Predpisi in drugi splošni akti, ki so veljali na dan razglasitve te ustave, ostanejo v veljavi. Določbe predpisov, ki niso v skladu s to ustavo, je treba z njo uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993.
Do uskladitve z ustavo oziroma do izteka uskladitvenega roka ni mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti predpisov in drugih splošnih aktov, sprejetih do razglasitve Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, oziroma prevzetih z ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, razen če ti predpisi in drugi splošni akti posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Skupščina Republike Slovenije nadaljuje delo do prve seje državnega zbora.
Prve volitve v državni zbor in državni svet se opravijo najkasneje eno leto po sprejemu te ustave.
Do konstituiranja državnega zbora in državnega sveta sprejemajo zbori Skupščine Republike Slovenije zakone in druge akte na način in po postopku, določenem z ustavo Republike Slovenije iz leta 1974 in z njenimi spremembami ter dopolnili.
Zakone, ki urejajo volilni sistem, sprejemajo zbori z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Če zakoni, ki urejajo volilni sistem ne bi bili sprejeti v roku, ki bi omogočil izvedbo volitev v skladu z drugim odstavkom tega člena, se smiselno uporabljajo določbe veljavnih predpisov o volitvah.

Do izvolitve predsednika Republike Slovenije opravlja njegove funkcije, kakor jih določa ta ustava, Predsedstvo Republike Slovenije.
Prve volitve predsednika republike se opravijo hkrati z volitvami v državni zbor.

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije nadaljuje delo kot vlada, po določbah te ustave, razen določbe 117. člena ustave.

Dokler država ne prevzame državnih funkcij, ki jih je doslej opravljala občina, opravljajo te funkcije organi občine.

Sodišča, javna tožilstva, javna pravobranilstva in družbeni pravobranilci samoupravljanja nadaljujejo delo po dosedanjih predpisih do sprejema novih.

Ustavno sodišče Republike Slovenije deluje po tej ustavi, glede vprašanj postopka pred ustavnim sodiščem in pravnih posledic odločb ustavnega sodišča, ki z ustavo niso urejena, pa do sprejema zakona o ustavnem sodišču smiselno uporablja dosedanje ustavne in zakonske določbe.

Sodniki ustavnega sodišča, sodišč in javni tožilci opravljajo funkcijo do izteka mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni ali imenovani.
Sodniki rednih sodišč in sodišč, združenega dela ter javni tožilci lahko v primeru nove ureditve sodišč in državnega tožilstva dokončajo svoj mandat po prvem odstavku tega člena v novih pravosodnih organih.
Sodnikom rednih sodišč in sodišč združenega dela ter javnim tožilcem, ki jim bo mandat potekel pred uveljavitvijo novih predpisov o ureditvi sodišč in državnega tožilstva, se mandat podaljša in jim preneha v šestih mesecih po uveljavitvi novih predpisov.

Do sprejema zakona iz 68. člena te ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin.
Tuje države lahko pridobijo lastninsko pravico do nepremičnin, ki jih uporabljajo za dejavnost diplomatsko-konzularnih predstavništev.

Ta ustavni zakon se lahko spremeni z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev na skupni seji vseh zborov skupščine oziroma na seji državnega zbora.

Ta ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo.