Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 27. decembra 1991.

V zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90) se v 6. členu v prvi in tretji alinei črta podpičje in doda besedilo »in posebne prispevke, uvedene z zakoni;«.
V četrti alinei se podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka in za posebne prispevke, uvedene z zakoni;«.
V peti alinei se podpičje nadomesti s piko in doda besedilo:
»Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;«.

V 7. členu se v prvem odstavku besedilo 1. točke spremeni tako, da se glasi:
»1. sredstva, vložena v obveznice, delnice in v vloge po predpisih, ki urejajo ustanavljanje podjetij ter v deleže zadrug;«
V 2. točki se črta podpičje in doda besedilo »in znesek sredstev, vloženih v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij ter v nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, zmanjšan, za višino sredstev znižanega katastrskega dohodka pri davku iz kmetijstva;«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. reinvestirani del udeležbe v dobičku;«.
Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi:
7. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije;«.
Sedanje 7. do 15. točka postanejo 8. do 16. točka.
V novi 15. točki se podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov;«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zmanjšanje osnove po 1. točki se prizna po vsakem vrednostnem papirju in potrdilu o plačanem deležu oziroma vlogi samo enkrat.«
V sedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek se 13., 14. in 15. točka nadomestijo s 14., 15. in 16. točko.
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V prvem odstavku 8. člena se besedilo »poprečnega osebnega dohodka« nadomesti z besedilom »letne poprečne plače«.

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vzdrževani družinski člani po tem zakonu so:
– zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, predpisane v prvem odstavku 8. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna olajšava), in razvezani zakonec, če mu je s sodbo oziroma sporazumom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine; razvezanemu zakoncu se plačana preživnina prizna do višine posebne olajšave;
– otroci oziroma posvojenci do 18. leta starosti; če nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in niso v delovnem razmerju največ do 26. leta starosti; za delo nezmožen otrok oziroma posvojenec pa ne glede na starost. Izjemoma se šteje za vzdrževanega otroka tudi otrok oziroma posvojenec starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo do višine, določene v 8. členu zakona;
– pastorek, pod pogoji iz prejšnje alinee, če starša nista zavezanca za dohodnino;
– vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev in
– starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oziroma so ta manjša od višine posebne olajšave. Olajšava se prizna pod pogojem, da starši živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu oziroma so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini in zavezanec krije del stroškov za oskrbo. Olajšava se uveljavlja na podlagi potrdila socialnega zavoda oziroma centra za socialno delo. Olajšava se prizna pod enakimi pogoji tudi za starše oziroma posvojitelje zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino.
Za istega vzdrževanega družinskega člana se prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavil pravico do posebne olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
Zavezancem, katerim je kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti edini vir dohodkov, se prizna posebna olajšava za vzdrževane družinske člane tudi za vse člane gospodinjstva, ki sodelujejo pri doseganju dohodka iz kmetijstva in jim je to edini vir dohodkov, pod pogojem, da njihov zakonec nima drugih lastnih dohodkov. V takih primerih pripada zavezancu posebna olajšava tudi za otroke družinskih članov za katere, bi mu po drugi alinei prvega odstavka tega člena pripadala posebna olajšava, če bi bili zavezanci za dohodnino.«

V 11. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Če zavezanec dokaže, da je prejel dohodke za dela, ki jih je ustvarjal dalj kot eno leto, oziroma da njegovi dohodki izvirajo iz preteklih let, ali da jih je prejel za več let vnaprej, se razdelijo na toliko enakih delov, kolikor let je delo ustvarjal oziroma za kolikor let je prejel dohodke.«

V 13. členu se v prvem odstavku tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– prejemke, dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev:
1. organom družbenopolitičnih skupnosti ter domačim pravnim in fizičnim osebam,
2. tujim pravnim in fizičnim osebam, če so storitve opravljene na območju Republike Slovenije.«
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zavezanec po prvi alinei prejšnjega odstavka je tudi rezident Republike Slovenije, ki prejema plačo iz tujine za delo na območju Republike Slovenije.«
V sedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«.
V sedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »prvega«.

