Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/ 84, 37/85 in 29/86) in 6. člena odloka o pristojnosti, delu in volitvah v Skupščino občine Šentjur pri Celju (Uradni 1. RS, št. 1/90 in RS, št. 29/90) je Skupščina občine Šentjur na skupni seji vseh zborov, dne 18. septembra 1991 sprejela

Zazidalni načrt industrijske cone Šentjur (v nadaljevanju besedila ZN), je pod št. 877/91-ZN-P v septembru 1991 izdelal Zavod za urbanizem Velenje.
Sestavni deli ZN so naslednji projekti:
1. Prostorski razvoj tovarne kovinskih izdelkov in opreme »Alpos« Šentjur pri Celju (LIZ Inženiring, 28. 1, 1988, 29. 2. 1988, 30. 3. 1988).
2. Industrijska tirna mreža Šentjur pri Celju (ŽG -Projektivno podjetje Ljubljana, št. proj. 2902, 5/80).
3. Idejni projekt ceste (IBT Trbovlje, št. proj. 5815/ 302, sept. 1990).

Območja ZN sestavljata 2 zaključni celoti:
I. Severni del:
območja severno do bodoče obvozne ceste oziroma od železniške proge Celje-Maribor (8,545 ha).
II. Južni del:
območje južno od železniške proge Celje-Maribor (59,215 ha).
Obravnavani območji merita 67,76ha.

Osnutek ZN vključuje zemljišča, ki leže v treh katastrskih občinah – v k. o. Šentjur, k. o. Tratna in k. o. Rifnik. Območje predstavljata 2 zaključni celoti:
I. Severni del ZN
II. Južni del ZN
Meja območja zazidalnega načrta poteka po parcelnih mejah oziroma le-te seka; opis je podan v smeri urinega kazalca.
I. Severni del:
Vse parcele tega dela ZN so v k. o. Šentjur. Začetna točka meje severnega dela ZN je v jugovzhodnem vogalu parc. št. 964/2 k. o. Šentjur. Od tu poteka meja proti jugozahodu in zahodu po južnih robovih parcel: 963, 964/1, 822/1, 1350/2, 1349/1, 1350/3. Od tu dalje seka parcelo 1346/2 v dolžini 170 m proti zahodu (severni rob cestnega nasipa).
Ko meja ZN doseže jugozahodni vogal parcele št. 1347, se obrne proti severu in poteka po zahodnih in severnih robovih parcel: 1347, 676, 677, 674/2, 706/2, 700, 699/6, 701/1, 699/5, 699/1, 705, seka parceli št. 706/1 in 713. Ko meja doseže rob ceste (344) Celje-Rogaška Slatina, se obrne proti vzhodu in jugovzhodu ter poteka po severnih in severovzhodnih robovih parcel: 713, 711, 710, 709, 714, 724, 723, 721, 720, 719, 819, 820, 822/2,' 822/1, 822/6, 822/1, 962, 963, 964/2, obkroži parc. št. 965/2 in se zaključi v začetni točki.
II. Južni del:
Začetna točka južnega dela ZN je v vzhodnem vogalu parc. št. 1500 k. o. Tratna (križišče ceste št. 336 Šentjur-Planina in proti jugozahodu po južnem robu parc. št. 1500 k. o. Tratna, obkroži parc. št. 134/6 k. o. Tratna, nadaljuje po jugovzhodnem robu parc. št. 99/1 in doseže mejo med k. o. Tratna in k. o. Rifnik. Od tu dalje poteka meja proti jugozahodu ob južnem robu parc. 995/1 k. o. Rifnik in po 165 m spet seka mejo med k. o: Tratna in k. o. Rifnik ter poteka ob južnih robovih parcel: 132/2, 131/2, 127 (del) in 129/2 vse k. o. Tratna. Na južnem vogalu parc. št. 129/2 k. o. Tratna meja ZN ponovno seka mejo med k. o. Tratna in k. o. Rifnik ter poteka ob južnem robu parc. št. 995/1, se po 130 m obrne proti severu in poteka ob zahodnem robu parc. št. 995/2 ter po 130 m doseže in prečka mejo med k. o. Rifnik in k. o. Šentjur. Od prečkanja dalje ležijo vse parcele v k. o. Šentjur. Meja ZN poteka v smeri proti vzhodu ob južnem robu parc. št. 1378, prečka parc. št. 1375/4, se obrne proti severu in poteka ob zahodnem robu parc. št. 1375/4 in
1375/1. Ko meja ZN prečka Voglajno (pare. št. 1338), se obrne proti severozahodu in poteka po jugozahodnih in zahodnih robovih parcel: 1039, 1049, 1050 (del), 1051, 1052/1, 1040 (del), 1048 in 1047. V severozahodnem vogalu se meja ZN obrne proti vzhodu in poteka po severnih robovih parc. št. 1047, 1046, 1044, 1042, seka parc. št. 1012 (cesta Osredek-Šentjur) ih se nadaljuje ob severnih robovih parc. št. 1011/1, 1001/2, nato prečka Voglajno (pare. št. 1338) ter se nadaljuje v smeri proti vzhodu ter jugovzhodu ob severnih in severovzhodnih, robovih parc. št. 968/2, 970/2, 972, 973/3, 976, 977/1, 978, 9820/2 (del), 981/3 in 981/1.
V severovzhodnem vogalu parc. št. 981/1 meja ZN prečka mejo med k. o. Šentjur in k. 6. Tratna. Od tu dalje poteka meja po severovzhodnih robovih parcel 4/7, 4/1 (del), 4/3 in 1500, vse k. o. Tratna in se zaključi v začetni točki.
Površina območja znotraj mej ZN meri 67,76 ha (I. Severni del = 8,545 ha, II. Južni del = 59,215 ha).

