KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
A. OBLIGACIJSKI DEL
1. STRANKE KOLEKTIVNE POGODBE
1. člen
To kolektivno pogodbo sklenejo: Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in naslednji sindikati:
1. Sindikat strojevodij Slovenije
2. Neodvisni sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije
3. Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije 4. Svobodni in neodvisni sindikat delavcev v železniškem prometu Slovenije
2. člen
S pojmom delodajalec se v nadaljnjem besedilu opredeljuje izvršni svet in s statuti javnega podjetja, družbenih podjetij in zavodov iz 3. člena te pogodbe pooblaščeni organi in delavci.
2. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
3. člen
Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce javnega podjetja ZG Ljubljana ter za vse delavce družbenih podjetij in zavodov, ki so v skladu z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja za področje dejavnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 43/89) organizirani ob javnem podjetju. Za poslovodne delavce, ki so kot taki opredeljeni s statutom javnega podjetja in statuti družbenih podjetij in zavodov, tarifni del ne velja.
Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Pravice in dolžnosti iz nje imajo delavci ne glede na dolžino trajanja delovnega razmerja.
3. ČASOVNA VELJAVNOST
4. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja 1 leto.
Podaljša se za 1 leto, če se najpozneje 3 mesece pred njenim iztekom ne zahteva sprememba ali če se ne začne postopek za sklenitev nove.
5. člen
Vsaka pogodbena stranka lahko kadar koli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe. Predlog mora biti podan drugim strankam v pisni obliki z obrazložitvijo. Stranke morajo do predloga zavzeti stališče v 30 dneh in o njem obvestiti predlagatelja. Če se v tem roku opredelitev ne sprejme, začne predlagatelj postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Pri sklenitvi, spremembi, dopolnitvi ali odstopu od te pogodbe nastopajo sindikati skupno. Posamezni sindikat lahko kot podpisnik te pogodbe samostojno zahteva spremembe in dopolnitve, toda le pod pogojem, da je pridobil soglasje vseh drugih sindikatov, ki so podpisniki te pogodbe. Soglasje ni potrebno, ko gre za sklenitev, spremembo ali dopolnitev aneksa k tej pogodbi, katerega podpisnik je posamezni sindikat.
4. POZITIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST
6. člen
Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
5. NEGATIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST
7. člen
Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
6. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV
8. člen
Za reševanje sporov med strankami te kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje.
Za tovrstne spore se štejeta pravni in interesni spor, ki izvirata iz te pogodbe:
9. člen
Na strani sindikatov v sporu lahko nastopa vsak sindikat samostojno ali skupaj z drugimi.
Stranki v sporu imenujeta vsaka po dva člana komisije. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih ali javnih delavcev.
10. člen
Postopek pomirjevanja se ob pogoju iz 8. člena začne na zahtevo katere koli stranke.
11. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera koli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešno.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen in obvezuje obe.
Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo, oziroma nadomešča tiste njene določbe, ki so z njim v nasprotju.
12. člen
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitraža.
Število arbitrov je liho.
Stranki imenujeta enako število arbitrov, vendar najmanj dva.
Predsednika arbitraže imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
Odločba arbitraže je dokončna.
7. ORGAN ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE
13. člen
Stranke kolektivne pogodbe imenujejo petčlanski organ za njeno razlago, v katerega dva imenujejo sindikati, dva Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, petega pa imenujejo sporazumno.
8. POSLEDICE KRŠITVE PRAVIC IN DOLŽNOSTI STRANK
14. člen
Če katera od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko tista, ki se ravna po njej, od nje odstopi, in sicer s pisno izjavo in trimesečnim odpovednim rokom.
Po odstopu od te pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove.
B. NORMATIVNI DEL
9. RAZVRSTITEV DEL
15. člen
Delodajalec razvrsti delovna mesta v tarifne skupine, glede na njihovo zahtevnost v skladu s to pogodbo in splošnim aktom o sistemizaciji.
10. POGOJI ZA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
16. člen
Delodajalec lahko sklene delovno razmerje s kandidatom, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje, določene z zakonom, to pogodbo in splošnim aktom.
17. člen
Delodajalec lahko v splošnem aktu določi naslednje posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja glede:
– strokovne izobrazbe ter znanja in zmožnosti,
– delovnih izkušenj, če so te glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste zahtevnosti in odgovornosti dela,
– strokovnega izpita iz stroke, v katere delo sodi,
– zdravstvene sposobnosti,
– znanja tujega jezika,
– poskusnega dela v skladu z določili te pogodbe,
– pogojev, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri neposrednem opravljanju železniškega prometa in so določeni s posebnimi predpisi.
18. člen
Delovne izkušnje iz druge alinee prejšnjega člena se lahko določijo v trajanju največ:
– I., II. in III. stopnja zahtevnosti dela do 1 leta
– IV. in V. stopnja zahtevnosti dela od 1 do 3 let
– VI. in VII. stopnja zahtevnosti dela od 1 do 4 let
– VIII. in IX. stopnja zahtevnosti dela od 2 do 5 let.
11. OBJAVA DELOVNEGA MESTA
19. člen
Delodajalec v objavi oziroma razpisu delovnega mesta navede:
– čas, za katerega sklene delovno razmerje,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši kot osem in ne daljši kot petnajst dni,
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od osem dni po opravljeni izbiri.
12. SKLEP O POTREBI PO SKLENITVI DELOVNEGA RAZMERJA IN IZBIRA MED KANDIDATI
20. člen
O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča delodajalec s sklepom.
21. člen
Delodajalec odloči o izbiri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo, po postopku, določenem v splošnem aktu.
V osmih dneh po opravljeni izbiri mora vsem prijavljenim kandidatom vročiti sklep o izbiri.
Izbrani kandidat nastopi delo po dokončnosti sklepa o izbiri z dnem, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi. Iz upravičenih razlogov lahko delo nastopi pozneje, vendar mora o njih obvestiti delodajalca.
22. člen
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za pritožbo, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo oziroma razpisom zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.
23. člen
Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.
24. člen
Ko gre za dela pri neposrednem opravljanju železniškega ali cestnega prometa, delodajalec najprej preizkusi kandidatove posebne zdravstvene in psihofizične sposobnosti.
25. člen
Za izvedbo preizkusa delodajalec določi, strokovnega delavca, ki mora imeti najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot jo ima kandidat.
13. PRENOS POOBLASTIL
26. člen
Delodajalec lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ delodajalca, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
14. POGODBA O ZAPOSLITVI
27. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev in trajanje delovnega razmerja
– delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje
– poskusno delo, če se zahteva
– pripravništvo, če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom
– kraj opravljanja dela
– delovni čas, odmori, počitki in dopust
– plače in nadomestila plače
– ukrepi za posebno varstvo delavcev
– izobraževanje
– delovna doba s povečanjem – benificirana delovna doba
– način spremembe pogodbe o zaposlitvi – konkurenčna klavzula
– druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
28. člen
Delodajalec pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznani delavca z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
To kolektivno pogodbo mora hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadar koli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
Delodajalec je dolžan predloge pogodb o zaposlitvi za delavce, ki so na dan sklenitve te kolektivne pogodbe že zaposleni pri njem, predložiti sindikatom v preučitev in presojo.
15. POSKUSNO DELO
29. člen
Delodajalec, ki odloča o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo, če je to kot poseben pogoj navedeno v splošnem aktu.
S splošnim aktom se lahko določi trajanje poskusnega dela, toda največ:
– do IV. skupine zahtevnosti del 1 mesec
– V. skupina zahtevnosti del 2 meseca
– VI. in VII. skupina zahtevnosti del 4 mesece
– VIII. in IX. skupina zahtevnosti del 6 mesecev.
30. člen
Delodajalec določi za spremljanje poskusnega dela strokovnega delavca, ki ima najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot jo ima delavec na poskusnem delu.
Na predlog strokovnega delavca, ki spremlja poskusno delo, ga lahko skrajša, toda le v soglasju z delavcem.
Pri sprejemu ocene o uspešnosti poskusnega dela upošteva naslednje kriterije:
– strokovnost in samostojnost pri delu
– delovne navade in prizadevnost
– količina in kakovost opravljenega dela.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko poda pisno odpoved.
16. PRIPRAVNIŠTVO
31. člen
Pripravništvo se določi glede na stopnjo strokovne izobrazbe, razen če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:
– za delavce z nižjimi stopnjami strokovne izobrazbe, za katere je pripravništvo po zakonu obvezno – 4 mesece
– za delavce s V. stopnjo strokovne izobrazbe – 6 mesecev
– za delavce s VI. stopnjo strokovne izobrazbe – 8 mesecev
– za delavce s VII. stopnjo strokovne izobrazbe – 12 mesecev.
32. člen
Delodajalec podaljša pripravniško dobo delavcu, ki je bil upravičeno odsoten:
– za dela IV. in V. stopnje – najmanj 14 dni
– za dela VI. stopnje – najmanj 21 dni -za dela VII. stopnje – najmanj 28 dni. Podaljša jo za toliko časa, kolikor je trajala upravičena odsotnost delavca.
