Na podlagi 71. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89 in Uradni list RS, št. 8/90 in 12/91-I) minister za šolstvo in šport izdaja
PRAVILNIK
o maturi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa postopek, način in pogoje za opravljanje mature ter način preverjanja in ocenjevanja znanja pri maturi.
2. člen
Matura se opravlja na srednjih šolah, ki izvajajo štiriletne programe, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba.
3. člen
Maturo lahko opravlja, kdor je končal zaključni letnik štiriletnega programa srednjega izobraževanja, po katerem se pridobi javno veljavna izobrazba.
Maturo lahko opravlja tudi, kdor ni končal izobraževanja po prejšnjem odstavku, če je opravil na srednji šoli preizkus znanja, s katerim dokaže, da obvladuje najpomembnejša znanja štiriletnega programa srednjega izobraževanja.
4. člen
Matura obsega skupni in izbirni del.
Predmete skupnega in izbirnega dela mature določa maturitetni katalog znanj.
Predmeti skupnega dela mature so obvezni za vse kandidate, predmete izbirnega dela pa si kandidat izbere.
Predmete izbirnega dela, iz katerih bo izvajala maturo, srednja šola objavi z razpisom za vpis.
II. MATURITETNI KATALOG ZNANJ
5. člen
Pri maturi se preverjajo znanja v skladu z maturitetnim katalogom znanj, ki ga sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in je objavljen najmanj dve leti pred opravljanjem mature.
6. člen
Z maturitetnim katalogom znanj se določi:
– število predmetov mature,
– predmete skupnega in izbirnega dela mature,
– način preverjanja znanja,
– raven zahtevnosti, na kateri se lahko preverja znanje pri posameznem predmetu,
– obseg zunanjega preverjanja znanj.
Sestavina maturitetnega kataloga zanj so predmetni katalogi znanj.
7. člen
S predmetnimi katalogi znanj se določi zlasti:
– obseg in vsebine znanj, ki se preverjajo na posamezni ravni zahtevnosti,
– navodila za ocenjevanje,
– načela za oblikovanje vprašanj oziroma nalog,
– iz katerih vsebin predmeta, ki se pri maturi ne preverjajo, se lahko upošteva ocena predmeta v četrtem letniku oziroma pri preizkusu znanja po 2. odstavku 3. člena tega pravilnika,
– izpitne pripomočke oziroma sredstva informacijskega zapisa, dovoljena pri opravljanju izpita,
– trajanje ustnega izpita.
III. MATURITETNI ORGANI
8. člen
Maturo izvajajo maturitetni organi, in sicer:
– republiška maturitetna komisija;
– republiške predmetne komisije;
– šolske maturitetne komisije;
– šolske predmetne komisije.
1. Republiška maturitetna komisija
9. člen
Republiška maturitetna komisija ima predsednika, namestnika predsednika in 7 članov. Imenuje jo predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje.
Po en član republiške maturitetne komisije je imenovan izmed predstavnikov univerz, Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, trije člani pa izmed predstavnikov srednjih šol.
Predsednik, namestnik predsednika in člani republiške maturitetne komisije so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
10. člen
Republiška maturitetna komisija vodi in spremlja izvedbo mature v Republiki Sloveniji in pri tem zlasti:
– vodi pripravo predmetnih katalogov znanj in pripravi predlog maturitetnega kataloga znanj;
– sprejema letno maturitetno poročilo, ki ga najkasneje do 1. decembra tekočega leta da v razpravo Strokovnemu svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje in znanstveno-pedagoškim svetom univerz;
– razpisuje datume, pisnih in ustnih izpitov ter določa dan podelitve spričeval;
– v skladu s tem pravilnikom podrobneje določa izpitni red za pisne in ustne izpite;
– odloča o vprašanjih v zvezi z opravljanjem mature, ki jih ta pravilnik ne ureja;
– izdaja posebna navodila o varovanju izpitne tajnosti;
– daje navodila šolskim maturitetnim komisijam;
– sprejema poslovnik o svojem delu.
2. Republiška predmetna komisija
11. člen
Za predmete, iz katerih se opravlja matura, predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, imenuje republiške predmetne komisije.
Republiška predmetna komisija ima predsednika, namestnika predsednika in najmanj tri člane.
Predsednik, namestnik predsednika in člani republiških predmetnih komisij se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
12. člen
Republiška predmetna komisija zlasti:
– pripravlja predmetne kataloge znanj določenega predmeta;
– pripravi vprašanja, naloge in teme za pisni izpit;
– ureja stalno zbirko vprašanj;
– imenuje in razrešuje zunanje ocenjevalce;
– imenuje tretjega ocenjevalca;
– po končanem jesenskem izpitnem roku prouči podatke maturitetnega izpitnega centra o rezultatih mature ter pripravi poročilo za republiško maturitetno komisijo;
– predlaga revizijo učnih načrtov, učbenikov in predmetnega kataloga znanj.
Strokovna opravila v zvezi z nalogami iz prejšnjega odstavka za republiške predmetne komisije opravlja Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
3. Šolska maturitetna komisija in šolske predmetne komisije
13. člen
Šolska maturitetna komisija ima predsednika, namestnika predsednika, člane in tajnika.
Predsednik šolske maturitetne komisije je ravnatelj šole.
Namestnika predsednika, člane in tajnika šolske maturitetne komisije imenuje ravnatelj šole najkasneje do 1. maja v tekočem letu.
Do roka iz prejšnjega odstavka lahko direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport in dekani visokošolskih organizacij imenujejo v šolsko maturitetno komisijo največ tri zunanje člane.
Šolska maturitetna komisija je za svoje delo odgovorna republiški maturitetni komisiji.
14. člen
Šolska maturitetna komisija zlasti:
– vodi opravljanje mature na srednji šoli v skladu z določili tega pravilnika in navodili republiške maturitetne komisije;
– ugotavlja uspeh kandidatov pri maturi in razglaša rezultate;
– odloča o pritožbah zoper kršitve postopka pri opravljanju izpita;
– pripravi končno poročilo o maturi najkasneje 15 dni po koncu izpitnega roka na način, ki ga določi republiška maturitetna komisija;
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom in navodili republiške maturitetne komisije.
Šolska maturitetna komisija ima šolske predmetne komisije.
15. člen
Šolska predmetna komisija ima predsednika in najmanj dva člana, od katerih je eden izpraševalec. Izpraševalec je praviloma, kdor poučuje maturitetni predmet v četrtem letniku.
Šolske predmetne komisije imenuje ravnatelj. Predsednik šolske predmetne komisije je član šolske maturitetne komisije.
Kadar je s predmetnim katalogom znanj določen le ustni izpit, imenuje republiška predmetna komisija v šolsko predmetno komisijo zunanjega člana.
16. člen
Mandat šolske maturitetne in šolske predmetne komisije traja eno leto.
IV. OPRAVLJANJE MATURE
17. člen
Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku.
Kandidati, ki so dokončali srednjo šolo ob delu, kandidati, ki so končali zadnji letnik izobraževanja pred štirimi ali več leti, in kandidati iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika smejo opravljati maturo v največ treh delih, v treh izpitnih rokih.
Matura se lahko opravlja večkrat.
1. Roki
18. člen
Matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku, praviloma v mesecu juniju in septembru.
19. člen
Datume pisnih in ustnih izpitov v posameznem izpitnem roku določi za celotno republiko republiška maturitetna komisija. Objavi jih najkasneje 45 dni pred začetkom pisnih izpitov in ob tem navede pripomočke, dovoljene pri izpitu.
Ustni izpiti se opravljajo po opravljenih pisnih izpitih. Izpiti so lahko tudi ob sobotah.
