človekovega okolja, vodnih virov, zraka in tal pred onesnaževanjem ter za varstvo pred hrupom.
4. Zagotavljanje in razporejanje sredstev za splošne družbene potrebe
12. člen
Za financiranje splošnih družbenih potreb se zagotavljajo in razporejajo sredstva s proračunom občine v skladu z zakonom in sklepi skupščine občine.
Sredstva proračuna se namenijo za financiranje:
– občinskih upravnih organov in služb ter drugih organov občine,
– političnih organizacij zastopanih v skupščini,
– osnovno dejavnost krajevnih skupnosti,
– družbenih dejavnosti in socialnega varstva,
– gospodarske infrastrukture,
– drugih obveznosti občine, določenih z zakonom ali splošnim aktom skupščine občine.
13. člen
Proračun se sprejema v roku določenim z zakonom. Če proračun ni sprejet v roku iz prejšnjega odstavka, še financiranje izvaja po proračunu iz preteklega leta na podlagi splošnega akta skupščine.
14. člen
O izvajanju in porabi sredstev proračuna občine mora izvršni svet poročati občinski skupščini, najmanj dvakrat letno.
5. Način uresničevanja pravic in dolžnosti občine
15. člen
Pravice in dolžnosti uresničujejo občani po odbornikih občinske skupščine, z osebnim izjavljanjem in" organiziranjem v krajevnih skupnostih.
16. člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezne splošne akte ali druga vprašanja iz svoje pristojnosti da pred dokončnim odločanjem v javno razpravo.
Pred odločanjem mora skupščina dati v javno razpravo osnutke naslednjih aktov:
– statut občine in njegove spremembe in dopolnitve,
– sklep o razpisu referenduma,
– družbeni plan občine,
– sklep o razpisu javnega posojila,
– druge akte, za katere to določa zakon.
17. člen
Z aktom o javni razgrnitvi se določi način obravnave, organe, ki so odgovorni za izvedbo ter rok javne razprave.
Za akte iz 1. do 4. alinee 16. člena, rok javne razprave ne sme biti krajši od 60 dni.
18. člen
Občinska skupščina mora poleg z zakonom in tem statutom v določenih primerih razpisati referendum, kadar to zahteva najmanj 1.500 prebivalcev občine, ki imajo splošno volilno pravico ali najmanj 100 občanov, če gre za vprašanje vezano na del občine.
III. KRAJEVNE SKUPNOSTI
19. člen
Za urejanje vprašanj skupnega pomena, uresničevanje in zadovoljevanje skupnih potreb na območju posameznih naselij in ulic, se ustanovijo krajevne skupnosti.
20. člen
Za izvajanje z ustavo in zakoni določenih nalog, se za delovanje krajevnih skupnosti zagotavljajo sredstva v proračunu.
21. člen
Organizacijo ter pravice in obveznosti posameznih organov krajevne skupnosti in druga temeljna vprašanja pomembna za delovanje krajevne skupnosti in za življenje občanov na njenem območju, ureja statut krajevne skupnosti.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga da v obravnavo zborom občanov. Na podlagi pripomb in dopolnitev pripravi predlog, ki ga sprejme Zbor občanov krajevne skupnosti.
Statut je sprejet, če je prisotno vsaj 15 občanov in če zanj glasuje vsaj dve tretjini navzočih; veljati pa začne osmi dan po javni objavi na sedežu krajevne skupnosti.
22. člen
Posamezno krajevno skupnost se lahko preoblikuje na podlagi predhodne javne razprave in odločitve na referendumu tistih krajevnih skupnosti, na katere se predlog o preoblikovanju nanaša.
23. člen
Pobudo za preoblikovanje krajevnih skupnosti lahko vložijo:
– zbori občanov krajevne skupnosti,
– svet krajevne skupnosti,
– skupščina občine,
– izvršni svet.
Obrazloženo pobudo, ki mora obsegati razloge in cilje preoblikovanja, se vloži svetu krajevne skupnosti, ki organizira javno razpravo in predlaga razpis referenduma.
Druga vprašanja v zvezi s preoblikovanjem krajevne skupnosti, se določijo s statutom krajevne skupnosti.
Za opravljanje z ustavo in z zakonom določenih nalog in za zadovoljevenje in uresničevanje skupnih potreb in interesov, pridobi KS sredstva iz proračuna, s prostovoljnimi prispevki podjetij in drugih organizacij in skupnosti, samoprispevkom in delom ter na drug način.
IV. SESTAVA PRISTOJNOST, DELO SKUPŠČINE OBČINE, NJENIH ORGANOV IN FUNKCIONARJEV SKUPŠČINA OBČINE
1. Sestava skupščine občine
24. člen
Skupščino občine kot najvišji organ oblasti sestavljajo:
– družbenopolitični zbor,
– zbor krajevnih skupnosti,
– zbor združenega dela.
Vsak zbor šteje po 15 odbornikov.
25. člen
Odbornike v zbore občinske skupščine se voli na neposrednih volitvah in tajnih volitvah v volilnih enotah. Volilne enote določi občinska skupščina z odlokom.
2. Pristojnosti in delo skupščine občine
26. člen
Vsak zbor se konstituira in organizira samostojno in zato tudi samostojno:
– odloča o verifikaciji pooblastil,
– odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih odbornikov zbora,
– voli izmed odbornikov predsednika in. podpredsednika in ju razrešuje,
– ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa delovno področje ter odloča o sestavi teles,
– sprejema program dela zbora.
27. člen
Skupščina občine na skupni seji družbenopolitičnega zbora, krajevnih skupnosti in zbora združenega dela:
– sprejema družbeni plan občine,
– sprejema proračun občine, obravnava poročila o njegovem izvrševanju in sprejema zaključni račun,
– odloča o uvedbi postopka za sprejem novega statuta ter sprememb in dopolnitev obstoječega,
– sprejema novi statut in njegove spremembe in dopolnitve,
– odloča o razpisu referenduma,
– odloča o razpisu javnega posojila,
– sprejema poslovnik skupščine občine,
– določa organiziranost in pristojnosti občinskih upravnih organov,
– odloča o sodelovanju in povezovanju z drugimi občinami in mesti v Sloveniji, kot tudi z drugimi skupnostmi drugih držav,
– sprejema splošne, s katerimi se ureja področje:
a) vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kulture in telesne kulture, zdravstvenega in socialnega varstva ter varstva matere, otrok in družine
b) davkov, taks in drugih dajatev
c) urejanje naselij in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči
d) varstva okolja
e) javnega reda in miru
f) varstvo družbenega premoženja
g) ustanovitev javnih podjetij in zavodov v občini
h) obrambo in zaščito
i) imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in ukinitev naselij, ulic in trgov,
– daje soglasje k splošnim aktom podjetij in drugih organizacij in skupnosti kadar tako odloča zakon, na podlagi katerega je akt predložen,
– obravnava poročila o delu in problematiki dela sodišča, javnega tožilca, pravobranilstva, milice in organa za postopek o prekrških,
– odpravlja oziroma razveljavlja izvršilne predpise izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, ki so v nasprotju z ustavo, tem statutom ali splošnim aktom skupščine,
– ustanavlja javna podjetja in druge organizacije in skupnosti v občini, kadar to določa zakon ali drugi akt,
– voli, razrešuje in odpokliče:
a) predsednika in podpredsednika skupščine
b) predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
c) predsednika in člane delovnih teles skupščine,
– imenuje in razrešuje predstojnike upravnih organov ter sekretarja skupščine in sekretarja izvršnega sveta,
– voli, imenuje ali razrešuje druge funkcionarje, kadar to določa zakon ali drug splošni akt skupščine,
– odloča o imuniteti predsednika in podpredsednika skupščine,
– odloča o podelitvi plaket in priznanj občine,
– ustanavlja delovna telesa,
– sprejema program dela skupščine,
– odloča o drugih zadevah, za katere je pristojna po ustavi ali zakonu.
28. člen
Vprašanja, ki se nanašajo na sklicevanje in potekanje sej, način delovanja in druge zadeve v tej zvezi določa poslovnik skupščine občine.
3. Predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsednik in podpredsednik zborov
29. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine občine se volita izmed odbornikov občinske skupščine za obdobje štirih let in sta na isto funkcijo lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
Postopek kandidiranja in volitve predsednika in podpredsednika skupščine določa poslovnik.
30. člen
Predsednik skupščine občine:
– sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine,
– daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj, ki so v pristojnosti skupščine,
– skrbi za izvajanje določil statuta in poslovnika skupščine,
– skrbi za javnost dela skupščine in za urejanje pravic odbornikov v zvezi z opravljanjem njihovih dolžnosti v skupščini,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
– izvaja druge naloge ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki mu jih daje ustava, statut občine, poslovnik skupščine občine ter drugi predpisi,
– pripravlja in izvaja tudi vse druge naloge, za katere ga za to zadolži ali pooblasti skupščina.
31. člen
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri njegovem delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Če je predsednik zadržan ali začasno odsoten, ga nadomešča podpredsednik.
32. člen
Predsedniku ali podpredsedniku skupščine občine preneha funkcija iz razlogov, zaradi katerih preneha mandat odborniku po zakonu ali če odstopi od te funkcije.
Predsedniku in podpredsedniku preneha funkcija z dnem, ko skupščina ugotovi, da so nastopili ti razlogi.
33. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine sta lahko razrešena ali odpoklicana od te dolžnosti in to v primeru, če to zahteva najmanj 5 odbornikov enega ali več zborov.
O razrešitvi odločajo zbori na skupni seji s tajnim glasovanjem.
Predsednik ali podpredsednik sta razrešena ali odpoklicana, če je »ZA« glasovalo več kot polovica odbornikov občinske skupščine.
34. člen
Če je predsednik ali podpredsednik skupščine razrešen ali odpoklican, se v ugotovitveni sklep, izdan na podlagi izida tajnega glasovanja določi tudi datum, ko je te funkcije razrešen ali iz nje odpoklican.
35. člen
V primeru prenehanja funkcije predsednika ali podpredsednika skupščine med potekom mandata, se voli nov predsednik ali podpredsednik po postopku, ki velja za izvolitev ob začetku mandata.
36. člen
Predsednik in podpredsednik zbora se volita izmed odbornikov zborov za mandatno dobo 4 let in sta na isto funkcijo lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
Kandidiranje in volitve predsednika in podpredsednika zbora določa poslovnik skupščine.
37. člen
Predsednik zbora:
– predstavlja zbori sklicuje in vodi seje zbora, skrbi, da zbor posluje po poslovniku,
– podpisuje predpise in druge akte, kijih sprejema zbor,
– opravlja druge zadeve, za katere je, pristojen po statutu, poslovniku, drugemu splošnemu aktu ali, če ga za to zadolži ali pooblasti zbor.
38. člen
Za prenehanje funkcije predsednika ali podpredsednika zbora, se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki se nanašajo na prenehanje funkcije predsednika ali podpredsednika skupščine le, da lahko njegovo razrešitev zahtevajo najmanj 3 odborniki.
4. Predsedstvo skupščine občine
39. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva sodeluje sekretar SO ter predsednik IS ali od njega pooblaščeni podpredsednik ali član IS.
Na seji predsedstva SO po potrebi sodelujejo tudi predstavniki političnih in drugih organizacij in skupnosti.
40. člen
Predsedstvo skupščine občine:
– določa datum in dnevni red skupnih sej vseh zborov občinske skupščine,
– skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv za seje zborov in za zagotovitev drugih pogojev za delo skupščine,
– skrbi za sodelovanje občinske skupščine s političnimi organizacijami, klubi odbornikov, krajevnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi v občini,
– sprejema stališča k posameznim vprašanjem, ki so skupnega pomena za delo vseh zborov,
– spremlja delo delovnih teles,
– skrbi za uresničevanje načrta dela skupščine,
– opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom, poslovnikom skupščine občine ali ga za to Zadolži ali pooblasti skupščina.
41. člen
Predsedstvo skupščine občine dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo katerega drugega funkcionarja, ki sestavlja predsedstvo. Če predsednik seje ne skliče v 8 dneh od dane zahteve, jo ima pravico sklicati katerikoli funkcionar iz predsedstva.