Območje tega ZN, ki ga omejuje v čl. 3 opisana meja, vključuje naslednje parcele.:
I. Severni del ZN: K. o. Šentjur:
713,724, 965/2, 711, 710, 705, 704, 703, 699/4, 702, 699/3, 699/5, 701/1, 701/2, 699/1, 699/2, 699/6, 700, 698, 697, 706/1, 821/2, 684, 706/2, 968/2, 969/2, 970/2, 1004/2, 709, 981/3, 982/2, 983/2, 968/2, 969/2, 970/2, 971, 972, 973/1, 973/2, 973/3, 974/2; 975, 976, 977/1, 977/2, 978, 980/2, 714, 715, 723, 721, 722, 720, 1380, 997/3, 1375/4,
1040, 1012, 1500, 1464/1, 995/2, 995/1, 1375/2, 997/1, 1026, 1375, 1378, 716, 717,,718, 719, 819, 820, 822/2, 822/3, 821/1, 822/6, 822/1, 962, 963, 964/1, 964/2; 695, 694, 693/2, 981/1, 981/2, 974/1, 980/1, 996, 995, 1018, 1020, 1027/1, 1027/2, 1027/5, 027/3, 1027/6, 1030, 1034, 1027/4, 1032, 1033, 1029, 1028, 1035, 1036, 1001/2, 1002/2, 1002/3, 1002/1, 1001/1, 1000, 71/1, 72/2, 70/2, 87/3, 87/4, 87/5, 130/4, 130/1, 131/2, 126, 127, 129/2, 2/98/2, 98, 1, 105; 102, 988/1, 692, 691, 690, 689, 688, 686, 685, 682, 683/3, 683/1, 680/4, 680/1, 681/1, 680/5, 680/2, 677, 678, 679, 676, 1347, 683/2, 681/2, 13481, 674/1, 674/2, 1348/4, 1346/2, 1349/1, 1350/3, 1350/2.
II. Južni del ZN: K. o. Rifnik:
270/5, 270/4, 272, 271, 297, 270/1, 270/3, 270/6, 264/2, 264/1, 995/1, 96/2, 98/1, 965/1, 88, 99, 100, 105, 101, 103, 93, 18, 995/2, 90/1, 90/2, 102, 92.
K. o. Tratna:
417, 413, 418, 411, 41/2, 47/1, 71/1, 72/2, 70/2, 1500, 134/3, 87/3, 87/4, 87/5, 134/4, 134/5, 134/1, 131/5, 131/1, 131/6, 130/3, 131/3, 134/6, 133, 99/1, 132/1, 129/8, 132/2, 131/7, 130/4, 130/1, 129/1, 129/6, 126, 131/2, 127, 129/2.
K. o. Šentjur:
693/1, 982/1, 985/1, 985/2, 986, 970/1, 969/1, 983/1, 993/1, 993/3, 973/4, 132/3, 983/3,984/1, 984/2, 987, 968/1, 967, 966, 989/1, 989/2, 994/2, 990/3, 998, 999, 1023, 1024, 1019, 1025, 1021, 1022, 1037, 1038, 1011/1, 1002/2, 1003, 1008, 1005, 1001/3, 1017, 1006,1011/2, 1015, 1014, 1011/3, 1013, 1011/5,'1010, 1011/4, 1039, 1046, 1045, 1042, 1043,
1041, 1049, 1050, 1051, 1052/1, 1048, 1047, 1044, 478, 368, 479, 480, 27, 28,101, 990/1, 991, 992, 993/2, 990/2.
FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE

ZN industrijske cone Šentjur je skladen z zasnovami iz dolgoročnega plana občine Šentjur za obdobje 1986-2000 (dopolnjen 1989).
Območje ZN je glede na bodočo rabo površin večinoma namenjeno za proizvodne in servisne dejavnosti. V severnem delu I. sta dve manjši območji namenjeni za stanovanja in urejene zelene površine.
Površina za proizvodne in servisne dejavnosti (P) so znotraj, mej ZN razdeljene na naslednja območja – cone:
P1 – območje Alpos
P2 – območje – rezervat Alpos
P5 – območje Bohor
P7-R – območje – rezervat – industrijska cona P10 – območje EMO

Pogoji za urbanistično oblikovanje severnega dela ZN IC Šentjur (I)
a) Coniranje površin – opredelitev dejavnosti: Območje je razdeljeno na naslednje'cone z dejavnostmi:
– območje Tolo ostane v obstoječih mejah; za objekte je predvidena prenova;
– območje Alpos se lahko razširi proti vzhodu le za najnujnejše sanacijske izgradnje in za zaokrožitev proizvodnje;
– v stanovanjskih območjih (S1, S2) ob cesti a-a je možna sprememba namembnosti v objektih za služnostne dejavnosti ob prenovi objektov;
– posege v stanovanjsko obrtno enklavo (S3) je treba usmerjati tako, da bodo iz območja izločene stanovanjske funkcije. V objektih je možno urejanje obrtnih delavnic s prenovo objektov.
– Zeleni pasovi so predvideni: – na severnem delu ob (mestni) cesti a-a,
– na južnem delu v pasu ob cesti k-k (nova obvoznica),
– v trikotu vzhodno od povezne ceste k1-k1, obvoznice k-k in dela ceste a-a (ozka območja RCD).
b) Promet:
Načrtovana je izvedba naslednjih cestnih povezav:
– južne obvoznice Celje-Šentjur-Rogaška Slatina (k-k) – izven območja ZN;
– cestna povezava (novo K1-K1 priključevanje) ceste Celje-Šentjur (a-a) na cesto k-k.
Dostop – dovoz do posameznih območij bo potekal:
– v Tolo po obstoječem dovozu s ceste c-c (Šentjur-Osredek) na zahodni strani območja Tolo;
– v Alpos po obstoječem dovozu s ceste c-c ter po novem dovozu s ceste k1-k1 na vzhodni strani območja;
– obstoječa dovozna cesta s-s je priključena na novo cestno povezavo K1-K1.
c). Objekti:
Za vse obstoječe objekte velja možnost prenove ob upoštevanju prej naštetih pogojev glede namembnosti objektov:
– predvidena je gradnja 2 nadomestnih objektov (PSI, PS2);
- v območju, predvidenem za širitev dejavnosti Alpos (ŠA), je predvidena gradnja objektov skladno z zazidalno zasnovo;
– predvidene rušitve: stanovanjski objekt S1 in gospodarsko poslopje G2.