2. Prijava k maturi
20. člen
Kandidat se prijavi k maturi najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se šteje kot pravočasna tudi prijava, ki je iz opravičljivih razlogov vložena do 10 dni pred začetkom pisnih izpitov. O opravičljivosti razlogov odloča šolska maturitetna komisija.
Kandidat v prijavi poleg osebnih podatkov navede, iz katerih predmetov in na kateri ravni zahtevnosti bo opravljal maturo. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 3. člena tega pravilnika predloži najkasneje 8 dni pred začetkom izpitnega roka.
3. Izpitni red
21. člen
Pisni izpit iz istega predmeta opravljajo vsi kandidati istega dne ob istem času.
Vprašanja in naloge pisnega izpita določi republiška maturitetna komisija in so v posameznem roku ista za vse kandidate.
Pisni izdelek mora biti označen samo s šifro kandidata.
22. člen
Šolska maturitetna komisija najkasneje 5 dni pred začetkom pisnih izpitov razvrsti kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, v skupine, določi izpitne prostore in nadzorne učitelje.
Šolska maturitetna komisija določi pred začetkom pisnih izpitov tudi šifre kandidatov za pisni izpit v skladu z navodili republiške maturitetne komisije.
Šifre kandidatov so uradna tajnost.
23. člen
Pisni izpit pri posameznem predmetu lahko traja najmanj dve in največ štiri ure. Trajanje posameznega pisnega izpita določi republiška maturitetna komisija.
24. člen
Opravljanje pisnih izpitov vodijo nadzorni učitelji. Pred začetkom pisnega izpita nadzorni učitelj razdeli kandidatom šifre, kandidate seznani s pravili izpitnega reda, z ukrepi in posledicami za kršitelje.
25. člen
Kandidata, ki ne upošteva pravila izpitnega reda, nadzorni učitelj opomni, če kandidat kljub opominu nadaljuje s kršitvami, ga lahko nadzorni učitelj odstrani iz izpitnega prostora in od opravljanja izpita.
Kandidat, ki je odstranjen od opravljanja pisnega izpita, in kandidat, ki je prekinil opravljanje izpita, ostane neocenjen.
26. člen
Razpored kandidatov k opravljanju ustnih izpitov določi šolska maturitetna komisija in ga objavi najkasneje en dan pred začetkom opravljanja ustnih izpitov.
K opravljanju ustnega izpita iz predmeta, pri katerem se opravlja tudi pisni izpit, se razporedijo le pozitivno ocenjeni kandidati.
Kandidati, ki so pri pisnem izpitu in v četrtem letniku iz tega predmeta dosegli odlično oceno, so oproščeni ustnega izpita. Šteje se, da so ustni izpit iz tega predmeta opravili z odlično oceno.
27. člen
Vprašanja oziroma naloge za ustni izpit pripravijo šolske predmetne komisije na podlagi predmetnega kataloga znanj. Vprašanja in naloge morajo biti na listkih. Na vsakem listku morajo biti najmanj tri vprašanja.
Kandidat sam izbere listek.
28. člen
Ustni izpit traja do 20 minut, če predmetni katalog ne določa drugače.
Kandidat ima pravico do 15 minutne priprave na ustni izpit.
29. člen
Ustni izpit se opravlja pred šolsko predmetno komisijo.
Kandidat odgovarja na vprašanja z listka. Izpraševalec lahko postavlja podvprašanja.
Šolska predmetna komisija ni seznanjena z oceno kandidata, doseženo pri pisnem izpitu.
30. člen
Kandidata, ki moti red ali ovira potek ustnega izpita, lahko šolska predmetna komisija odstrani iz izpitnega prostora in od opravljanja izpita.
Kandidat iz prejšnjega odstavka in kandidat, ki se iz utemeljenih razlogov ni udeležil ustnega izpita ali ga je prekinil, je neocenjen.