Na seji predsedstva se piše zapisnik.
Predsedstvo sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov funkcionarjev, ki sestavljajo predsedstvo.
5. Sekretar skupščine občine
42. člen
Skupščina občine ima sekretarja, ki ga imenuje občinska skupščina za dobo štirih let in je lahko največ dvakrat zaporedoma imenovan na to funkcijo.
Postopek kandidiranja ter delovno področje sekretarja skupščine ureja poslovnik skupščine.
6. Delovna telesa skupščine občine
43. člen
Za obravnavo posameznih vprašanj, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, preučevanje odlokov in njenih aktov, ki jih sprejema skupščina ter za proučevanje drugih zadev iz pristojnosti skupščine, ustanavlja stalna in občasna delovna telesa.
Sestav, pristojnosti, način dela in druge zadeve v zvezi z delovnimi telesi skupščine občine ureja poslovnik skupščine občine.
7. Splošni akti skupščine občine
44. člen
Skupščina občine sprejema naslednje splošne akte: družbeni plan, odloke, proračun, sklepe, odločbe, stališča, priporočila in daje obvezne razlage odlokov.
45. člen
Odlok ali drug splošni akt skupščine občine, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in prične veljati osmi dan po njegovi objavi.
Samo iz utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug akt veljati prej kot osmi dan po objavi.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
1. Splošne določbe
46. člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine in je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za izvajanje dogovorjene politike in izvrševanje sprejetih odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
2. Pristojnosti in delo izvršnega sveta
47. člen
Izvršni svet Skupščine občine:
– predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občine v prejem občinski skupščini,
– sprejema ukrepe, s katerimi se zagotavlja izvajanje predpisov in splošnih aktov občinske skupščine,
– sprejema delovni program za pripravo družbenega plana, skrbi za izvrševanje tega programa, spremlja uresničevanje izvajanja družbenega plana in določa ukrepe za njegovo izvrševanje,
– predlaga občinski skupščini proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
– izvršuje občinski proračun,
– sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob naravnih nesrečah ter ukrepa za odpravo posledic,
– predlaga ustanovitev, organizacijo, spremembe in ukinitve občinskih upravnih organov in služb in ukrepa za izboljšanje organizacije, racionalizacije in posodobitve,
– določa splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest,
– daje soglasje k pravilnikom o notranji organizaciji in delu občinskih upravnih organov in služb,
– imenuje in razrešuje višje upravne delavce v občinskih upravnih organih in daje soglasje k imenovanju upravnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili v upravnih organih in službah,
– odloča o izločitvi predstojnika upravnega organa pri odločanju v konkretni obravnavani zadevi,
– ustanavlja stalna in občasna delovna telesa, določa njihov sestav in naloge,
– sprejema poslovnik, v katerem podrobneje ureja svoje delo,
– sodeluje z gospodarskimi organizacijami v občini pri uresničevanju njihovih razvojnih ciljev,
– izvršuje druge naloge določene z ustavo, zakoni, tem statutom, odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine.
48. člen
Izvršni svet izdela letni načrt dela, ki ga predloži v obravnavo in sprejem občinski skupščini. V njem opredeli prednostne naloge, ki jih bo glede na pristojnosti in naloge, ki jih. ima, izvršil v tekočem letu. Ob koncu leta občinski skupščini poroča o svojem delu in izvršitvi letnega programa.
3. Sestav in volitve izvršnega sveta
49. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, dva podpredsednika in osem članov.
Predsednika, podpredsednika in člane IS se voli za štiri leta in so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma. Pri tem je trajanje mandata izvršnega sveta ter njegovih delovnih teles omejeno na trajanje mandata občinske skupščine.
50. člen
Postopek kandidiranja in volitve izvršnega sveta je določen s poslovnikom skupščine.
51. člen
Predsednik izvršnega sveta:
– predstavlja izvršni svet,
– sklicuje seje in jih vodi,
– usklajuje delo izvršnega sveta,
– skrbi za pripravo in uresničevanje programa in sklepov izvršnega sveta,
– predpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet oziroma tiste, za katere se ga posebej pooblasti,
– opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine in poslovnikom o delu izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta je tudi odredbodajalec občinskega proračuna.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik ali izvršni svet. V primeru odsotnosti podpredsednika pa član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet.
52. člen
Če predsednik meni, da je potrebno spremeniti sestavo izvršnega sveta, lahko predlaga skupščini razrešitev podpredsednika ali člana in izvolitev novega.
53. člen
Razrešitev izvršnega sveta kot celote ali posameznih članov, lahko zahteva najmanj pet (5) odbornikov, enega ali več zborov.
O predlogu za razrešitev odločajo odborniki s tajnim glasovanjem. Predsednik, podpredsednik ali posamezni član IS je razrešen, če za predlog o razrešitvi glasuje več kot polovica odbornikov skupščine.
54. člen
Predsednik, podpredsednik, član ali celoten izvršni svet lahko odstopi.
O odstopu sprejme občinska skupščina ugotovitveni sklep.
55. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega sprejem se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga sprejet, lahko postavi občinski skupščini vprašanje svoje zaupnice.
56. člen
Na predlog najmanj pet odbornikov se lahko izvršnemu svetu postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora skupščina obravnavati in o predlogu posebej sklepati. Če skupščina sklene, da se glasuje o tem vprašanju, se to izvrši s tajnim glasovanjem. Nezaupnica je izglasovana, če zanjo glasuje več kot polovica vseh odbornikov skupščine.
Če skupščina nezaupnico izglasuje je izvršni svet dolžan odstopiti.
57. člen
Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Če izvršni svet odstopi, ali če mu je izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega.
58. člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih naloži izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da spremljajo področje, za katerega so odgovorni in o problematiki iz tega področja.
Izvršni svet sproti obveščajo in dajejo predloge in pobude za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
5. Sekretar izvršnega sveta
59. člen
Izvršni svet ima sekretarja, katerega imenuje občinska skupščina, na predlog predsednika izvršnega sveta in po predhodni obravnavi na pristojni komisiji občinske skupščine.
Mandat sekretarja traja štiri leta in je lahko na to dolžnost imenovan največ dvakrat zaporedoma.
Sekretar IS je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
Področje dela sekretarja izvršnega sveta, se določi s poslovnikom izvršnega sveta.
6. Poslovnik izvršnega sveta
60. člen
V skladu z zakonom in tem statutom sprejme izvršni svet poslovnik, kjer natančneje določi način dela, organiziranje in druga vprašanja, pomembna za delovanje izvršnega sveta.
V. UPRAVNI ORGANI
61. člen
Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe ustanovi ali odpravi občinska skupščina z odlokom.
S tem odlokom o ustanovitvi uredi vprašanja v zveži z njihovo organizacijo, vodenjem, določi pristojnosti in delovno področje in način njihove odgovornosti.
VI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
62. člen
Za spremembo in dopolnitev statuta oziroma pripravo novega statuta lahko da predlog predsednik skupščine, predsedstvo skupščine, izvršni svet ali najmanj pet odbornikov skupščine.
O predlogu iz prejšnjega odstavka odloča skupščina občine.
63. člen
Osnutek sprememb in dopolnitev ali osnutek novega statuta pripravi pristojno delovno telo skupščine, sprejme pa ga občinska skupščina in ga da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi pripravi komisija predlog, ki ga da v sprejem občinski skupščini.
Spremembe in dopolnitve ali nov statut je sprejet, če zanj glasuje dve tretjini prisotnih odbornikov.
64. člen
Spremembe ali dopolnitve statuta se sprejmejo brez javne razprave, kadar se te opravljajo na podlagi odločitve ustavnega sodišča ali zaradi sprememb v zakonodaji.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65. člen
Odloki in drugi akti skupščine občine in njenega izvršnega sveta morajo biti usklajeni s tem statutom v roku enega leta od pričetka veljavnosti statuta.
66. člen
Z dnem, ko prične veljati ta statut preneha veljati statut občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82 in 10/86) ter odlok o pristojnostih, delu ter volitvah v Skupščino občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št: 29/90).
67. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-1/91-I
Šentjur pri Celju, dne 13. novembra 1991.
Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Jurij Malovrh, prom. inž. l. r.