33. člen
Pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se odvisno od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša, in sicer:
– za delavce do vključno V. stopnje – največ 3 mesece
– za delavce VI. stopnje – največ 4 mesece
– za delavce VII. stopnje – največ 6 mesecev.
34. člen
Delodajalec pripravniku določi mentorja in program pripravništva, v pogodbi o zaposlitvi pa določi način spremljanja in ocenjevanja.
35. člen
Delodajalec lahko na predlog mentorja pripravništvo skrajša za največ eno tretjino.
36. člen
Delodajalec zagotovi pripravniku 30 dni pred iztekom pripravniške dobe opravljanje strokovnega izpita, pred iztekom pripravniške dobe pa tudi njegovo morebitno ponovitev. Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja iz stroke, za katero se je pripravnik usposabljal.
37. člen
Pri opravljanju strokovnega izpita delodajalec omogoči navzočnost sindikata.
17. POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV DELA
38. člen
Delodajalec lahko s sklepom razporedi delavca, za katerega se na način, določen s to pogodbo ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela ali ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim.
39. člen
Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.
40. člen
Delodajalec pred izdajo sklepa iz 38. člena te pogodbe spremlja delavčevo delo najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo navzočnost delavca na delu.
41. člen
Delodajalec o začetku spremljanja delavčevega dela pisno obvesti sindikat in delavca, navede vzroke, zaradi katerih namerava spremljati delavčevo delo, omogoči vpogled v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se bo začel postopek spremljanja ter se o vsem tem pogovori z delavcem in sindikatom. O pogovoru je treba voditi zapisnik.
42. člen
Delodajalec ne sme začeti postopka za ugotavljanje delavčevih zmožnosti in znanja v času poskusnega dela ter pripravništva.
43. člen
Delodajalec zagotavlja javnost postopka.
44. člen
Delodajalec ne sme izreči delavcu iz 38. člena te pogodbe sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in enakih možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
18. RAZPOREJANJE DELAVCEV
a) Razporeditev na enako zahtevno delo
45. člen
Delodajalec lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela delavca trajno ali začasno razporedi na vsako delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim.
b) Razporeditev na manj zahtevno delo,
46. člen
Delodajalec lahko zaradi nenadne odsotnosti drugega delavca, okvare delovnih naprav in postrojenj ali težke prometne situacije (bistveno povečan obseg prometa, izredni dogodek težje narave ipd.) delavca začasno razporedi na delovno mesto, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, toda pri tem mora upoštevati delavčevo znanje in njegove zmožnosti.
Začasna razporeditev lahko traja le, dokler trajajo navedene izjemne okoliščine.
c) Razporeditev v drugo podjetje
47. člen
Delodajalec lahko začasno razporedi delavca na delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, v drugo podjetje v okviru dejavnosti železniškega prometa v naslednjih primerih:
– če se zaradi pomanjkanja surovin in repromateriala, energije, okvar na strojih, zmanjšanja ali preusmeritve programa zmanjša obseg dela in delavcu tako ni mogoče zagotoviti dela.
– če drugo podjetje potrebuje delavca zaradi povečanega obsega dela ali nadomeščanje delavčev, v lastnem podjetju pa delavci nimajo dovolj dela.
48. člen
Delodajalec lahko začasno razporedi delavca tudi v drugo podjetje izven dejavnosti železniškega prometa, če so izčrpane vse možnosti za začasno razporeditev v drugo podjetje v okviru dejavnosti železniškega prometa. V tem primeru delavec ostane v delovnem razmerju v podjetju v okviru dejavnosti železniškega prometa.
Delavca dejavnosti železniškega prometa, ki je usposobljen po posebnih programih in katerega delo je neposredno vezano na urejen, in varen železniški promet, je mogoče začasno razporediti izven dejavnosti železniškega prometa samo na sorodna delovna mesta v gospodarstvu (industrijske železnice).
49. člen
Začasna razporeditev v drugo podjetje lahko traja največ 6 mesecev. Delodajalec delavcu zagotavlja vse pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imel na delovnem mestu v svojem podjetju oziroma delovnem mestu v drugem podjetju, če so te zanj ugodnejše.
č) Razporeditev v drug kraj
50. člen
Delodajalec ne sme razporediti delavca v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če bi po zdravnikovem mnenju taka razporeditev negativno vplivala na delavčevo zdravstveno stanje,
– če nima zagotovljenega prevoza z javnim prevoznim sredstvom,
– če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2 uri,
– če bi se bistveno poslabšale življenjske razmere delavca ali njegove družine oziroma so v slednji nastale izjemne – okoliščine, o katerih poda mnenje služba za socialno delo,
– če ima delavec otroke, stare do 7 let, oziroma, če imajo matere in delavci samohranilci otroke, stare do 15 let,
– če delavec neguje in skrbi za težje telesno ali zmerno težje telesno oziroma težko duševno ali zmerno težje duševno prizadetega družinskega člana,
– če gre za invalida II. in III. kategorije,
– če gre za delavko staro nad 50 let in delavca starega nad 55 let,
– če bi bilo delavcu, onemogočeno izobraževanje za višjo stopnjo strokovne izobrazbe in se že izobražuje,
– če gre za sindikalnega zaupnika.
Delodajalec lahko razporedi delavca v drug kraj v primeru iz tretje alinee pod pogojem, da mu v kraju, v katerega je razporejen, zagotovi primerno stanovanje v skladu s stanovanjskimi standardi.
d) Vročitev odločbe
51. člen
Delodajalec vsako odločbo o razporeditvi delavca v skladu s to pogodbo vroči tudi sindikatu v preučitev in presojo.
19. DELO NA DOMU
52. člen
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
Tako delavcu, ki dela na domu, kot delavcu, ki dela v podjetju, delodajalec zagotavlja enake upravljalske pravice, varne delovne razmere in varno okolje ter nadzorovanje varstva pri delu.
Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
20. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE PRI DELODAJALCU ZAČASNO NEPOTREBNO
53. člen
Delodajalec lahko določi delavce, katerih delo postane začasno nepotrebno, le v skladu s 55. členom te pogodbe.
Začasno nepotrebne delavce lahko razporedi v skladu z zakonom in to pogodbo. Pri razporejanju na delo v drug kraj upošteva 1., 4., 7. in 8. alineo 50. člena te pogodbe.
21. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE PRI DELODAJALCU TRAJNO NEPOTREBNO
54. člen
Delodajalec lahko ugotavlja na ravni podjetja število trajno nepotrebnih delavcev le v skladu z zakonom, to pogodbo in na podlagi akta o notranji organiziranosti vseh delov podjetja, ki bo temeljil na podjetniško poslovnem kriteriju, trženju in rentabilnosti, ekonomičnosti in povezanosti z uporabniki železniških storitev.
55. člen
Delodajalec pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upošteva naslednje izločilne kriterije:
– strokovna izobrazba
– delovna uspešnost
– delovne izkušnje v dejavnosti železniškega prometa
– skupna delovna doba, vključno z benificirano delovno dobo
– zdravstveno stanje.
Kot šesti kriterij se upošteva socialno stanje, ki ga ugotavlja socialna služba v podjetju. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot stranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti in lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.
Delodajalec lahko določi seznam delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, le na podlagi organizacijskega predpisa, ki ga sprejme v soglasju s sindikati in v katerem se opredelijo podrobni kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti.
Delavce obvešča o vseh dejavnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev. Ti morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
56. člen
Delodajalec lahko določi v skladu s to pogodbo število ter kategorijo presežnih delavcev. V isto kategorijo lahko uvrsti tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva ista vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanje in zmožnosti.
Pri tem sprejme program njihovega reševanja in določi njihove pravice.
57. člen
Delovno razmerje v primerih, ko postane delo trajno nepotrebno, ne preneha:
– delavcu v času služenja vojaškega roka,
– delavcu v času, ko je zaradi bolezni začasno odsoten z dela,
– nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,
– delavcu članu organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce, in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu poverjeniku, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
– delavcu izvoljenemu za delegata skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
58. člen
Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:
– delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko upokojitev ali se mu ne zagotovi dela za nedoločen čas V drugi organizaciji,
– delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,
– obema zakoncema, ki sta zaposlena v istem podjetju,
– delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje,
– delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti.
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le:
– če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe,
– če mu je do izpolnitve pogojev za upokojitev zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti,
– če mu je zagotovljena ustrezna odpravnina.
59. člen
Delodajalec lahko delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji, prekine delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge in tretje alinee iz 57. člena te kolektivne pogodbe začne teči, ko se delavec vrne na delo, za delavce iz četrte in pete alinee pa začne ta rok teči dve leti po izteku njihovega mandata.
60. člen
Če delavcu sporazumno preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, mu delodajalec izplača celotni znesek nadomestila plače.
Delodajalec izplača delavcu odpravnino v skladu s tarifnim delom te pogodbe. Ni pa dolžan izplačati odpravnine delavcu, kateremu je v okviru programa reševanja presežkov delavcev zagotovil ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu ali mu je dokupil zavarovalno dobo.
Če v enem letu zaposli nove delavce, potem delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje, zagotavlja prednostno pravico.
22. DELOVNI ČAS
61. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, enake upravljalske pravice, kot tistemu, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
62. člen
Polni delovni čas delavcev znaša največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi odmori med delom.
63. člen
Delodajalec lahko glede na naravo dela polni delovni čas razporedi tako, da se delo opravlja:
– v dopoldanskem času
– v popoldanskem času
– v izmenah.
Razporeditev delovnega časa v izmenah določi le v soglasju s sindikati.
Če delavka dela s krajšim delovnim časom, ker je to potrebno zaradi otroka, lahko razporeditev delovnega časa določi le v dogovoru z njo.
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, lahko delo-, dajalec določi razporeditev delovnega časa le v dogovoru z njim.
64. člen
Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon, in:
– če je to potrebno zaradi povezanosti delovnih procesov v zvezi z izvajanjem železniškega prometa zaradi nastalih izjemnih okoliščin, izjemnega izpada voznih sredstev, pomanjkanja energije ipd.,
– če se ob nastopu dela ugotovi, da delavec, ki neposredno sodeluje pri opravljanju železniškega prometa, ni sposoben opravljati dela in ga mora zato drugi delavec opravljati namesto njega.
Delo preko polnega delovnega časa po prejšnjem odstavku se šteje kot delo v posebnih delovnih razmerah.
Zaradi solidarnostni lahko uvede delo preko polnega delovnega časa le v soglasju s sindikati. Pri tem so izvzeti primeri, ki jih določa zakon.
65. člen
Delodajalec ne sme zahtevati od delavca, da dela preko polnega delovnega časa, če:
– bi takšno delo lahko poslabšalo njegovo zdravstveno stanje,
– neguje ožjega družinskega člana, kar je potrebno po mnenju zdravnika,
– si nikakor ne more zagotoviti varstva otroka v času preko polnega delovnega časa.
66. člen
Delodajalec lahko delavcu opraviči vsako zamudo na delo v vseh primerih, ko delavec predloži ustrezno pisno opravičilo oziroma so okoliščine za zamudo takšne, da obstajajo vsi razlogi za to.
23. ODMORI MED DELOM
67. člen
Delodajalec ne sme določiti izrabe odmora med delom na začetku ali na koncu delovnega časa.
Praviloma določi odmor med delom v enkratnem trajanju, v več delih pa samo, če je glede na vpliv dela na delavčevo zdravje in sposobnost taka delitev najprimernejša.
Odmor med delom določi na posamezni dan ali izmeno v trajanju, ki je odvisno od razporeda delovnega časa ter narave dela, in sicer:
– delavcem, ki delajo poln delovni čas: 30 minut v enkratnem trajanju,
– delavcem, ki delajo manj kot poln delovni čas (krajši delovni čas): v enkratnem trajanju za vsako uro dela po 5 minut, vendar ne več kot 30 minut in ne manj kot 15 minut,
– delavcem, ki delajo več kot poln delovni čas (nadurno delo) za vsako uro dela preko polnega delovnega časa še po 5 minut, vendar največ 45 minut v nepretrganem ali deljenem času,
– delavcem, ki delajo v izmenah: za vsako uro dela nad 8 ur še po 5 minut, vendar največ 50 minut v nepretrganem ali deljenem času,
– vozniku, ki vozi tovorno motorno vozilo z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg: 30 minut po 4 urah vožnje v enkratnem trajanju,
– delavkam, ki delajo v nočnem času: 50 minut v nepretrganem ali deljenem času oziroma za vsako uro dela nad 8 ur še po 5 minut, vendar največ 70 minut v nepretrganem ali deljenem času.
24. ODSOTNOST Z DELA Z NADOMESTILOM IN BREZ NADOMESTILA PLAČE
68. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu ne glede na zahteve delovnega procesa odsotnost z dela z nadomestilom plače za čas do sedem dni v koledarskem letu v naslednjih primerih:
dni
- lastna poroka 3
- poroka otroka 2
- rojstvo otroka 3
- smrt v ožji družini 3
- smrt starih staršev delavca in zakonca 1
- selitev družine v drug kraj 3
- selitev družine v istem kraju 2
- elementarne nesreče 5
- druge hujše nesreče v ožji družini 2
- razveza zakonske zveze 2
- priprava in opravljanje strokovnega
ali drugega izpita v interesu delavca 3
- prostovoljno dajanje krvi 2
Za člane ožje družine se štejejo: zakonec, partner v izvenzakonski skupnosti, otroci in posvojenci, posvojitelj, starši delavca in zakonca, bratje in sestre delavca in zakonca.
69. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu odsotnost z dela z nadomestilom plače:
– za čas aktivnega oddiha, v skladu s splošnim aktom, ki ga sprejme v soglasju s sindikati
– za izobraževanje, izpopolnjevanje in pripravo na posamezni oziroma zaključni izpit,
– za kulturne in športne dejavnosti, v skladu s programom, ki je sprejet v soglasju s sindikati.
Delodajalec zagotavlja delavcu odsotnost z dela v primeru opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja funkcij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ter mu preko refundacij zagotovi izplačilo nadomestila plače.
70. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu odsotnost z dela brez nadomestila plače v primerih, povezanih z osebnimi interesi, in sicer:
– za nego družinskega člana, če delavec nima druge možnosti
– za udeležbo na prireditvah, tečajih in seminarjih
– za potovanja po domovini in tujini
– za zdravljenje
– za izobraževanje
– za gradnjo oziroma prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja.
Odsotnost z dela brez nadomestila plače lahko odobri delavcu tudi za primere iz 68. člena te pogodbe. Odsotnost z dela v primerih iz 1. odstavka tega člena odobri delavcu na podlagi njegove pisne prošnje, in sicer največ 3 mesece v posameznem koledarskem letu in le, če zaradi tega ni prizadeto poslovanje podjetja.
Delodajalec v primerih take odsotnosti poravna prispevke, ki se plačujejo na plačo delavca.
25. RAZPOREJANJE DELAVCA – INVALIDA, DELAVCA Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO IN DELAVCA, KI NE IZPOLNJUJE ZDRAVSTVENIH POGOJEV, DOLOČENIH S POSEBNIMI PREDPISI
71. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu invalidu II. in III. kategorije invalidnosti naslednje:
– pravico do razporeditve na delovno mesto glede na preostalo delovno zmožnost
– pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije in
– pravico do razporeditve na delovno mesto, za katero je usposobljen.
72. člen
Delodajalec lahko začasno ali trajno razporedi delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo ter delavca, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s pravilnikom o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa, na drugo delovno mesto, kjer se zahteva največ za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, na delovno mesto, kjer se zahteva več stopenj nižja strokovna izobrazba, pa le v soglasju z delavcem.
Delavca razporedi v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojnega organa, ki ugotovi njegove spremenjene delovne zmožnosti.
26. POČITEK MED DVEMA DELOVNIMA DNEVOMA IN TEDENSKI POČITEK
73. člen
Dnevni in tedenski počitek za delavce, ki delajo v izmenah neposredno pri opravljanju železniškega prometa, urejajo posebni predpisi in ta pogodba.
27. LETNI DOPUST
74. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu izrabo letnega dopusta po 6 mesecih neprekinjenega dela oziroma izrabo dela letnega dopusta sorazmerno času trajanja zaposlitve.
75. člen
Delodajalec upošteva, da delavec ni prekinil dela, če so mu mirovale pravice in obveznosti (služenje vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni do 6 mesecev ipd.) in se mu zato sešteva delovna doba pred prekinitvijo dela in po njej.
76. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu letni dopust v trajanju najmanj 18 delovnih dni.
77. člen
Delodajalec določi delavcu dolžino letnega dopusta v delovnih dneh po naslednjih osnovah in merilih:
A. Zahtevnost dela:
Delavcem, ki opravljajo:
I. Enostavna dela 6
II. Manj zahtevna dela 7
III. Srednje zahtevna dela 8
IV. Zahtevna dela 9
V. Bolj zahtevna dela 10
VI. Zelo zahtevna dela 11
VII. Visoko zahtevna dela 12
VIII. Najbolj zahtevna dela 13
IX. Izjemno pomembna, najbolj
zahtevna dela 14
B. Druge delovne razmere:
– za umski in telesni napor ter vplive okolja – od 1 do 6 dni
– za nočno delo v izmeni – 3 dni
– za nočno delo v neenakomernem izmenskem delu – 4 dni
– za nočno delo žensk v izmeni – 5 dni
– za vsakih 90 ur dela preko polnega delovnega časa – 1 dan
Število delovnih dni letnega dopusta po kriterijih iz 1. alinee so razvidni iz priloge 2. Dopust iz 5. alinee delavec izrabi v naslednjem letu.
C. Delovna doba:
dni
- do vključno 5 let 12
- od 5 do vključno 10 let 13
- od 10 do vključno 15 let 14
- od 15 do vključno 20 let 15
- od 20 do vključno 25 let 16
- od 25 do vključno 30 let 17
- od 30 do vključno 35 let 18
- nad 35 let 19
Č. Delovni uspeh:
– za nadpovprečni delovni uspeh v preteklem letu -2 dni
D. Posebne socialne in zdravstvene razmere, v katerih živi:
– delavki samohranilki oziroma delavcu samohranilcu z enim ali več otroki do 15 let starosti – 4 dni
– delavki materi oziroma delavcu očetu z enim otrokom do 15 let starosti – 2 dni
– delavki materi oziroma delavcu očetu z dvema ali več otroki do 15 let starosti – 3 dni
– delavcem s priznano najmanj 60-odstotno telesno okvaro – 5 dni
– delovnim invalidom II. kategorije invalidnosti – 5 dni
– delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno težje ali težko duševno prizadeto osebo – 5 dni
– bolehnemu delavcu na podlagi priporočila zdravnika – 2 dni
E. Starost:
– delavki oziroma delavcu nad 50 let – 3 dni
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, letni dopust po tem členu, povečan za 7 dni.
78. člen
Delodajalec pri določanju letnega dopusta upošteva delavčevo skupno delovno dobo, vključno z benificirano delovno dobo oziroma starost delavca ali. otroka v letu, za katerega se odmerja letni dopust..
79. člen
Delodajalec delavcu omogoča izrabo letnega dopusta v skladu s planom letnih dopustov, ki ga sprejme v soglasju s sindikati.
Če delavcu ne omogoči izrabe letnega dopusta do 30. junija naslednjega leta, mu je dolžan izplačati odškodnino v višini dvojnega nadomestila plače, za tiste dni dopusta, ki jih delavec ni izrabil.
80. člen
Delodajalec omogoča delavcu izrabo 1 dneva letnega dopusta na dan, ki ga delavec sam določi, če o tem obvesti delodajalca najpozneje 3 dni prej.
V izjemnih primerih lahko delavec izrabi dan dopusta tudi brez obvestila, če gre za nenadni dogodek, o katerem delavec ni mogel prej obvestiti delodajalca. To pa mora storiti najpozneje naslednji delovni dan oziroma izmeno, razen v primeru višje sile.
28. SLUŽBENA OBLEKA IN ZAŠČITNA SREDSTVA
81. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu službeno obleko in zaščitna sredstva v skladu z zakonom in splošnim aktom, ki ga sprejme v soglasju s sindikati.
29. ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI
82. člen
Delavec je dolžan vestno izpolnjevati svoje, delovne obveznosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi ter s pogodbo o zaposlitvi.
83. člen
Hujše kršitve delovne obveznosti so:
– kršitev zakona ali na njegovi podlagi izdanega predpisa o urejanju in upravljanju železniškega prometa, o signalih in vzdrževanju železniških prog, objektov, strojev in naprav na njih in železniških vozil,
– neizpolnitev ali nevestna, nepravočasna ali malomarna izpolnitev delovnih in drugih obveznosti, če je bil zaradi tega prekinjen železniški promet najmanj dve uri,
– protipravno prisvajanje ali drugo nezakonito razpolaganje s sredstvi delodajalca, potnikov ali sodelavcev,
– kršitev zakona ali na njegovi podlagi izdanega predpisa ali splošnega akta o varstvu pri delu, o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov,
– zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila,
– izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti določene z zakonom in splošnim aktom,
– zloraba pravice do bolezenskega dopusta,
– neopravičen izostanek z dela več kot tri delovne dneve oziroma izmene zaporedoma ali v obdobju treh mesecev,
– prihod na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil ali uživanje alkoholnih pijač ali mamil med delom,
– ponareditev listin ali dajanje netočnih podatkov z namenom pridobitve neupravičenih pravic iz delovnega razmerja,
– povzročitev ali udeležba v pretepu na delu,
– kršitev zakona ali na njegovi podlagi -izdanega predpisa ali splošnega akta o obrambi in zaščiti v Republiki Sloveniji,
– nesmotrna in neodgovorna uporaba sredstev.
84. člen
Delodajalec lahko delavcu za kršitve delovnih obveznosti izreče disciplinski ukrep javnega opomina, denarno kazen v višini do 15% mesečne plače za čas od enega do šest mesecev, prenehanje delovnega razmerja ter v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi razporeditev na drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Če takega dela ni, pa na delo, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba, toda največ za dve stopnji strokovne izobrazbe in najdlje za pet mesecev.
Disciplinska ukrepa javni opomin in denarno kazen lahko izreče za vsako hujšo in lažjo kršitev delovnih obveznosti, disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja pa le za hujše kršitve delovnih obveznosti:
– če je bila povzročena smrt ali huda telesna poškodba ene ali več oseb ali če je bila povzročena večja materialna škoda, ki je za posamezna delovna področja navedena v splošnem aktu,
– če je bil ogrožen ali bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje in tega ni bilo mogoče preprečiti z organizacijskimi ukrepi.
Pri izbiri disciplinskega ukrepa za kršitev delovne obveznosti upošteva:
– težo in pomen kršitve ter njene posledice,
– stopnjo delavčeve odgovornosti,
– naravo dela in okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena,
– olajševalne in oteževalne okoliščine (prejšnje delo delavca in njegov odnos do dela, njegovo gmotno stanje).
Izvršitev disciplinskih ukrepov denarne kazni ali prenehanja delovnega razmerja se lahko pogojno odloži, največ za dvanajst mesecev.
85. člen
O disciplinski odgovornosti delavcev odločajo pristojni organi v dvostopenjskem postopku in v senatni sestavi, razen na prvi stopnji, ko lahko odloča tudi posameznik, ki pa sme izreči le disciplinski ukrep javni opomin ali denarno kazen.
86. člen
V disciplinskem postopku mora biti delavcu omogočena pravica do zagovora in zagovornika. Zaradi tega mora delodajalec vsako zahtevo po uvedbi disciplinskega postopka hkrati vročiti tudi sindikatu, katerega član je delavec.
Delavec ne sme biti v predhodnem postopku zaslišan, če mu ni zagotovljen čas 24 ur, da si lahko pridobi zagovornika, ki je lahko tudi sindikalni zaupnik. To ne velja za ugotavljanje prisotnosti alkohola, mamil ali psihoaktivnih sredstev v organizmu delavca.
Delavec se v predhodnem in disciplinskem postopku ni dolžan zagovarjati, na kar ga mora pristojni organ izrecno opozoriti, prav tako pa tudi na vse druge pravice, ki jih ima.
Kršitev določb iz 1. in 2. odstavka tega člena je bistvena kršitev določb disciplinskega postopka.
87. člen
Delodajalec lahko v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon, delavca začasno odstrani z delovnega mesta in ga razporedi na drugo delovno mesto ali ga začasno odstrani iz podjetja.
88. člen
Če je delavec v disciplinskem postopku z dokončno odločbo oproščen, mu mora delodajalec povrniti vse stroške, ki jih je imel v disciplinskem postopku.
89. člen
Vsa druga vprašanja v zvezi z odgovornostjo za delovne obveznosti, ki niso urejena s to pogodbo in disciplinskim postopkom, se uredijo s splošnim aktom, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.
30. MATERIALNA ODGOVORNOST
90. člen
Delodajalec lahko od delavca zahteva povrnitev škode, ki jo je povzročil pri delu oziroma v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti, lahko pa ga v celoti ali delno oprosti plačila škode.
Če natančnega zneska odškodnine ni mogoče ugotoviti ali če bi bili stroški za ugotovitev nesorazmerno visoki, se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku v višini največ 50% povprečne mesečne plače delavca, ki jo je dosegel v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
91. člen
Delodajalec mora delavcu povrniti škodo, ki jo je ta utrpel na delu oziroma v zvezi z delom, po splošnih načelih obligacijskega prava.
Povrniti mu mora tudi nematerialno škodo v zvezi s psihičnimi bolečinami, ki jih je utrpel, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno:
– da je bil nezakonito uvrščen med presežke delavcev oziroma, da so bile pri določanju presežkov storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene njegove pravice,
– da mu je delovno razmerje prenehalo na nezakonit način.
31. PREVENTIVNA PREKINITEV DELA
92. člen
Delodajalec lahko iz preventivnih razlogov prekine delo delavca, ki neposredno sodeluje pri opravljanju železniškega prometa, če meni, da je v takšnem duševnem stanju, da ni zmožen opravljati svojega dela, daje bolan, utrujen ipd. Isto lahko stori pred začetkom opravljenega dela.
Iz istih razlogov lahko tudi delavec izjavi, da ni sposoben za opravljanje svojega dela.
Delavec je dolžan začeti delo, ko ni več razloga, zaradi katerega je bilo to prekinjeno oziroma ni bilo začeto, kar v primeru iz 1. odstavka ugotavlja delodajalec, v primeru iz 2. odstavka pa sam.
32. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
93. člen
Delodajalec lahko odpove delavcu delovno razmerje, toda le v primerih, pod pogoji in na način, kot je določeno z zakonom in to pogodbo.
94. člen
Delodajalec in delavec se lahko pisno sporazumeta o prenehanju delovnega razmerja.
33. DOLŽINA ODPOVEDNEGA ROKA
95. člen
Delodajalec lahko določi odpovedni rok, toda največ:
– za delavce L, II. in III. skupine – 1 mesec
– za delavce IV. in V. skupine – 2 meseca
– za delavce VI., VII., VIII. in IX. skupine – 3 mesece
V času odpovednega roka delavcu za iskanje nove zaposlitve zagotovi na mesec dvanajst ur odsotnosti z dela z nadomestilom plače.
Odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z delodajalcem.
34. VARSTVO PRI DELU
96. člen
Delodajalec zagotavlja varstvo pri delu vsem delavcem, zaposlenim v podjetju. Varstvo se izvaja v skladu s splošnimi akti, ki na podlagi zakona o varstvu pri delu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, natančneje opredeljujejo izvajanje potrebnih varstvenih ukrepov.
35. PREHRANA MED DELOM
97. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu prehrano med delom ali denarno nadomestilo v skladu z določbami tarifnega dela te pogodbe.
Obstoječe obrate družbene prehrane oziroma razdeljevalnice hrane da v upravljanje najboljšemu ponudniku. Pri izbiri ponudnika sodeluje sindikat.
Delavcem, ki delajo v krajih, kjer ni razdeljevalnic hrane, prevoz tople hrane organizira tako, da imajo možnost na delovnem mestu zaužiti topli obrok.
Ob izrednih dogodkih oziroma okoliščinah zagotavlja delavcem dodatno prehrano (topli obrok).
36. POSEBNO VARSTVO DELAVCEV
98. člen
Delodajalec zagotavlja posebno varstvo mladine, materinstva, pravic delavcev, ki skrbijo za otroke, in starejših delavcev v skladu z zakonom.
99. člen
Delodajalec lahko uvede nočno delo delavk le v skladu z zakonom ter pod pogojem, da imajo zagotovljeno varstvo otrok, starih od tri do petnajst let.
Zagotavlja jim: topli obrok (malico), podaljšani odmor po 67. Členu te pogodbe, daljši letni dopust po 77. členu te pogodbe, ustrezne sanitarije, strokovno vodenje izmene in urejen prevoz na delo in z dela.
Delavka, ki dela ponoči, ne sme delati preko polnega delovnega časa, razen v zakonu določenih primerih;
37. IZOBRAŽEVANJE
100. člen
Delodajalec lahko napoti delavca na izobraževanje, toda le v skladu s programom, ki ga sprejme v sodelovanju s sindikati.
101. člen
Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje, ki je organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), zagotovi delavcu odsotnost z dela z nadomestilom plače, in sicer:
– tri delovne dni za vsak izpit za izobraževanje do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
– petnajst delovnih dni za zaključni izpit za izobraževanje do V. stopnje zahtevnosti,
– trideset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– trideset delovnih dni za magistrski izpit,
– štirideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec zagotavlja povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem, in sicer za:
– prevoz
– kotizacijo, vpisnino in šolnino
– prehrano
– bivanje
– posamezne in zaključne izpite.
Delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporedi v skladu s pridobljeno izobrazbo najpozneje v 30 dneh po končanem izobraževanju.
102. člen
Delodajalec zagotavlja sredstva za izvajanje letnega programa izobraževanja, ki ga sprejme v sodelovanju s sindikati.
Poleg tekočega strokovnega izobraževanja, povezanega z delom, zagotavlja delavcem usposabljanje za varno delo v podjetju in usposabljanje za delo v organih upravljanja podjetja.
103. člen
Delodajalec lahko delavca, ki je neupravičeno odklonil izobraževanje, izpolnjevanje in usposabljanje, razporedi na drugo delovno mesto; ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, proti njemu pa lahko uvede tudi disciplinski postopek.
Pravico do odklonitve imajo:
– noseča delavka in mati z otroki do dveh let starosti,
– delavka oziroma delavec, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno težje in težko duševno prizadeto osebo,
– delavka oziroma delavec, katerima do upokojitve manjka do pet let.
104. člen
Delodajalec sklene s štipendistom posebno pogodbo, ki natančno opredeljuje njune medsebojne pravice in obveznosti.
105. člen
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom ha praksi:
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrano med delom,
– povračilo za prevoz na delo,
– ustrezno mentorstvo in inštruiranje.
106. člen
Delodajalec zagotavlja opravljanje pripravništva vsem svojim kadrovskim štipendistom.
38. OBVEŠČANJE DELAVCEV IN SINDIKATOV
107. člen
Delodajalec zagotavlja organizirano in objektivno obveščanje delavcev in sindikatov.
108. člen
Delodajalec zagotavlja materialne, finančne in druge pogoje za sistem obveščanja, ki temelji na:
– pravici delavcev in sindikatov do pravočasnih, resničnih, popolnih, razumljivih in rednih podatkov ter informacij,
– pravici delavcev in sindikatov, da aktivno sodelujejo pri medsebojnem obveščanju in da organizirajo informiranje v vseh možnih oblikah.
109. člen
Delodajalec zagotavlja ustno informiranje oziroma komuniciranje na zborih delavcev in na sestankih, ki jih organizira sindikat, pisno informiranje pa preko pisnih informacij, poročil, analiz, predlogov splošnih aktov idr.
110. člen
Delodajalec pisno obvešča delavce in sindikate o:
– večletnih in letnih planih,
– pomembnejših osnovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na njihov ekonomski in socialni položaj,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– vseh predlogih v zvezi z njihovim družbenim standardom,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve plač, ter druga vprašanja, ki so zanje pomembna.
O vprašanjih iz 1., 2., 4. in 5. alinee prejšnjega odstavka obvesti delavce in sindikate najpozneje 14 dni pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.
O poslovni tajnosti ni dolžan obveščati.
111. člen
Delodajalec izdaja glasilo železničarjev Slovenije. Sindikati imenujejo enega člana v uredniški odbor.
112. člen
Delodajalec vsem zainteresiranim upokojenim delavcem, ki so bili zaposleni v dejavnosti železniškega prometa, zagotovi brezplačno dostavo glasila.
39. PRIZNANJA
113. člen
Delodajalec delavcu, ki v koledarskem letu izpolni določeno delovno dobo v dejavnosti železniškega prometa, podeli priznanje:
– za 10 let bronasto značko in plaketo
– za 20 let srebrno značko in plaketo
– za 30 let zlato značko, spominsko uro in plaketo.
40. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATOV
114. člen
Delodajalec ne sme s svojimi odločitvami omejiti. delovanja sindikatov.
Pooblaščenim predstavnikom sindikatov zagotavlja podatke o vseh vprašanjih, ki so pomembna za materialni, socialni in družbenoekonomski položaj delavca.
Pred sprejemom odločitev, ki so pomembne za materialni, socialni in družbenoekonomski položaj delavcev, obravnava mnenje in predloge sindikatov in se do njih opredeli.
115. člen
Delodajalec vabi sindikate oziroma njihove predstavnike na seje organov upravljanja ter zagotavlja njihovo sodelovanje.
116. člen
Delodajalec zagotavlja sindikatom za opravljanje sindikalnih dejavnosti 2 uri letno na člana sindikata.
V ure za opravljanje sindikalnih dejavnosti se ne šteje:
– delo v organih upravljanja,
– delo pri organizaciji stavke,
– delo profesionalnega člana sindikata,
– delo v organih sindikata organiziranega na republiški ravni,
– delo na pripravi in sklepanju kolektivnih pogodb.
117. člen
Delodajalec zagotavlja sindikatom plačilo profesionalnega delavca, in sicer:
– od 1000 do 2000 članov 1 profesionalni delavec
– od 2000 do 5000 članov 2 profesionalna delavca
– nad 5000 članov 3 profesionalne delavce.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko z dogovorom med sindikatom in delodajalcem določi število profesionalnih sindikalnih delavcev ne glede na število članov sindikata.
Delodajalec zagotavlja sindikalnim delavcem službene vozovnice za proge ŽG Ljubljana P-7.
118. člen
Ko delavec konča profesionalno opravljanje funkcije v sindikatu, ga delodajalec razporedi na isto oziroma na enakovredno delovno mesto, kot ga je imel prej.
119. člen
Delodajalec zagotavlja sindikatom prostorske, tehnične in administrativne pogoje za delo.
O tem se s sindikati dogovori v 30 dneh po podpisu te pogodbe.
120. člen
Delodajalec zagotavlja sindikatom brezplačni obračun članarine za njihove člane.
121. člen
Sindikati uporabljajo za organiziranje in vodenje stavke lastna sindikalna stavkovna pravila v skladu z zakonom.
Delodajalec zagotavlja delavcem med stavko, ki je bila organizirana zaradi nespoštovanja zakona o delovnih razmerjih, splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ali te kolektivne pogodbe, materialno nadomestilo v skladu s tarifnim delom te kolektivne pogodbe.
122. člen
Sindikati bodo za zagotovitev minimuma delovnega procesa med stavko omogočili prevoz naslednjih vlakov:
– pri stavki, ki traja do 6 ur, vozijo vlaki, ki jih določi stavkovni odbor,
– pri stavki, ki traja nad 6 ur, vozijo vlaki za prevoz potnikov v mednarodnem prometu, vlaki, ki prevažajo hitro pokvarljivo blago in živino in vlaki, ki jih določi stavkovni odbor.