V 14. členu se v prvem odstavku prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»- plača, nadomestilo plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja, izplačani v denarju, bonih ali v naravi, razen nadomestil materialnih stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Zmanjšanje osnove za dohodnino po 15. in 16. točki 7. člena ter posebna olajšava za vzdrževane družinske člane po 8. členu zakona se upošteva že pri odmeri davka od osebnih prejemkov. Kriterij za ugotovitev višine zmanjšanja plače oziroma pokojnine je poprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji iz predpreteklega meseca. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane se prizna pri obdavčitvi plače in pokojnine na podlagi skupne pisne izjave o vzdrževanih družinskih članih, ki jo je zavezanec dolžan predložiti izplačevalcu osebnih prejemkov.«

Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:

Stimulacije in bonitete iz prve alinee prejšnjega člena, ki se vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov so:
1. plačila delodajalca za:
– neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter druga osebna zavarovanja;
– stroške nastanitve;
– stroške izobraževanja, ki niso v zvezi z zaposlitvijo;
2. razlika med revalorizacijskimi obrestmi in obrestmi, ki jih je delodajalec obračunal od posojila, danega delavcu. Revalorizacijske obresti se obračunavajo na podlagi rasti cen na drobno v mesecu pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se vštevajo obresti od danega posojila;
3. znesek popustov, ki jih delodajalec da delavcu na svoje proizvode in storitve;
4. vrednost daril delodajalca;
5. 0,5% knjižne vrednosti osebnega vozila mesečno, če je dano v uporabo delavcu tudi za privatne namene.
Če delavec vodi evidenco o prevoženih kilometrih za privatne namene, se v osnovo za davek všteje znesek kilometrine, ki bi jo prejel za prevožene kilometre z lastnim vozilom oziroma 70% tega zneska, če krije stroške goriva sam.«

V 15. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če se plača oziroma pokojnina izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela plače oziroma pokojnine ugotovi višina mesečne plače oziroma pokojnine in izvrši obračun davka ter poračun plačanega davka od posameznih delov plače oziroma pokojnine. Plača oziroma pokojnina, izplačana za več mesecev, se razdeli na toliko enakih delov, za kolikor mesecev se izplačuje. Obračun davka se izvrši od celotnega izplačanega zneska plače oziroma pokojnine po stopnji, ki ustreza znesku plače oziroma pokojnine enega meseca.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V 16. členu se v 11. točki podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ter od dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju«.
Za 12. točko se dodata nova 13. in 14. točka, ki se glasita:
»13. prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del invalidskih oseb z najmanj 70% telesno okvaro, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja;
14. prejemkov od opravljanja občasnih in začasnih del oseb, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja v skladu z zakonom;«
Sedanja 13. do 17. točka postanejo 15. do 19. točka.
V novi 15. točki se besedilo »študentskih organizacij ljubljanske in mariborske univerze, ki imajo na podlagi pogodbe o koncesiji z republiškim upravnim organom, pristojnim za finance, pooblastilo za izvajanje strokovnih nalog posredovanja dela« nadomesti z besedilom »študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja«.

V 17. členu se beseda »konzularni« nadomesti z besedama »diplomatsko-konzularni« v različnih sklonih, besedi »jugoslovanski državljani« pa se nadomestita z besedama »slovenski državljani« v različnih sklonih.

V 18. členu se za besedilom »sklenjenega v državi« črta vejica in doda besedilo »in zavezancu, ki prejema pokojnino iz tujine«.

Besedilo 20. člena se črta.

V 21. členu se v prvem in četrtem odstavku datum »1. decembra« nadomesti z datumom »31. decembra«.

V 22. členu se za besedo »skupnost« doda beseda »življenja«.

V 24. členu se v prvem odstavku beseda »dveh« nadomesti z besedo »štirih«.
V drugem odstavku se beseda »dvakratnega« nadomesti z besedo »štirikratnega«.

V 25. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena plačuje fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, in na njenem območju dosega dohodek iz kmetijstva, davek iz kmetijstva po stopnji 19%.«

V 27. členu se v drugem odstavku za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. zemljišča, za katerega je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča.«

V 35. členu se v prvem odstavku za besedo »zasebniki« doda besedilo »razen zavezancev iz 51.a in 51.b člena tega zakona.«

Besedilo 36. člena se črta.

V 37. členu se črta pika in doda besedilo »in predpisi o obdavčitvi dobička pravnih oseb«.

V 40. členu se v prvem odstavku črta pika in doda besedilo »in posebni prispevki, uvedeni z zakoni«.

V 41. členu se doda nova 1. točka, ki se glasi:
»1. vkalkulirane dolgoročne rezervacije materialnih in nematerialnih stroškov ter iz naslova blaga, ki se priznavajo samo zavezancem, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo – v višini 70% teh stroškov. Višino rezervacije in namene, za katere se rezervacija oblikuje, je zavezanec dolžan sporočiti pred pričetkom odmernega leta davčnemu organu, pristojnemu za odmero davka iz dejavnosti;«.
Sedanje 1., 2. in 3. točka postanejo 2., 3. in 4. točka.
V novi 4. točki se »30%« nadomesti s »70%«.

V 42. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Od dobička se odštejejo še naslednja izplačila:«.
V 1. točki se beseda »izplačani« nadomesti z besedo »izplačana«.

V 47. členu se v prvem odstavku »10%« nadomesti z »20%«.
V tretjem odstavku se beseda »dveh« nadomesti z besedo »štirih«.
V četrtem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »četrtega«.

V 49. členu se v četrtem odstavku v drugi alinei črta podpičje in doda besedilo »in mu je bila skladno s takrat veljavnimi predpisi priznana olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti«.
V tretji alinei se besedi »družinskim članom« nadomestita z besedilom »zakoncem, starši oziroma posvojitelji, starimi starši in otroci oziroma posvojenci«.

Za 49. členom se doda nov 49.a člen, ki se glasi:

Zavezancem, ki poslujejo v prostih conah, se v prvih petih letih od pričetka poslovanja dobiček, dosežen z izvozom blaga in storitev, ne obdavči.«

V 50. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancu, ki za nedoločen čas zaposli pripravnika oziroma delavca, ki prvič sklene delovno razmerje in delavca, ki je prijavljen pri službi za zaposlovanje, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 23% izplačane plače temu delavcu.«
V tretjem odstavku se besedi »odmerjeni davek« nadomestita z besedama »davčna osnova«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Zavezancu, ki sprejme učenca po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela vzgojnoizobraževalnega procesa v poklicnem izobraževanju, se osnova za davek zniža za znesek izplačane nagrade temu učencu.«

V 51. členu se besedi »odmerjeni davek« nadomestita z besedama »davčna osnova«.

Za 51. členom se dodajo novi 51.a, 51.b, 51.c, 51.č in 51.d členi, ki se glasijo:

Samostojni kulturni delavci, za dohodke dosežene z ustvarjanjem kulturnih vrednot, zasebni raziskovalci, zasebniki, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost, samostojni športniki, samostojni športni delavci in duhovniki lahko zahtevajo, da se jim dobiček ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 40% ustvarjenih prihodkov, pod pogojem, da ne zaposlujejo delavcev.
Zahtevo morajo zavezanci predložiti davčnemu organu pred pričetkom leta, za katero zahtevajo ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Na način in pod pogojem iz prejšnjega člena se ugotavlja dobiček tudi zavezancem, ki dosegajo dohodek z opravljanjem domače in umetne obrti, čebelarstvom, s sprejemanjem gostov na prenočevanje kot postranskim poklicem in sprejemanjem gostov v kmečkem gospodarstvu (kmečki turizem), če podajo zahtevo v roku, določenem v prejšnjem členu.
Zavezancem iz prejšnjega odstavka se pri ugotavljanju dobička odštejejo od ustvarjenih prihodkov odhodki v višini 60% ustvarjenih prihodkov.

Za zavezance, ki zahtevajo ugotavljanje dobička po 51.a in 51.b členu, se ne uporabljajo določbe 47., 49., 49.a in 51. člena zakona.

Zavezanci iz 51.a in 51.b člena plačujejo davek iz dejavnosti od vsakega posameznega prejemka, če je izplačevalec pravna oseba oziroma zasebnik, ki opravlja dejavnost. Če je izplačevalec fizična oseba se davek plača na podlagi mesečnih napovedi zavezanca o doseženem prihodku.

Stopnja davka je 12%, razen za zavezance iz 51.b člena, ki dosegajo dohodke z opravljanjem dejavnosti kot postranski poklic, za katere je stopnja 15%.«

V 53. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Če prodajna cena kapitala ni ustrezna ceni kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, se za ugotavljanje osnove za davek upošteva kot prodajna cena v odmernem postopku, ugotovljena vrednost kapitala.
Pri ugotavljanju osnove za davek od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, pridobljenih na podlagi odprodaje družbenih stanovanj, prodajna cena ne more biti nižja od valorizirane vrednosti teh nepremičnin v času pridobitve brez upoštevanja popusta, ki je bil priznan na podlagi predpisa, ki ureja prodajo družbenih stanovanj.«

V 56. členu se stopnja »15%« nadomesti s stopnjo »20%«.

V 57. členu se črta tretji odstavek.

Besedilo 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnova za davek od obresti na posojila je razlika med prejetimi obrestmi na posamezno posojilo in revalorizacijskimi obrestmi, izračunanimi na podlagi rasti cen na drobno v obdobju, za katerega je bilo dano posojilo.«

V 63. členu se številki »60. in 61.« nadomestita s številkama »61. in 62.«.

Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov, se priznajo stroški v višini 60%. Če zavezanec predloži dokazila o višjih stroških od normiranih, se priznajo dejanski stroški.«

Za 64. členom se doda nov 64.a člen, ki se glasi:

Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča doseže z oddajanjem zemljišča v najem, je znesek najemnine prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki jih zavezanec dokaže z računi ter davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih.«

Besedilo 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je najemnina plačana za več let, se davek plača od celotne najemnine v letu, v katerem je bila najemnina prejeta.«

V 71. členu se v prvem odstavku besedilo »iz avtorskih pravic« nadomesti z besedilom »iz premoženjskih pravic«.

Besedilo 72. člena se črta.

V 74. členu se stopnja »15%« nadomesti s stopnjo »25%«.

V 76. členu se besedilo »ki plačujejo davke po odbitku« nadomesti z besedilom »za katere je davek obračunal in plačal izplačevalec prejemkov oziroma dohodkov«.

V 77. členu se za besedilom »davek iz dejavnosti« doda besedilo »razen zavezancev, katerim se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov«.

V 78. členu se besedi »do 30. junija« nadomestita z besedama »do 31. marca«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če je vložitev napovedi za dohodnino vezana na podatke o davčni osnovi za posamezno podvrsto dohodnine, ki se ugotavlja z odločbo davčnega organa po preteku leta, mora zavezanec vložiti napoved za dohodnino v petnajstih dneh od dneva prejema odločbe.«

Za 81. členom se doda nov 81.a člen, ki se glasi:

Zavezanec, ki prejema plačo oziroma pokojnino iz tujine oziroma prejema plačo pri diplomatsko-konzularnih predstavništvih tujih držav, pri mednarodnih organizacijah, pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo diplomatsko imuniteto, mora v sedmih dneh od dneva, ko je prvič prejel plačo oziroma pokojnino, napovedati te prejemke pri davčnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.
Zavezanec za davek od osebnih prejemkov mora prejemke, dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev domačim fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnim osebam napovedati pri davčnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.«

V 82. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zavezanec, ki se mu ugotavlja dobiček z upoštevanjem normiranih odhodkov, vloži napoved prihodkov, doseženih pri domači fizični osebi ter tuji pravni in fizični osebi, do 15. v mesecu za pretekli mesec pri davčnem organu občine, na območju katere je vpisan v register zasebnikov. Če register vodi republiški upravni organ, vlaga zavezanec napoved pri davčnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče.«

V 85. členu se v prvem odstavku črtata besedi »in pravnim«.

V 88. členu se za besedo »dohodek« črta vejica, besedilo »in sicer združeno« pa nadomesti z besedilom »po lastnikih, ločeno za kmetijska in gozdna zemljišča, ter združeno«.

V drugem odstavku 89. člena se besedilo »hranilno kreditne službe« nadomesti z besedo »hranilnice«.

V 97. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Kadar je izplačevalec osebnih prejemkov in drugih dohodkov, od katerih se davek plačuje od vsakega posameznega dohodka, pravna oseba ali zasebnik, je dolžna za zavezanca obračunati in plačati davek (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku), če s tem zakonom ni drugače določeno.«
V drugem odstavku se besedi »osebnih dohodkov« nadomestita z besedilom »plač in pokojnin«.
Tretji odstavek se črta.
V četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »drugih« dodata besedi »prejemkov oziroma«.
Za novim tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Predstojnik republiškega upravnega organa za finance za vsako leto določi in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije znesek davka, do katerega izplačevalec prejemkov oziroma dohodkov iz prejšnjega odstavka ne plača davka po odbitku. Ti prejemki oziroma dohodki se po preteku leta vštejejo v osnovo za dohodnino.«