Pogoji za urbanistično oblikovanje južnega dela ZN IC Šentjur (II).
a) Coniranje površin – opredelitev dejavnosti: Območje južnega dela ZN IC Šentjur je razdeljeno na naslednje cone z dejavnostmi (oziroma rabami):
– ob strugi Voglajne je treba ohranjati in oblikovati zelen pas v širini okrog 80 m (struga + 2 x 30 – 40 m) kot najpomembnejši razpoznavni in kultivacijski element prostora;
– zemljišče, z načrtovano traso železniških industrijskih tirov, je opredeljeno kot rezervat in ima možnost izgradnje ali tirov v celoti kot so načrtovani ali objektov za proizvodne dejavnosti, kolikor gradnja železniških tirov ne bo realizirana;
– za območje obstoječih objektov in površin Bohor (B) velja možnost prenove objektov ob hkratni možnosti spreminjanja proizvodnje (prestrukturiranje). Skladno z razvojnimi programi podjetja Bohor so predvideni novi objekti:
P11 Tovarna stolov, upravni aneks, P12 Skladišče vnetljivih snovi. Bohor se s svojo proizvodnjo širi v smeri proti vzhodu in jugu (objekti in površine: P13-P15).
– za območje obstoječih objektov in površin Alpos-cevarne (A1) – velja možnost prenove obstoječih objektov, širitev pa je možna v smeri proti SZ (objekti in površine: P16) ali jugovzhodu (P17);
– za območji EMO in Mesarstva Jurij (E, K) velja možnost prenove obstoječih objektov. Širitev za EMO je možna proti zahodu (objekti in površine P37, P36), za Mesarstvo. Jurij pa proti vzhodu (objekti in površine 27, 34);
– za stanovanjski objekt z lokalom v pritličju (S19) velja možnost prenove in dozidave, s tem, da ohranjamo obstoječo namembnost;
– za območje veterinarske postaje (VP), ki ostaja v svojih mejah, je predvidena preureditev dovozne ceste ter parkirnih površin;
– za območje z javnimi objekti D1-D4(D) velja možnost prenove objektov z uvajanjem proizvodno servisnih dejavnosti v objekte, čemur je treba prilagoditi tudi zunanjo ureditev;
– območje čistilne naprave (ČN) ostaja v svojih sedanjih mejah;
– novi objekti za proizvodne dejavnosti (P11-P44) so predvideni na prostih vmesnih površinah med obstoječimi proizvodnimi conami;
– odprt prostor (OP-K) južno od obvoznice (j-j) je namenjen kmetijski obdelavi. Za vse objekte na tem delu (S21, 22 in G11, 12) velja možnost prenove in dozidave, s tem, da so objekti namenjeni za potrebe kmetovalcev.
b) Promet:
• Načrtovana je izvedba naslednjih cestnih povezav:
– delna rekonstrukcija ceste Osredek-Šentjur (c-c) in izgradnja podvoza pod železniško progo;
– izgradnja južne industrijske ceste (j-j) in povezava na obstoječo ind. napajalno cesto – jug (h-h) z novim odcepom za Osredek;
– znotraj območja ind. cone so predvidene:
a) glavne napajalne povezne ceste v smeri V-Z (n-n, m-m, k-k, u-u) S-JK (p-p) in SV-JZ (o-o);
b) interne dovozne ceste do posameznih ind. con (g-g za EMO, i-i za Alpos-cevarna, t-t za Bohor, z-z, ž-ž, w-w, x-x, y-y za posamezne obst. in predvidene cone);
– obstoječa lokalna cesta – pot (f-f) mimo naselja Podgorje ostaja za dovoz k obstoječim objektom. Predvidena" je rekonstrukcija priključkov na južno obvoznico;
– dostop do posameznih proizvodnih con. Vsi sestavni deli prometne zasnove (mirujoči promet, avtobusna postajališča, pločnik in pešpoti, obst. in predv.) so razvidni iz arh. zazid. sit. ZN (graf. priloga št. 5) in so obvezni.
c) Objekti:
V zazidalni zasnovi so v vseh območjih podani maksimalni tlorisni gabariti objektov oziroma gradbene linije objektov (P1-P44) kot jih narekujejo zahtevani odmiki
(ceste, varstveni pasovi, možnost organizacije dovozov itd.). Gradnja vseh objektov bo potekala etapno. Namembnost objektov:
– glede na to, da investitorji dosedaj še niso znani, razen kjer je možni investitor že opredeljen (P-P12) in s tem niso definirane proizvodno-obrtne dejavnosti, je potrebno pred izdajo lokacijskih oziroma gradbenih dovoljenj pridobiti vsa potrebna soglasja in dokumentacijo,
– velja, da smejo biti v območju le take dejavnosti, katerih morebitne škodljive vplive v okolje je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti. To je treba prikazati v investicijskih elaboratih in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta. Pri tem je treba upoštevati vse relevantne pogoje iz tega odloka.
Predvidene rušitve:
Za realizacijo predvidene gradnje na južnem delu ZN IC Šentjur bosta odstranjeni 2 stanovanjski hiši (S20, 21) in 3 gospodarska poslopja (G8, 9, 10).

Pogoji za arhitektonsko oblikovanje 1. Pogoji za obstoječe objekte
– večji posegi (rušitve, nadomestne gradnje) so nakazani v zazidalni zasnovi. Za odstranitev so predvideni naslednji objekti:
– stanovanjske hiše: S1, S20, S21
– gospodarska poslopja: G1, G2, G8, G90, G20;
– za obstoječe objekte velja splošna možnost prenove objektov (adaptacije, rekonstrukcije, dozidave) in možnost spremembe namembnosti, ki so opredeljene v 6. in 7. členu tega odloka.
– za obstoječe objekte v območjih S1, S2, S3, D, OP-K (objekti: S2-S19, G3-G7, D1-D4) veljajo naslednji pogoji za oblikovanje pri prenovi:
a) izgradnja je regulirana z izkoristkom – razmerjem celotne parcele in pozidanega tlorisa. Odstotek pozidanosti naj ne presega 40% celotne parcele. Odstotek pozidanosti je lahko večji, če so doseženi odmiki od mej parcele;
b) višina prizidkov ne sme biti višja od P+1 oziroma K+P+IP (obstoječi objekti) in mora z osnovnim objektom tvoriti enotno podobo. Niso dovoljeni manjši samostojni pomožni objekti;
c) višinski zaključki se morajo končati z dvokapno streho istega naklona kot obstoječi objekt;
– za obstoječe objekte v območjih A, A1, E, K, T in B (objekti: A1-A11, AC1; B-B9, T-T17, E1-E5, K1-K6) veljajo naslednji pogoji za prenovo;
a) pri prenovi je treba upoštevati obstoječe tlorisne gabarite; prenovljeni objekt tlorisno ne sme biti večji od obstoječega objekta, razen kjer je to predvideno;
b) enako velja za višinske gabarite objektov;
– za vse posege na obstoječih objektih je na osnovi pogojev iz ZN treba izdelati posebne strokovne podlage, s katerimi bodo natančneje opredeljeni pogoji za oblikovanje posega na objektu.
2. Pogoji za nove – predvidene objekte
– pri gradnji novih objektov (P1-P45) je obvezno upoštevati maksimalne dovoljene tlorisne gabarite objektov oziroma gradbene (zunanje) linije objektov kot so opredeljeni v zazidalni zasnovi (graf. priloga št. 5) in kot jih narekujejo zahtevani odmiki (ceste, možnost organizacije, dovozov, varstveni pasovi, ipd.)
– Splošni pogoji za oblikovanje novih objektov so naslednji:
a) maksimalni tlorisni gabariti so omejeni z gradbenimi linijami izven katerih ni možno zazidati objektov;
b) etažnost objektov je praviloma pritlična. Le izjemoma, ko to narekujejo terenske razmere in namembnost objekta (centralne dejavnosti, obrt), je možno graditi iz podstrešje za poslovne prostore (objekti P19 in P45; ter P23-25, P27-P33 in P38-P44);
c) streha: razgibana streha s smermi slemen in strešinami v različnih smereh in po potrebi tudi z različnimi nakloni. Zaključki streh z enotno oblikovanimi venci;
č) način gradnje, konstrukcija in obdelava fasad:
– naj bodo prilagojeni funkciji in tehnologiji v objektu s poudarki na vhodnih fasadah;
– po presoji občinskih organov je možna vsakokratna izvedba natečaja za pridobitev idejnih rešitev za posamezne objekte v IC Šentjur.
Pogoji glede namembnosti objektov so še: Namembnost objektov:
– glede na to, da investitorji dosedaj še niso znani in s tem niso definirane dejavnosti, je potrebno pred izdajo lokacijskih oziroma gradbenih dovoljenj pridobiti vsa potrebna soglasja in dokumentacijo;
– velja, da smejo biti v območju le take dejavnosti, katerih morebitne škodljive vplive v okolje je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti. To je potrebno prikazati v investicijskih elaboratih in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta. Pri tem je treba upoštevati vse relevantne pogoje iz ZN;
- na določenih lokacijah (objekti P-19 in P45) naj bodo v objektih dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovne proizvodno-obrtne dejavnosti-, v smislu servisa – oskrbe:
– gostinski lokali;
– osnovna preskrba (trgovina z živili);
– prostori za organiziranje poslovnih dejavnosti;
– uslužnostne dejavnosti (izpostava banke, pošte, ipd.).

Tolerance, ki so možne na območju ZN:
a) tlorisni gabariti:
– ni dovoljena povečava tlorisnih gabaritov novih objektov (P1-P45) ter sprememba gradbenih linij, ki so določene v ZN;
b) višinski gabariti:
– ni dopustna povečava višinskih gabaritov izven obsega, ki ga narekujejo;
– z ZN podane višinske kote pritličij;
– potrebna svetla višina (ki jo narekuje tehnologija) v objektu;
– potrebna konstrukcijska višina stropnih in strešne konstrukcije.

Promet:
1. Obvezna je izvedba (delna rekonstrukcija ali novogradnja) obrobne cestne mreže ter priključevanje območja ZN na to mrežo:
– izven območja ZN:
– izvedba obvozne ceste Celje-Šentjur-Rogaška Slatina (k-k)
– izvedba južne obvozne ceste (c1-c1, c-c in j-j)
– znotraj območja ZN:
– izvedba povezne ceste v smeri S-J (k1-k1) med cestama Celje-Šentjur-Rogaška Slatina in obvozno cesto (k-k).
2. Na območju ZN je obvezna izvedba celotnega prometnega omrežja skladno z zazidalno zasnovo iz ZN: cest, uvozov na posamezna dvorišča, hodnikov za pešce in pešpoti.

Vodnogospodarske ureditve:
Regulacija: Voglajna od km 11.540 – km 13.250 skladno s pogoji iz ZN. Zaledne vode:
Ureditev jarka za zaledne vode ob zahodni obvoznici ter propusta z odtoki v meteorna kanala 4. in 5. del zalednega območja, ki na V in Z gravitira izven območja predvidenih meteornih kanalov, je treba speljati po odprtih jarkih. Na V delu ob zah. obvoznici do predvidenega propusta pod Cesto Osredek-Šentjur v Kozarico, na Z delu (območje Alposa) je treba urediti obstoječe propuste in odprt jarek ob cesti z iztokom v Voglajno s tem, da mora biti zagotovljena varnost pred poplavami.

Ureditev kanalizacije Izvedena bodo naslednja dela:
– podaljšanje obstoječega kanala na območju Alposa (severni del);
– za južni del ZN odvodnjavanje v ločenem sistemu. Fekalne in tehnološke odplake je treba odvodnjavati preko fekalnih kanalov v kolektor ob Voglajni. Meteorne in zaledne vode, ki gravitirajo na območje ZN, je treba speljati preko meteornih kanalov v Voglajno;
– vzdrževanje obstoječe kanalizacijske mreže in čistilnih naprav za obstoječe industrijske obrate Bohor, Emo in Alpos z odvodnjavanjem v Voglajno;
– izgradnja glavnega kolektorja, ki je tudi zbiralnik za fekalne in tehnološke odplake (KOL 1 in KOL2);
– za območje zazidave Pil, P13, P16 (med Voglajno in železniško progo Celje-Maribor) izvedba fekalnega kanala 3 in 3A v obstoječ kanal, ki poteka ob Voglajni in se priključi na kolektor ob Pesnici. Meteorne vode tega območja je preko meteornega kanala 3 treba voditi v Voglajno;
– za območje zazidave J od Voglajne bo potekalo odvodnjavanje preko fekalnih kanalov 2, 4 in 5 v predviden kolektor ob Voglajni (KOL 1 oziroma KOL 2). V končni fazi, ko bo prišlo do izgradnje centralne čistilne naprave, ukinemo sedanjo ČN Ema s tem, da odplake ne smejo presegati vrednosti, ki jih je dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo. Padavinske in zaledne vode je treba voditi preko meteornih kanalov 2, 4 in 5 v Voglajno;
– izvedba meteorne kanalizacije z AB cevmi, za fekalno kanalizacijo pa PVC cevi (DN 250 in DN 315). Vse prometne površine je treba priključevati na meteorno kanalizacijo preko peskolovov in lovilcev olj. Meteorni in fekalni kanali morajo potekati ob prometnicah v skupnem »koridorju«.

Tehnološko vodo je možno zagotoviti v akumulaciji Tratna in v Voglajni, v programiranih akumulacijah Ločnica in Vodruž, eventualno pa tudi v podtalnici v dolini Voglajne.
Ukinjen bo vodovod TPE 75, ki poteka prečno čez območji zazidave. Predvideno novo vodovodno omrežje mora zagotoviti zadostne količine pitne, sanitarne vode za potrebe gašenja.

Za elektrifikacijo, javno razsvetljavo, telefonsko in plinovodno omrežje, bodo izdelani idejni projekti za I. etapno izvajanje ZN. Etapnost izvajanja ZN je razvidno iz grafične priloge 11a in 11b.