C. TARIFNI DEL
41. SPLOŠNE DOLOČBE
123. člen
S tarifnim delom te kolektivne pogodbe se določajo:
– merila za delitev plač
– dodatki k osnovni plači in plačila za posebne delovne razmere
– nadomestila plač
– druga določila o plačah
– plače na podlagi dobička
– druga plačila
– povračila stroškov v zvezi z delom
– izplačila plač.
42. MERILA ZA DELITEV PLAČ
a) Izhodiščna plača
124. člen
Delodajalec zagotavlja delavcem vrednost izhodiščne plače 1. tarifne skupine (1,00) za polni delovni čas, ki ne sme biti nižja od 12.031 SLT bruto (za mesec oktober 1991).
Pri dejanskem obračunu plače glede prispevkov in davkov le-te obračunava po sedežu pravne osebe oziroma poslovne enote.
Izhodiščno plačo, valorizira v skladu z rastjo življenjskih stroškov z naslednjo eskalacijsko klavzulo:
– do rasti vključno 5% mesečno za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov sorazmerno poveča tudi izhodiščne plače
– pri rasti nad 5% do vključno 10% za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 5% izhodiščne plače poveča za 0,9%
– pri rasti nad 10% za vsak odstotek rasti življenjskih stroškov nad 10% izhodiščne plače poveča za 0,8% Izhodiščno plačo v tekočem mesecu valorizira z indeksom rasti življenjskih stroškov za pretekli mesec.
Izhodiščne plače, ki pomenijo minimum vsake tarifne skupine, se zagotavljajo z naslednjimi količniki:
----------------------------------------------------------------------------
Tarifna skupina Količnik
----------------------------------------------------------------------------
I enostavna dela, za katera ni potrebno
poklicno izobraževanje 1,06
II manj zahtevna dela, za katera je potrebno
krajše delovno usposabljanje oziroma
skrajšani program izobraževanja 1,16
III srednje zahtevna dela, za katera se zahteva
2-letni program poklicnega izobraževanja 1,30
IV zahtevna dela, za katera se zahteva 3-letni
program poklicnega izobraževanja (širok
profil) 1,47
v bolj zahtevna dela, za katera se zahteva
4-letno poklicno izobraževanje (tehnik) 1,65
VI zelo zahtevna dela, za katera se zahteva
višja šola (inženir) 1,97
VII visoko zahtevna dela, za katera se zahteva
visoka šola (dipl.inž.) 2,22
VIII najbolj zahtevna dela, za katera se zahteva
visoka šola in specializacija oziroma
magisterij 2,65
IX izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela,
za katera se zahteva doktorat znanosti 3,26
----------------------------------------------------------------------------
125. člen
Delodajalec lahko zniža vrednost izhodiščne plače 1. tarifne skupine (1,00) največ za 20%, če bi izplačilo plač s to kolektivno pogodbo ogrozilo poslovanje podjetja.
Pri odločitvi upošteva tekoče in razvojne možnosti podjetja, sprejme pa jo le pod pogojem:
– če se v podjetju izvaja sanacijski program,
– če, se ugotovi, da je obseg transportnega dela, izražen v reduciranih netotonskih km na število zaposlenih glede na predhodno obdobje manjši za 20 ali več%, vendar ne zaradi nastopa izrednih okoliščin.
Najmanj 14 dni pred sprejemom te odločitve o tem pisno obvesti sindikate. V pisnem obvestilu navede analizo vzrokov, ki so ga privedli do sprejema odločitve.
Sindikatom je dolžan zagotovi ti pravico, da preverijo upravičenost uporabe pogojev iz 2. odstavka tega člena.
126. člen
Sklep o znižanju vrednosti izhodiščne plače 1. tarifne skupine lahko velja najdlje 6 mesecev. Po tem roku je delodajalec dolžan preveriti izpolnjevanje, pogojev za znižanje vrednosti izhodiščne plače 1. tarifne skupine skupaj s sindikati in o razlogih za podaljšanje uporabe znižane izhodiščne plače 1. tarifne skupine o tem obvestiti delavce na zborih delavcev.
b) Osnovna plača
127. člen
Delodajalec v pogodbi o zaposlitvi delavcu opredeli osnovno plačo s plačilnim razredom delavca, in sicer na osnovi:
– zahtevnosti določenega delovnega mesta, na katero je delavec razporejen, izraženega s plačilnim razredom delovnega mesta,
– napredovanja.
c) Plača delavca
128. člen
Plača delavca je sestavljena iz:
– osnovne plače
– dodatkov (za skupno delovno dobo, za delovno dobo v podjetju in drugih dodatkov), in
– nadomestil.
č) Določanje zahtevnosti delovnih mest in plačilnih razredov delovnih mest
129. člen
Delodajalec v soglasju s sindikati določi plačilni razred posameznega delovnega mesta tako, da najprej delovno mesto razvrsti v eno od tarifnih skupin glede na zahtevano stopnjo izobrazbe (poklica).
Najmanj zahtevna delovna mesta v vsaki tarifni skupini razvrsti v najnižji plačilni, razred določene tarifne skupine.
Delovna mesta, ki so bolj zahtevna, v okviru svoje tarifne skupine razvrsti v višje plačilne razrede. Merila za to razvrščanje so predvsem:
– zahtevana dodatna ali funkcionalna znanja.
– delovne izkušnje,
– odgovornosti za lastno delo (finančna, materialna, za udeležbo v prometu, za človeška življenja, kazenska odgovornost),
– odgovornost za vodenje in varno delo delavcev v določeni organizacijski enoti,
– napori in vplivi okolja.
Razvrstitev tipičnih delovnih mest v tarifne skupine in plačilne razrede delovnih mest je priloga 1 k tej pogodbi.
130. člen
Plače delavcev so javne.
d) Napredovanje delavcev
131. člen
Možnosti za napredovanje imajo pod enakimi pogoji vsi delavci v podjetju. Napredovanje je mogoče:
– v okviru delovnega mesta
– na zahtevnejša delovna mesta v okviru iste tarifne, skupine
– na delovna mesta višje tarifne skupine.
132. člen
Delodajalec pri odločanju o napredovanju delavcev upošteva zlasti naslednja merila:
– samostojnost in zanesljivost delavca pri delu,
– dodatna funkcionalna znanja (ki niso pogoj za sklenitev delovnega razmerja, se pa uporabljajo pri delu), tečaji in izpiti,
– višja stopnja strokovne izobrazbe od zahtevane,
– več poklicnih znanj v okviru določene tarifne skupine,
– dosežena nadpovprečna delovna uspešnost,
– inovativnost delavca.
133. člen
Delavec lahko v okviru iste tarifne skupine napreduje za največ 10 plačilnih razredov.
134. člen
O napredovanju oziroma uvrstitvi v višji plačilni razred delavca odloča poslovodni organ podjetja, na predlog neposrednega vodje organizacijske enote.
Postopek napredovanja opravlja za vse podjetje praviloma enkrat letno, v izjemnih primerih pa tudi večkrat.
Postopek določa poslovodni organ z organizacijskim predpisom, ki ga sprejme v soglasju s sindikati.
e) Znižanje plačilnega razreda delavca zaradi nižje stopnje strokovne izobrazbe od zahtevane
135. člen
Delodajalec lahko delavcu, ki nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, zniža osnovni plačilni razred delovnega mesta za razliko med zahtevano in dejansko tarifno skupino.
Znižanje velja od vključno četrte do devete tarifne skupine.
Pri odstopanju za več kot eno stopnjo strokovne izobrazbe se število točk zniža največ za dve tarifni skupini.
f) Določanje plač strokovnjakom
136. člen
Delodajalec lahko s pogodbo o zaposlitvi za izjemne strokovnjake, katerih znanje se je z referencami, temelječimi na rezultatih, potrdilo znotraj podjetja ali na trgu, določi tudi višjo plačo, kot je določena s to pogodbo.
g) Ugotavljanje delovne uspešnosti
137. člen
Delodajalec zagotavlja ugotavljanje kolektivne in individualne delovne uspešnosti v skladu z organizacijskim predpisom, ki ga sprejme v soglasju s sindikati.
138. člen
Delodajalec lahko dodeli enkratni denarni znesek ali drugo obliko materialne stimulacije delavcu, ki pri svojem delu doseže izjemne rezultate ali s svojim ravnanjem prepreči nesrečo v železniškem prometu.
43. DODATKI K OSNOVNI PLAČI IN PLAČILA ZA POSEBNE DELOVNE RAZMERE
a) Dodatek za skupno delovno dobo
139. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu dodatek za vsako leto skupne delovne dobe, vključno z benificirano dobo, v višini 0,5% osnovne plače delavca.
b) Dodatek za delovno dobo v dejavnosti železniškega prometa
140. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu dodatek za vsako leto delovne dobe v dejavnosti železniškega prometa v višini 0,3% osnovne plače delavca.
c) Dodatek za izmensko delo
141. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu dodatek za izmensko delo, in sicer:
– za izmensko delo dopoldne – popoldne 10%
– za izmensko delo (12-24 ur; 12-48 ur) 15%
– za neenakomerno izmensko delo 20%
Osnova za izračun je osnovna plača delavca.