Kandidatu, ki se iz utemeljenih razlogov ni udeležil ustnega izpita ali ga je prekinil, lahko šolska predmetna komisija določi nov datum za opravljanje izpita še v tekočem izpitnem roku.
31. člen
O poteku izpitov se vodi zapisnik. V zapisnik se vpisujejo vsa pomembna dejstva, zlasti pa izrečen opomin, odstranitev od izpita ali prekinitev opravljanja izpita in razlogi za to.
32. člen
Podrobnejša pravila izpitnega reda določi republiška maturitetna komisija.
4. Ocenjevanje znanja
33. člen
Pisni izdelek ocenjujeta dva ocenjevalca.
Pisni izdelek pri predmetu, pri katerem je določeno zunanje ocenjevanje, ocenjujeta en zunanji in en notranji ocenjevalec. Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, lahko določi, da pisni izdelek ocenjujeta le zunanja ocenjevalca.
Zunanji ocenjevalci pisnih izdelkov so lahko:
– visokošolski učitelji, asistenti in lektorji z ustreznim habilitacijskim področjem in vsaj tremi leti pedagoških izkušenj
– srednješolski učitelji z ustrezno strokovno izobrazbo, ki so poučevali ta predmet vsaj zadnji dve leti;
– priznani strokovnjaki;
– upokojeni srednješolski in visokošolski učitelji.
Zunanje ocenjevalce pisnih izdelkov imenujejo republiške predmetne komisije na predlog dekanov visokošolskih organizacij, ravnateljev srednjih šol, strokovnih društev in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Notranje ocenjevalce pisnih izdelkov imenuje ravnatelj izmed učiteljev na predlog šolske maturitetne komisije.
34. člen
Če en ocenjevalec oceni pisni izdelek negativno, drugi pa pozitivno ali kadar se oceni pisnega izdelka razlikujeta za 2 ali več, izdelek dokončno oceni tretji ocenjevalec. Tretjega ocenjevalca določi republiška predmetna komisija izmed zunanjih ocenjevalcev.
35. člen
Maturitetna ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne.
36. člen
Uspeh na ustnem izpitu pri posameznem predmetu ocenjuje šolska predmetna komisija.
Končno oceno pri predmetu določi šolska maturitetna komisija.
37. člen
Končna ocena pri predmetu je na najbližje celo število zaokrožena aritmetična sredina ocen pisnega in ocene ustnega izpita. V primerih iz 34. člena tega pravilnika se ocena tretjega ocenjevalca šteje dvakrat.
Kadar se znanje pri predmetu preverja samo pisno, je končna ocena na najbližje celo število zaokrožena aritmetična sredina obeh ocen, kadar pa samo ustno, je končna ocena dosežena ocena ustnega izpita.
38. člen
Kandidat opravi maturo, če je pri vseh predmetih mature dosegel pozitivno končno oceno.
Kandidat opravi maturo z odličnim splošnim uspehom, če doseže odličen uspeh pri več kot polovici predmetov, od katerih mora biti vsaj eden opravljen na višji ravni zahtevnosti, in če doseže prav dober uspeh pri drugih predmetih; ugotovi ga šolska maturitetna komisija.
O opravljeni maturi izda srednja šola maturitetno spričevalo. V spričevalo se vpiše le odličen splošni uspeh.
39. člen
Kandidat, ki je iz enega ali dveh predmetov mature ocenjen negativno ali je neocenjen, ima pravico do dvakratnega ponovnega opravljanja izpita iz tega predmeta. Ponovni izpit iz posameznega predmeta se opravlja v prvem naslednjem izpitnem roku na isti šoli.
Kandidat iz prejšnjega odstavka, ki je bil negativno ocenjen iz ustnega izpita, opravlja ponovno le ustni izpit.