Prvi odstavek 100. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz dejavnosti plačujejo letno akontacijo v višini davka po odmerni odločbi predpreteklega leta, revaloriziranega s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa cen na drobno preteklega leta v Republiki Sloveniji v primerjavi s predpreteklim letom.«

Za 100. členom se doda nov 100.a člen, ki se glasi:

Če zavezanec z obračunom, izvršenim na podlagi podatkov poslovnih knjig oziroma evidenc o prihodkih in odhodkih, izkaže, da višina akontacije, določene po prvem odstavku prejšnjega člena, ne ustreza obsegu poslovanja, se določi nova višina letne akontacije s posebno odločbo. Zavezanec lahko vloži zahtevo za spremembo višine akontacije v petnajstih dneh po preteku vsakega trimesečja. Davčni organ lahko s posebno odločbo določi novo višino letne akontacije, če pri pregledu poslovnih knjig zavezanca ugotovi, da višina akontacije glede na podatke o prihodkih in odhodkih ne ustreza obsegu poslovanja.«

V 104. členu se za besedo »plačilo« doda besedilo »enega ali več obrokov«.
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»V primerih, določenih v 31. členu zakona, se lahko odloži plačilo obroka davka iz kmetijstva za čas do šest mesecev.
Vlogo za odlog plačila mora zavezanec vložiti v roku za plačilo obroka akontacije oziroma obroka davka. Če v vlogi prosi za odlog plačila več obrokov, mora vlogo vložiti v roku za plačilo prvega obroka akontacije oziroma obroka davka.«

Prvi odstavek 115. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na kraju prekrška posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če davčnemu organu ne dovoli pregledati prostorov, v katerih opravlja dejavnost oziroma hrani material ali proizvode oziroma mu ne dovoli ali ne omogoči pregledati naprav, blaga, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega, kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti, ali če ga pri pregledu ovira (92. člen).«

V 116. členu se znesek »2.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »25.000 tolarjev«, znesek »10.000 dinarjev« pa z zneskom »50.000 tolarjev«.
V 1. točki se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi:
»(78. člen, 79. člen; prvi odstavek 81.a člena, drugi odstavek 82. člena; prvi in drugi odstavek 84. člena; prvi in drugi odstavek 85. člena; prvi in drugi odstavek 86. člena in 87. člen);«.
V 6. točki se beseda v oklepaju »četrti« nadomesti z besedo »tretji«.

Besedilo 117. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.«

V prvem in drugem odstavku 118. člena se zneska »20.000 dinarjev« nadomestita z zneskoma »100.000 tolarjev«.
V tretjem odstavku se znesek »2.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »10.000 tolarjev«.

V prvem odstavku 119. člena se znesek »20.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »100.000 tolarjev«.
V drugem odstavku se znesek »2.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »10.000 tolarjev«.

V prvem odstavku 120. člena se znesek »20.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »100.000 tolarjev« in besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »(drugi in tretji odstavek 97. člena)«.
V drugem odstavku se znesek »2.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »10.000 tolarjev«.

Besedilo 122. člena se črta.

V celotnem besedilu zakona se besede »bruto osebni dohodek in osebni dohodek« nadomestijo z besedo »plača«, beseda »dinar« pa z besedo »tolar« v ustreznih sklonih.

Zavezanci, ki bodo za leto 1992 uveljavljali vkalkulirane dolgoročne rezervacije materialnih in nematerialnih stroškov ter iz naslova blaga po 23. členu tega zakona, so dolžni višino rezervacije in namene za katere se rezervacije oblikujejo, sporočiti davčnemu organu do 29. februarja 1992.

Zavezanci iz 30. člena tega zakona morajo zahtevo za ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov predložiti davčnemu organu do 31. januarja 1992.

Določba tretje alinee 52. člena zakona se prične uporabljati 1. 1. 1994.

Določbe 1., 2., 3., 4., 5., 16., 18. in 22. člena, 4. točke 23. člena, 25., 26., 28., 29. in 34. člena tega zakona ter določbe 30. člena tega zakona, ki se nanašajo na samostojne kulturne delavce, se uporabljajo že pri odmeri dohodnine za leto 1991.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 1992.