č) Dodatki in plačila za posebne delovne razmere
142. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu dodatek za posebne delovne razmere, in sicer:
%
– za nočno delo 50
– za delo preko polnega delovnega časa 0
– za delo na dela proste dneve po posebnem republiškem zakonu 150
– za delo ob nedeljah 50
– za delo ob sobotah 50
– za stalno delo v deljenem delovnem času za prekinitev dela 1 uro
in več 15
– za prekinitev dela 2 uri in več 20
Delodajalec zagotavlja delavcu plačilo za posebne delovne razmere,
in sicer:
– za stalno pripravljenost na domu ob delavnikih 20
– za stalno pripravljenost na domu ob sobotah, nedeljah in praznikih 30
– za dežurstvo (pripravljenost na delovnem mestu) ob delavnikih 70
– za dežurstvo (pripravljenost na delovnem mestu) ob sobotah,
nedeljah, in praznikih 105
Osnova za izračun je osnovna plača delavca oziroma ustrezna urna postavka.
44. NADOMESTILA PLAČE
143. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu nadomestilo plače za:
– državni praznik – letni dopust
– odsotnosti z dela do 7 dni v skladu z 68. členom te pogodbe
– odsotnosti z dela v skladu z 69. členom te pogodbe
– odsotnosti z dela v skladu s 95. členom te pogodbe
– odsotnost z dela zaradi rednih in izrednih periodičnih zdravniških pregledov.
a) Nadomestilo plače za čas bolezni
144. člen
Ob bolezni delodajalec zagotavlja delavcu nadomestilo plače v naslednji višini:
– za nezmožnost za delo zaradi bolezni 90%
– za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 100%
Za porodniški dopust, nego obolelega družinskega člana, transplantacijo živega tkiva ali organov in krvodajalstvo pa delavcu zagotavlja nadomestilo v skladu s posebnimi predpisi.
b) Nadomestilo plače ob začasnem prenehanju potreb po delu
145. člen
Ob začasnem prenehanju potreb po delu delavca, zaradi nujnih operativnih razlogov, ki trajajo 6 mesecev ali manj, delodajalec zagotavlja delavcu nadomestilo plače v višini 80%, ob napotitvi delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo pa v višini 90%.
Če je delavcu določen delovni čas krajši kot 36 ur na teden, mu pripada nadomestilo za razliko do polnega delovnega časa.
c) Nadomestilo plače delavcu, ki mu ni mogoče trajno zagotoviti dela
146. člen
Če delavcu ni mogoče trajno zagotoviti dela v podjetju in mu po 6 mesecih preneha delovno razmerje, mu delodajalec zagotavlja nadomestilo plače v višini 80%.
Delavcu izplača celotni znesek nadomestila plače naenkrat, če mu preneha delovno razmerje sporazumno pred pretekom 6-mesečnega roka.
č) Nadomestilo plače delavcu – invalidu, delavcu z zmanjšano delovno zmožnostjo in delavcu, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi
147. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu invalidu, delavcu z zmanjšano delovno zmožnostjo in delavcu, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi, nadomestilo plače.
148. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavcu, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, nadomestilo plače, in sicer:
– za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo v višini 80%,
– za čas trajanja prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije v višini 90%.
Če je spremenjena delovna zmožnost ali podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti nastopila zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, delavcu zagotavlja nadomestilo v višini 100%.
Osnova za izračun je plača, ki jo je delavec prejel pred spremenjeno delovno zmožnostjo oziroma pred nastankom invalidnosti, usklajena z rastjo plač v podjetju.
149. člen
Delavcu, za katerega se na predlog sindikata, neposrednega vodje in na podlagi zdravniškega spričevala ugotovi zmanjšana zmožnost (starost, delovna intenzivnost, zahteve tehnološkega procesa) 5 let pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev, delodajalec zagotavlja razliko med plačo, ki jo bo prejemal za delo po razporeditvi, ter plačo, ki jo je prejemal pred ugotovljeno zmanjšano delovno zmožnostjo, povečano z rastjo plač v podjetju.
d) Nadomestilo plače delavcu v času suspenza ali pripora
150. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je začasno odstranjen iz podjetja (suspenz), nadomestilo plače v višini 50 %.
Če je suspenz neupravičen, pa mu izplača razliko do 100%.
151. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je v priporu, nadomestilo plače, in sicer:
– 50% plače, če preživlja družino
– 33% plače, če družine ne preživlja.
e) Materialno nadomestilo delavcem za čas stavke
152. člen
Za čas stavke, ki je organizirana v skladu s 121. členom te kolektivne pogodbe, delodajalec delavcem zagotavlja materialno nadomestilo v višini 100%.
153. člen
Osnova za izračun nadomestil iz 143., 144., 145., 146., 147., 150., 151. in 152. člena je plača delavca v preteklem mesecu, povečana z rastjo plač v podjetju.
f) Nadomestilo za inovativno dejavnost
154. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu nadomestilo za inovacijo v višini najmanj 10% letne čiste gospodarske koristi.
Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s posebno pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.
45. DRUGA DOLOČILA O PLAČAH
a) Plača delavca, ki je ob prenehanju potreb po njegovem delu začasno razporejen na drugo delovno mesto, za katero se zahteva nižja izobrazba
155. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu za čas začasnega prenehanja potreb po njegovem delu zaradi nujnih operativnih razlogov, ki trajajo 6 mesecev ali manj in je delavec za ta čas razporejen v okviru podjetja ali v drugo organizacijo na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja izobrazba, plačo za dejansko delo. Pri tem mora biti plača najmanj 20% višja od nadomestila plače za čas čakanja na delo.
b) Plača pri razporeditvi na drugo delovno mesto, ki ne ustreza delavčevi izobrazbi
156. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu za čas, ko je zaradi izjemnih razmer začasno razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe, plačo, kakršno je prejemal pred razporeditvijo, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
c) Plača delavca, ki je sporazumno trajno razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe
157. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno in je sporazumno trajno razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe, plačo po plačilnem razredu, ki je določen za to delovno mesto.
č) Plača delavca, ki je razporejen zaradi ugotovljene zmanjšane delovne zmožnosti
158. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, za katerega ugotovi zmanjšano delovno zmožnost in je razporejen na drugo delovno mesto, plačo, kakršno je prejemal pred razporeditvijo, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
d) Plača delavca, ki je razporejen zaradi zdravstvenih razlogov oziroma nevarnosti poškodb
159. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je zaradi zdravstvenih razlogov oziroma nevarnosti poškodb razporejen v skladu z zakonom na drugo, manj zahtevno delovno mesto, plačo, kakršno je prejemal pred razporeditvijo, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
e) Plača profesionalnega sindikalnega delavca
160. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki opravlja profesionalno funkcijo sindikalnega, poverjenika, plačo, ki je enaka plači, ki jo je prejemal pred začetkom opravljanja funkcije, povečano z rastjo plač v podjetju, in vse druge pravice iz delovnega razmerja.
f) Plača pripravnika
161. člen
Delodajalec zagotavlja pripravniku plačo v višini 70% izhodiščne plače, ki je določena za ustrezno tarifno skupino, ter povračilo stroškov v zvezi z delom po tej pogodbi.
Na predlog mentorja lahko pripravniku poveča plačo do 30%, če ta dosega več kot pričakovano delovno uspešnost.
g) Plačilo učencem in študentom na praksi
162. člen
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi plačilo za polni delovni čas v višini:
– za 1. in 2. letnik srednjega izobraževanja 20
– za 3. in 4. letnik srednjega izobraževanja 30
– za 1. in 2. letnik višjih in visokih šol 45
– za 3. in 4. letnik visokih šol 60.
Osnova za izračun je povprečna plača v podjetju v preteklem mesecu, povečana z rastjo plač v podjetju.
Učencem in študentom na praksi zagotavlja vse dodatke in povračila stroškov v zvezi z delom po tej pogodbi. Plačilo za prakso in dodatki se ne izključujejo, prav tako se ne izključuje štipendija.
h) Plačilo delavcu, ki usposablja pripravnika na svojem delovnem mestu
163. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki poleg svojega rednega dela opravlja delo mentorja pripravnika oziroma inštruktorja delovne prakse, plačilo, in sicer:
– delavcu, ki usposablja pripravnika na svojem delovnem mestu za samostojno delo, 5% na uro,
– delavcu, ki usposablja pripravnika na svojem delovnem mestu za samostojno delo v neposrednem železniškem prometu, 15% na uro.
Osnova za izračun je osnovna plača delavca, oziroma ustrezna urna postavka.
46. PLAČA NA PODLAGI DOBIČKA
164. člen
O delitvi dobička, do katerega imajo delavci pravico, odloča delodajalec.
47. DRUGA PLAČILA
a) Regres za letni dopust
165. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu regres za letni dopust. Osnova za izračun je povprečna plača v podjetju v preteklem mesecu, povečana z rastjo, plač v podjetju.