– Komunalni odpadki se morajo zbirati na določenih mestih v kontejnerjih (oziroma smetnjakih) na vsakem proizvodnem območju. Odjemno mesto mora biti ob prometnici oziroma ob uvozih v posamezna ograjena proizvodno-servisna območja in ob posamičnih dvoriščih. Upoštevati je treba občinski odlok o ravnanju z odpadki. Tla prostorov za smetnjake morajo biti izvedena tako, da je možno čiščenje;
– nove tehnologije naj bodo usmerjene v predelavo odpadkov v sekundarne surovine; sicer pa je sekundarne surovine potrebno zbirati na določenem mestu in odvažati na zbirališče sekundarnih surovin;
– v primeru, da bodo v tehnološkem procesu v proizvodnih objektih nastajali posebni (nevarni) odpadki, se morajo le-ti skladno z ustreznimi predpisi odvažati na za to določeno deponijo (v okviru občine ali regije);
– na območjih ob pešpoteh, avtobusnih postajah ter ob objektih centralnih dejavnosti je ob robovih treba postaviti zadostno večje število manjših visečih smetnjakov (embalaža, nakupovalne vrečke, ipd.);
– zbiranje komunalnih odpadkov iz stanovanj na območjih S1, S2, S3 in OP-K je predvideno z manjšimi smetnjaki za posamezni objekt. Sicer velja upoštevati občinski odlok o ravnanju z odpadki.

Pri gradnji objektov na območju ZN je obvezno upoštevati naslednje pogoje:
– površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni z zazidalnim načrtom;
– vsi objekti morajo biti priključeni na vse komunalne naprave, ki bodo zgrajene za obravnavano območje;
– za potrebe ogrevanja je obvezna priključitev objektov na plinovodno omrežje;
– obvezni so odmiki stavb od cest in sosednjih objektov kot je prikazano v ZN;
– zunanje ureditve po posameznih segmentih morajo biti izvedene v skladu z ZN, ki je podlaga za projekte zunanje ureditve.

Znotraj obravnavanega območja velja v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini splošna arheološka zaščita za območje. Pri opravljanju zemeljskih del je potreben občasni arheološki nadzor. Stroške nadzora krijejo investitorji.

V območju, ki je opredeljeno kot zeleni pas ob Voglajni, ni dovoljena nobena gradnja objektov, razen načrtovane komunalne infrastrukture, ureditve pešpoti in dopolnilne zasaditve.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in izvedbo prometnih površini, bomo uporabili za ureditev zelenic in nasipov.

1. Predvideni objekti ZN v IC Šentjur ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka (prah, SO2,...). Predvideno je ogrevanje objektov s priključki na toplovodno omrežje. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča uspešno preprečevanje onesnaženja zraka, kar mora biti opredeljeno v investicijskem elaboratu in projektni dokumentaciji za posamezne objekte.
2. Objekti v tem območju s svojimi dejavnostmi ne smejo presegati maksimalno dovoljene ravni hrupa, ki velja za stopnjo VI. za čista industrijska območja (70, 80, 90dB na dan oziroma na noč). Pri načrtovanju objektov morajo projektanti upoštevati raven hrupa, ki bo nastajal zaradi dejavnosti v objektih in morajo predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih elementov, ipd.) za zmanjšanje teh vplivov.

1. V zasnovi ZN so upoštevani pogoji s področja varstva pred požari. K vsem objektom je omogočen dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost, ipd.). Predvidena je izgradnja hidrantnega omrežja.
2. Za posamezne nove objekte, ki so predvideni s tem ZN, je na osnovi izračuna povečane obremenitve pri projektiranju objektov treba upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane varnosti pred požarom je v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje začetega požara.
3. Pri izvedbi predvidenega objekta P12 (skladišče vnetljivih snovi) je treba upoštevati vse ustrezne pravilnike in zakonodajo.

Pri izvajanju ZN je treba upoštevati naslednje splošne pogoje za etapnost izvajanja zazidalnega načrta IC Šentjur:
– kakovostna kmetijska zemljišča na osrednjem južnem delu ZN naj bodo zazidana v končnih etapah izvajanja ZN;
– obvezno izhodišče za dostop na še nezazidana območja je sedanja in bodoča obodna cestna mreža;
– načeloma velja, da je pred odpiranjem novih zemljišč za gradnjo tj. pred začetkom nove etapne izgradnje objektov obvezna izvedba komunalne infrastrukturne mreže za normalno funkcioniranje območja, ki bo opredeljeno za izgradnjo v novi etapi;
– za gradnjo novih objektov je etapnost izvedbe nakazana načelno s smermi napredovanja gradnje novih objektov;
– za območja, kjer že stojijo objekti, velja možnost poseganja skozi vse etape ob upoštevanju vseh pogojev za posege za posamezna območja;
– do pričetka gradenj ostaja namembnost površin nespremenjena, s tem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno z zazidalnim načrtom.

Izvedba ZN IC Šentjur bo potekala po etapah: Vse etape izvedbe ZN: za obstoječa zazidana območja velja možnost poseganja v prostor (prenova, vzdrževanje, dozidave, nadomestne gradnje objektov, zunanje ureditve) skozi vse etape izvajanja in ob upoštevanju vseh relevantnih pogojev iz tega ZN. Obstoječa zazidana območja so naslednja:
I. Severni del: A – Alpos T – Tolo
S1, S2, S3 – območje obstoječih stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij s pripadajočimi površinami.
II. Južni del: B – Bohor
D – objekti D1-D4 in pripadajoče površine S19, G6, G7 – območja obst. obj. (obrti in gostišče) VP – območje vet. postaje K – območje klavnice
S21, S22, G11, G12 – območje obst. obj. (kmetijstvo)
A1 – Alpos cevarna
E – Emo
BT – betonarna
ČN – čistilna naprava
a) etapa: vzpostavitev zelenega pasu ob Voglajni, (ob eventualni regulaciji in izgradnji kolektorja)
b) etapa: rekonstrukcija povezne industrijske ceste n-n
c) etapa: izvedba povezne ceste k1-k1 in prestavitev priključka ceste s-s na cesto k1-k1
d) etapa: izvedba južne obvozne ceste (c-c, j-j)
e) etapnost izvedbe osnovne cestne mreže v IC Šentjur:
– iz območja B v smeri proti vzhodu (cesta r-r) in jugu (ceste p-p, t-t),
– iz območja A1 – ukinitev priključka na cesto Šentjur-Planina po izgradnji nadvoza nad železniško progo in delni prestavitvi trase ceste;
izgradnja nove priključne ceste (x-x) v smeri proti jugozahodu oziroma, proti območju E (cesta o-o),
– iz območij K in VP v smeri proti vzhodu (cesta m-m),
– z južne obvozne ceste proti severu (cesta e-e s priključno cesto u-u);
Variantne možnosti za etapnost izgradnje osnovnega cestnega omrežja so še:
– povezava cest (e-e in p-p) v osrednjem delu južnega dela, ZN (II) v smeri S-j;
– povezava cest r-r. in m-m ob žel. ind. tiru za Alpos-cevarna;
– iz območja E izvedba ceste u-u v smeri proti zahodu.
f) etapnost izvedbe – izgradnje novih objektov:
– v območju A (Alpos) v smeri proti vzhodu in severu;
– v območju B (Bohor) v smeri proti vzhodu (objekti P12, 11, 14, 15,,13);
– v območju K (klavnice in veterinarska postaja) v smeri proti vzhodu (objekti P 27, 28,...);
– v območju Al (Alpos-cevarna) v smeri proti severozahodu (objekt P16), jugovzhodu (objekt P17) in jugozahodu (objekt P-18);
– povezne ind. ceste n-n v smeri proti severovzhodu (objekti P19, P22, P23, 24, 25) in jugozahodu oziroma zahodu (objekti P33, 32, 31, 30,...);
– iz povezne ind. ceste o-o v smeri proti jugovzhodu (objekti P18, 19) in severozahodu (objekti P20, 21);
– iz povezne ind. ceste e-e v smeri proti zahodu (objekti P35, 34, P40, 39, 38) in vzhodu (objekti P36, 37 in P45, 41, 42, 43, 44).
Variantne možnosti za etapnost izvedbe – izgradnje novih objektov so še:
– s povezne ind. ceste p-p v smeri proti, vzhodu (objekt P13) in proti zahodu (objekt P11);
– iz območja E (EMO) v smeri proti zahodu (objekti P37, 36 m P44, 43, 42, 41,...).

Pri izdelavi izvedbenih projektov komunalne, cestne, energetske in infrastrukturne zveze je treba upoštevati, vse idejne rešitve iz ZN in vsa soglasja, ki so bila pridobljena k ZN.

Investitorji morajo pri izvajanju ZN (pri gradnji in kasnejši uporabi objektov, naprav in izrabi zemljišč) upoštevati:
– določbe lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ki temeljijo na pogojih za izgradnjo iz ZN;
– ne smejo spreminjati namembnosti površin in objektov.
Za organizacijo izvedbe prometne, komunalne in NN energetske infrastrukture so odgovorni Sklad za urejanje stavbnih zemljišč občine Šentjur ter investitorji gradnje vseh objektov.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organom in skupnostim pri Sekretariatu za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo Skupščine občine Šentjur.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.