40. člen
Mature ni opravil:
– kdor je bil negativno ocenjen iz treh ali več predmetov mature;
– kdor ni dosegel pozitivne ocene pri ponovnem opravljanju izpita iz posameznega predmeta mature v rokih iz prejšnjega člena;
– kdor iz neopravičenih razlogov ni opravljal izpita v rokih iz prejšnjega člena.
41. člen
O maturi in opravljanju mature vodijo maturitetni center in srednje šole maturitetne evidence in dokumentacijo.
Sestavni del maturitetne evidence in dokumentacije je knjiga maturantov, ki jo vodijo srednje šole, in letno maturitetno poročilo republiške maturitetne komisije.
42. člen
Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za vzgojo in izobraževanje, predpiše obliko in vsebino maturitetne dokumentacije in evidenc.
V. MATURITETNI IZPITNI CENTER
43. člen
Administrativno-tehnična dela, potrebna za izvedbo mature, opravlja maturitetni izpitni center.
Maturitetni izpitni center deluje v okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Maturitetni izpitni center ima vodjo.
44. člen
Maturitetni izpitni center zlasti:
– opravlja administrativna dela za potrebe republiške maturitetne komisije in republiških predmetnih komisij;
– pripravlja in vzdržuje maturitetni informacijski sistem;
– vodi register zunanjih ocenjevalcev;
– vzdržuje zbirko izpitnih vprašanj, nalog in tem ter jih posreduje srednjim šolam v skladu z izpitnim redom in varovanjem uradne tajnosti;
– organizira izvedbo zunanjega ocenjevanja;
– pripravlja podatke in analize o rezultatih mature za republiško maturitetno komisijo.
VI. JAVNOST, TAJNOST IN PRITOŽBE
45. člen
Gradiva, ki vsebujejo izpitna vprašanja, naloge oziroma teme, šifre kandidatov in ocene pisnih izdelkov so uradna tajnost. Označena morajo biti kot izpitna tajnost, stopnja tajnosti »strogo zaupno«.
Način varovanja izpitne tajnosti določi republiška maturitetna komisija.
46. člen
Pisnim izpitom smejo prisostvovati le kandidati in nadzorni učitelji, lahko pa tudi predsednik šolske maturitetne komisije ali njegov namestnik. Ustnim izpitom smejo prisostvovati poleg članov šolske predmetne in šolske maturitetne komisije tudi drugi učitelji te šole.
Člani republiške maturitetne komisije in člani republiških predmetnih komisij lahko neposredno spremljajo opravljanje mature.
47. člen
Kandidat ima v roku enega leta od opravljanja pisnega izpita pravico do vpogleda v popravke in ocene svojega pisnega izdelka na šoli, kjer je opravljal maturo.
48. člen
Zoper kršitve postopka pri opravljanju izpita je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo.
Pritožbo lahko vloži kandidat v roku dveh dni po opravljanju posameznega izpita. Pritožba mora biti obrazložena.
Če so ob reševanju pritožbe ugotovljene kršitve postopka, ki so lahko vplivale na oceno pri izpitu, šolska maturitetna komisija razveljavi opravljanje tega izpita in kandidatu omogoči ponovno opravljanje le-tega v istem izpitnem roku.
Pri reševanju pritožbe ne smejo sodelovati člani šolske maturitetne komisije, udeleženi v postopku zoper katerega je vložena pritožba.
Šolska maturitetna komisija odloči o pritožbi v roku dveh dni, odločba o pritožbi je dokončna.
49. člen
Računske in druge očitne pomote pri ocenjevanju odpravi na lastno pobudo ali pobudo kandidata šolska maturitetna komisija. O popravku pomote se sestavi poseben zapisnik, ki ga podpiše predsednik šolske maturitetne komisije.
VII. KONČNI DOLOČBI
50. člen
Določba četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika se začne uporabljati v razpisu za vpis za šolsko leto 1993/94.
51. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 603-69/89
Ljubljana, dne 20. decembra 1991.
Minister
dr. Peter Vencelj l. r.