Regres za letni dopust izplača najpozneje do konca maja v tekočem letu.
b) Jubilejne nagrade
166. člen
Delodajalec izplača delavcu jubilejno nagrado, in sicer:
– za 10 let skupne delovne dobe, vključno z benificirano delovno dobo, 50%
– za 20 let skupne delovne dobe, vključno z benificirano delovno dobo, 75%
– za 30 let skupne delovne dobe, vključno z benificirano delovno dobo, 100%
Osnova za izračun je povprečna plača v podjetju, izplačana v preteklem mesecu, povečana z rastjo plač v podjetju.
Jubilejno nagrado izplača najpozneje do 15. v naslednjem mesecu, ko je delavec izpolnil jubilej.
c) Odpravnina ob upokojitvi
167. člen
Delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi odpravnino v višini treh povprečnih mesečnih plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je zanj to ugodnejše.
č) Odpravnina delavčevi družini ob smrti delavca
168. člen
Delodajalec izplača delavčevi družini odpravnino ob smrti delavca v sorazmernem deležu njegove delovne dobe in v skladu s prejšnjim členom te pogodbe.
d) Odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja delavca, katerega delo je trajno nepotrebno
169. člen
Delodajalec izplača odpravnino delavcu, katerega delo je trajno nepotrebno in mu po 6 mesecih preneha delovno razmerje, in sicer v višini 50% njegove povprečne mesečne plače v zadnjih 3 mesecih za vsako leto dela v podjetju. Pravico do odpravnine pridobi delavec po dveh letih dela v podjetju.
Če delavcu zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma mu financira dokup zavarovalne dobe, ni obvezen do izplačila odpravnine po tem členu.
e) Solidarnostne pomoči
170. člen
Delodajalec izplača delavcu oziroma njegovi družini enkratno solidarnostno pomoč v višini ene povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt ožjega družinskega člana
– težjo invalidnost
– daljšo bolezen delavca
– elementarne nesreče ali požari.
Delodajalec ob smrti delavca njegovi družini izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Ob smrti delavca zaradi nesreče pri delu pa njegovi družini izplača solidarnostno pomoč v višini treh povprečnih plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, vsakemu vzdrževanemu otroku delavca pa enkratno pomoč v višini 50% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
48, POVRAČILO STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
a) Prehrana med delom
171. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu in dneve odsotnosti z dela zaradi rednih in izrednih periodičnih zdravniških pregledov v višini 1.670 SLT mesečno (za mesec oktober 1991), valoriziranih v skladu z eskalacijsko klavzulo te pogodbe.
Povračilo stroškov za prehrano izplača tudi delavcu, ki dela najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniku, učencu in študentu na praksi.
Dnevnica in povračilo stroškov za prehrano med delom se izključujeta.
b) Prevoz na delo in z dela
172. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu brezplačni prevoz na delo in z dela z vlakom.
Delavcu, ki nima možnosti potovanja z vlakom, zagotovi povračilo dejanskih stroškov, ki jih je ta imel s prevozom na delo in z dela ž drugimi javnimi prevoznimi sredstvi.
Delavcu, ki nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi in za to uporablja lastna, izplača povračilo v višini 10% od cene super bencina v Republiki Sloveniji za vsak prevoženi kilometer.
c) Službena potovanja po domovini in tujini
173. člen
Za službena potovanja po domovini in tujini delodajalec delavcu zagotavlja povrnitev stroškov prenočevanja po predloženih računih, razen za hotele višje od A kategorije, za prehrano pa dnevnico v skladu s to pogodbo.
Če delavec potnih stroškov ne uveljavljajo predloženih računih, mu jih povrne v pavšalnem znesku, in sicer:
– za službena potovanja nad 12 ur: cela dnevnica
– za službena potovanja od 8 do 12 ur: 51% cele dnevnice
– za službena potovanja s trajanjem več kot 6 in manj kot 8 ur ter ob pogoju, da se je potovanje začelo dve uri pred začetkom delovnega časa ali končalo dve uri po preteku delovnega časa: 37% cele dnevnice.
Pri tem upošteva celo dnevnico, ki znaša 787 SLT (za mesec oktober 1991), valorizirano v skladu z eskalacijsko. klavzulo te pogodbe.
Za službena potovanja v tujino delavcu povrne stroške v skladu s splošnim aktom.
č) Terenski dodatek
174. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu terenski dodatek za delo na terenu.
Za delo na terenu se štejejo:
– gradbena, montažna in vzdrževalna dela
– nadzorna in strokovna operativna terenska dela
– dela izvršilnega železniškega osebja v primerih nadomeščanja ali pomoči v drugih organizacijskih enotah
– dela na vožnji v železniškem prometu
– dela na vožnji v cestnem prometu. Terenski dodatek za delo na terenu znaša:
– za terensko delo, pri katerem se delavci vračajo v kraj stalnega ali začasnega bivanja: 16% cele dnevnice,
– za terensko delo, pri katerem se delavci ne vračajo v kraj stalnega ali začasnega bivanja: 30% cele dnevnice.
Vlakovnemu osebju in drugim delavcem na vlaku ter delavcem na vožnji v cestnem tovornem prometu zagotavlja terenski dodatek v višini 3% cele dnevnice na uro, razen v cestnem tovornem dostavnem prometu, kjer znaša 0,93% cele dnevnice na uro, vendar največ 30% cele dnevnice dnevno.
d) Ločeno življenje
175. člen
Delodajalec izplača delavcu, ki je v skladu s potrebami in v interesu podjetja začasno razporejen na delo izven kraja stalnega bivališča njegove družine, nadomestilo za ločeno življenje, ki mesečno znaša v primeru:
– če podjetje organizira in v celoti krije stroške nastanitve 13,5%,
– če podjetje organizira in deloma krije stroške nastanitve 17%,
– če podjetje ne organizira nastanitve, vendar deloma krije stroške 21%,
– če podjetje niti ne organizira niti ne krije stroškov nastanitve 40%
povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklih treh mesecih.
Nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek se izključujeta. V času, ko delavec prejema nadomestilo zaradi odsotnosti z dela, ta pravica miruje.
e) Kilometrina
176. člen
Delodajalec povrne delavcu stroške za uporabo lastnega vozila na službenih potovanjih in pri opravljanju svojega dela, če je to prej odobril, v višini 30% cene super bencina v Republiki Sloveniji za prevoženi kilometer.
49. IZPLAČILO PLAČ
177. člen
Delodajalec izplača plače delavcem najpozneje do 15. v tekočem mesecu. Na pobudo sindikatov jih izplača v dveh delih.
50. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
178. člen
Če delodajalec spremeni posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja tako, da so za delavce strožji, se za delavce, ki so jih izpolnjevali pred spremembo, šteje, da te spremenjene pogoje izpolnjujejo.
Če pa jih spremeni tako, da so manj zahtevni, potem delavce, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje, razporedi v skladu s stopnjo izobrazbe, ki jo dejansko izpolnjujejo.
179. člen
Posebnosti specifičnih nosilnih poklicev v dejavnosti železniškega prometa delodajalec uredi z aneksi k tej pogodbi, ki jih podpiše posamezni sindikat.
180. člen
Za pravice in obveznosti delavcev in delodajalca, ki jih ta pogodba ne ureja, se uporabljajo zakonski predpisi in določbe ter splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.
Z dnem uveljavitve te pogodbe prenehajo veljati vse določbe splošnih in drugih aktov, ki so odslej urejene v tej pogodbi.
181. člen
Delodajalec je dolžan s soglasjem sindikata sprejeti:
1. Splošni akt o službeni obleki in zaščitnih sredstvih do 31. 1. 1992
2. Splošni akt o odgovornosti za delovne obveznosti do 31. 1. 1992
3. Splošni akt o aktivnem oddihu do 31. 1. 1992
4. Organizacijski predpis o napredovanju do 31. 12. 1991
5. Organizacijski predpis o ugotavljanju delovne uspešnosti do 30. 4. 1992
6. Program kulturnih in športnih aktivnosti do 31. 1. 1992
Delodajalec je dolžan v sodelovanju s sindikati sprejeti:
1. Splošne akte o sistemizaciji do 15. 11. 1991
2. Splošni akt o delovnih razmerjih do 31. 1. 1992
3. Splošni akt o varstvu pri delu do 31. 1. 1992
4. Program izobraževanja do 31. 1. 1992.
182. člen
Določba 77. člena in določbe tarifnega dela te pogodbe se uporabljajo od 1. 1. 1992.
Republika Slovenija
Ministrstvo za promet in zveze
Minister
Marjan Krajnc, dipl. ing. l. r.
Sindikat strojevodij
Slovenije
Predsednik
Slavko Kmetic l. r.
Neodvisni sindikat
vlakovnih odpravnikov
Slovenije
Predsednik
Marjan Drole l. r.
Sindikat delavcev
železniške dejavnosti
Slovenije
Predsednik
Cveto Zrimšek l. r.
Svobodni in neodvisni
sindikat
delavcev v železniškem
prometu Slovenije
Predsednik
Raif Smajlovič l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 2. 12. 1991 pod zap. št. 27 in št. spisa 141-29/91.
