Ustavno sodišče Republike Slovenije je na pobudo Jožefe Barič iz Šentjerneja v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti prostorskega dela dolgoročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-2000 in prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-1990 ter odloka Skupščine občine Novo mesto o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno gradnjo individualnih in vrstnih hiš ter objektov drobnega gospodarstva v Šentjerneju – za hipodromom na seji dne 19. 12. 1991

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti
– prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86) v delu, ki se nanaša na zazidalni načrt Šentjernej – za hipodromom, in
– prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86) v delu, ki se nanaša na zazidalni načrt Šentjernej – za hipodromom, se ustavi.

3. člen odloka Skupščine občine Novo mesto o prenehanju lastninske pravice na območju, namenjenem za kompleksno gradnjo individualnih in vrstnih hiš ter objektov drobnega gospodarstva v Šentjerneju – za hipodromom (Skupščinski Dolenjski list, št. 26/86), kolikor se nanaša na parc. št. 310 in 311, se razveljavi.
Obrazložitev
Na podlagi pobude občanke je ustavno sodišče. s sklepom U-I-23/88-5 z dne 5. 5. 1988 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa in odločbe navedenih splošnih aktov, ker je domnevalo, da Skupščina občine Novo mesto obeh izpodbijanih občinskih družbenih planov pred nujno uveljavitvijo ni uskladila z obveznimi prostorskimi izhodišči družbenih planov Republike Slovenije v smislu 49. in 50. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89).
Dne 22. 2. 1990 je Skupščina občine Novo mesto sprejela spremembe in dopolnitve dolgoročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-2000 in jih objavila v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 3/90. S temi spremembami in dopolnitvami je bil družbeni plan občine Novo mesto za obdobje 1986-2000 usklajen v smislu 49. člena zakona o urejanju prostora z obveznimi prostorskimi izhodišči iz dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000, kar je ugotovil dne 23. 7. 1991 s svojim mnenjem Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Tako je bila med postopkom pred ustavnim sodiščem odpravljena nezakonitost dolgoročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-2000.
Dne 17. 12. 1990 je Skupščina občine Novo mesto sprejela spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-1990 in jih objavila v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 15/90. Z navedenimi spremembami in dopolnitvami je občinska skupščina uskladila srednjeročni družbeni plan občine Novo mesto v smislu 50. člena zakona o urejanju prostora z obveznimi izhodišči družbenih planov Republike Slovenije, kar je ugotovil dne 28. 5. 1991 Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije s posebnim sklepom. Tako je bila med postopkom pred ustavnim sodiščem odpravljena nezakonitost srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-1990.
Nezakonitost odloka Skupščine občine Novo mesto o prenehanju lastninske pravice pa ni bila odpravljena med postopkom pred ustavnim sodiščem. Glede tega odloka še vedno velja, da je bil sprejet na podlagi z republiškimi plani neusklajenih delov prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto iz leta 1986 v nasprotju z določbami zadnjega odstavka 49. člena in zadnjega odstavka 50. člena zakona o urejanju prostora.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 22. člena in četrte alinee drugega. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo oziroma na podlagi 413. člena ustave in druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS na seji odločilo tako, kot je navedeno v izreku tega sklepa in odločbe, v sestavi: predsednika dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.