Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86), 5. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 11/90 in 23/90) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji dne 13. 11. 1991 sprejela
ODLOK
o razglasitvi podružnične cerkve sv. Martina v Zgornji Dragi za kulturni in zgodovinski spomenik
1. člen
Podružnična cerkev sv. Martina v Zgornji Dragi se zaradi izjemnih kulturnih, zgodovinskih, znanstvenih, estetskih in krajinskih vrednot razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arhitekturni in umetnostni spomenik.
2. člen
Podružnična cerkev sv. Martina je edina ohranjena romanska podružnica Grosupeljske krajine. Cerkev obsega baročno lopo z zvonikom, prizidano k romanski pravokotni ladji in romanski polkrožni apsidi. Od prvotnih odprtin sta ohranjeni lina v obliki križa v vzhodnem ladijskem čelu ter v osi apside okence s polkrožnim zaključkom. Romanski je tudi polkrožni vhod v zahodni fasadi. Obokanje apside s polkupolo in ladje z dvema poloma kupolastih križnih obokov je romansko. Na stenah ladje, v apsidi in na oboku so ohranjeni fragmenti slik dekorativne narave iz prve polovice 17. stoletja.
Bližina Stične, romanske podeželske cerkve bogata arhitektura ter viri kažejo na avtorstvo stiškega mojstra Francoza Mihaela, njen nastanek pa sega v prva desetletja po sredini 12. stoletja.
3. člen
Najsevernejša točka spomenika je na severnem vogalu parcele št. 325/1, k. o. Draga. Od tu teče meja po severovzhodnem robu navedene parcele ter parcel št. 325/4 in 314/1. Na jugovzhodnem vogalu parcele št. 314/1 se meja obrne proti jugozahodu po jugovzhodnih robovih parcel št. 314/1 in 313. Na južnem vogalu parcele št. 313 se meja obrne proti severozahodu in teče po jugozahodnih robovih parcel št. 313, 314/1, 325/2 in 325/1. Na zahodnem vogalu zadnje parcele se meja obrne proti severozahodu in teče po severozahodnem robu parcele do njenega, severnega vogala, kjer se sklene.
Karta v merilu 1:2880 z vrisano mejo spomenika je kot priloga sestavni del tega odloka.
4. člen
Kulturni in zgodovinski spomenik je na območju katastrske občine Draga.
V območje spomenika sodijo naslednje parcele:
+----------+------------+------------+----------------------------+
|Številka | | Številka |Imetnik pravice uporabe |
|parcele | | vložka |oziroma lastnik |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|313 |travnik | 31 |Lastnik Blatnik Marija, |
| | | |Zgornja Draga 17 |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|314/1 |travnik | 31 |Lastnik Blatnik Marija, |
| | | |Zgornja Draga 17 |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|325/2 |travnik | 31 |Lastnik Blatnik Marija, |
| | | |Zgornja Draga 17 |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|319 |stavbišče | 11 |Rimokatoliško župnijstvo |
| | | |V. Gora |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|325/1 |travnik | 240 |Lastnik Jančar Janez, |
| | | |Zgornja Draga 11 |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|325/4 |njiva | 240 |Lastnik Jančar Janez, |
| | | |Zgornja Draga 11 |
+----------+------------+------------+----------------------------+
Na navedenih parcelah razen tradicionalne kmetijske izrabe ni dovoljeno nikakršno poseganje v prostor. Varujemo torej neokrnjene vse spomeniške lastnosti prostora in njegovo kulturno vrednost. Vsi posegi se podrejajo spomeniški pričevalnosti in spomeniški funkciji. Posegi v zemeljske plasti morajo potekati pod arheološkim nadzorom.
Za arhitekturni in umetnostni spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih in estetskih vrednot, kar pomeni stalno in redno vzdrževanje dobro ohranjenih prvin ter sanacijo ogroženih ali propadajočih. Novi posegi morajo služiti ohranjanju, sanaciji in prenovi spomenika.
Za celotno območje spomenika velja načelna nezazidljivost prostora. Ta velja tudi za vplivno območje arhitekturnega in umetnostnega spomenika vzhodno od meje spomenika. Parcele, za katere velja ta režim, so naslednje:
+----------+------------+------------+----------------------------+
|številka | | Številka |Imetnik pravice uporabe |
|parcele | | vložka | oziroma lastnik |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|314/2 |travnik | 240 |Lastnik Jančar Janez, |
| | | |Zgornja Draga 11 |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|325/3 |travnik | 255 |Lastnik Jančar Janez, |
| | | |Zgornja Draga 11 |
+----------+------------+------------+----------------------------+
|326/1 |travnik | 45 |Lastnik Škufca Jože, |
| | | | Znojile, Krka |
+----------+------------+------------+----------------------------+
5. člen
V območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim arhitekturnega in umetnostnega spomenika. Dovoljeni so strokovni in znanstveni posegi, ki so namenjeni nadaljnjim raziskavam, ohranjanju spomenika in izboljšavi estetskega oziroma vizualnega stanja. Dovoljena je tudi tradicionalna kmetijska izraba prostora. Za posege v okolico, ki je s spomenikom vizualno povezana, je treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Arhitekturni in umetnostni spomenik je v sakralni rabi in pod določenimi pogoji dostopen javnosti.
Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnosti spomenika, je povzročitelj teh posegov kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe na spomeniku, ki so s tem nastale, pa mora odstraniti in zagotoviti prejšnje stanje spomenika.
6. člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika,
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen Oddelek za prostor občine Grosuplje.
7. člen
V skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86) se spomenik označi na način, kot ga predpisuje pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnin spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).
Oddelek za splošne zadeve občine Grosuplje poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo v treh mesecih po uveljavitvi odloka in to po parcelnih številkah z imetniki pravice uporabe oziroma lastniki v skladu s 4. členom tega odloka.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 617-2/91
Grosuplje, dne 13. novembra 1991.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Rudolf Rome l. r.
