Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list ŠRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, 26/90) in 30. člena odloka o pristojnosti in sestavi zborov občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 3/90) je Skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 12. 1991 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji tovarne Videm, ki jih je izdelal Savaprojekt Krško pod številko PUP 130/89.

Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi v prostorsko ureditvenih pogojih iz 1. člena, ki se nanašajo na mejo območja, dejavnosti in izrabo območja, vodila za oblikovanje objektov, merilo in pogoje prometnih, komunalnih in energetskih ureditev, varovanje okolja in pogoje obrambe in zaščite.

Kompleks urejanja zajema površine obstoječega proizvodnega kompleksa in površine, ki so dolgoročno namenjene za potrebe njene širitve, skupno 59,2 na površine. Območje je omejeno s Savo, železniško progo in Starovaškim potokom in je omejeno z naslednjimi parcelnimi številkami:
K. o. Stara vas
796, 819, 798/3, 798/5, 798/15, 798/14, 515, 798/6, 189/59, 817, 189/53.
742/16, 801/16, 801/10, 222/2, 320/1, 320/2, 796
K. o. Videm
28/1, 28/3, 28/5, 384, 343, 355/11, 355/13, 355/17, prikazano na PKN 5 leto izdelave 1982, stanje 1977.

Znotraj tega območja sta predvideni površini, ki se ob večji graditvi ali spremembi prometnega režima urejata z zazidalnima načrtoma in sicer
– ZN poslovni center Videm
K. o. Videm
355/16, 355/17, del 343/2, 384, del 285, 28/7, del 28/6, del 28/1, 355/11, 355/12,
K. o. Stara vas
del 817, del 801/2, del 853, 801/21, del 854, 208/5, 208/3, del 189/66, 798/12, del 189/59, 189/53, prikazano na PKN 5, leto izdelave 1982, stanje 1977.
– ZN Proizvodni kompleks novih tehnologij
K. o. Stara vas
320/1, 796, 189/2, 303/7, 303/1, 758/1, prikazano na PKN 5, leto izdelave 1982, stanje 1977.

Dejavnost tovarne Videm na obravnavanem območju sestavljajo v celoto posamezne zaključene tehnološke enote in sicer:
– Lesni prostor in priprava lesa
a) priprava lesa in sekanice za proizvodnjo celuloze
b) priprava lesa za brusilnico
– Proizvodnja celuloze
a) linija vlaknin
b) linija regeneracije kemikalij
c) priprava in skladiščenje kemikalij
d) nevtralizacija
– Proizvodnja papirja
a) priprava snovi
b) papirni stroji
c) brusilnica
d) predelava odpadnega papirja
e) kemijsko mehanska čistilna naprava
– Energetika in priprava vode
a) kalorična centrala
b) kotel na lubje
c) priprava tehnološke vode
– Servisne in upravne dejavnosti
a) delavnice – mizarska, strojna, elektro vzdrževanje, avtomehanična
b) pisarne – uprava, služba varstva pri delu, ambulanta, družbena prehrana
c) centralni laboratorij
d) skladišča in garaže, ki niso v tehnološki verigi
– Papirkonfekcija

Osnovni koncept prostorske zasnove območja sledi potrebam po racionalizaciji proizvodnje in njeni ekološki sanaciji. Proizvodnim dejavnostim se morajo zagotavljati površine za širitev v smereh, ki so najracionalnejše za potek proizvodnje. Dejavnosti, ki niso neposredno vezane na proizvodnjo, se usmerja iz proizvodnega kompleksa v severozahodni del območja. Postavljena je končna meja širjenja proizvodnih dejavnosti proti naselju, ki poteka po obstoječi severozahodni ograji bazena med gasilskim domom in železniško progo.

Možne smeri širitve oziroma prestavitve posameznih dejavnosti:
Na območju posameznih proizvodnih enot iz 5. člena je možno locirati samo objekte, ki služijo potrebam te enote za posodabljanje tehnologije in izboljšanje stanja okolja, razen servisnih in upravnih dejavnosti.
Možne smeri širitve po posameznih tehnoloških etah:
– Lesni prostor in priprava lesa
Pri pojavljanju potrebe po širitvi oziroma nadomestitvi površin lesnega prostora zaradi širitve katere od ostalih dejavnosti, je možna širitev lesnega prostora proti Potočnici, v obstoječi sadovnjak Agrokombinata, severozahodno od deponije pepela. Na območju obstoječega lesnega prostora so dovoljene ureditve za potrebe delovanja lesnega prostora, v smislu tehnoloških izboljšav ter komunalne ureditve območja.
Poleg tega se na te površine lahko širijo dejavnosti proizvodnje papirja in energetike ter servisnih delavnic za delovno mehanizacijo.
– Proizvodnja celuloze
Razširitve objektov proizvodnje celuloze so možne v smeri bazena, vključno z njim ter v območje objektov stare linije proizvodnje celuloze.
Pred poseganjem v območje obstoječega bazena, ga je potrebno nadomestiti na drugi lokaciji. Do nadomestitve se na območju bazena ne smejo izvajati gradbeni posegi.
– Proizvodnja papirja
Razširitve objektov proizvodnje papirja so možne v smeri lesnega prostora ter na območju objektov obstoječih servisnih dejavnosti.
– Energetika
Širitev, oziroma rekonstrukcija energetike, je možna v okviru obstoječih površin kalorične centrale, kotla za lubje in deponije premoga. Nove površine za potrebe energetike so možne med objektom brusilnice in rezervoarjem mazuta proti lesnem prostoru, po predhodni prestavitvi skladiščnih objektov.
– Papirkonfekcija
Površine za razširitev dejavnosti Papirkonfekcije so v okviru obstoječih objektov omejene s cestno mrežo.
V to območje je možno locirati tudi servisne dejavnosti.
– Servisne in upravne dejavnosti
Vodilo pri iskanju novih lokacij za servisne in upravne dejavnosti mora biti to, da te ne ovirajo prostorskega razvoja neposrednih proizvodnih dejavnosti in da se grupirajo v zaključene komplekse. Površine za servisne delavnice, razen delavnic za delovno mehanizacijo, so v območju med železniško progo, reko Savo in severozahodno ograjo proizvodnega kompleksa. Poslovne prostore, vse vrste pisarn, razen obratnih pisarn, je možno urediti tudi v obstoječih stanovanjskih objektih, s težnjo po formiranju poslovnega centra, ki bi združeval te funkcije.

Površine izven obstoječega kompleksa tovarne predvidene za širitev njene dejavnosti:
– Območje sadovnjaka med obstoječo ograjo in Potočnico
Na površini obstoječega sadovnjaka je možna razširitev lesnega prostora. Dovoljena je ureditev platoja za odprta skladišča lesa, z ureditvijo transportnih objektov in naprav ter ureditvijo komunalne infrastrukture. Za posege, ki zahtevajo kompleksnejšo gradnjo in nove tehnologije, je potrebno za to območje izdelati zazidalni načrt.
– Območje med reko Savo in ograjo kompleksa ob cesti proti NEK.
Območje med predvidenim nasipom HE Krško in cesto proti NEK predstavlja površino, kjer bo možno locirati zbirne komunalne infrastrukturne objekte in naprave ter racionalno zaokrožiti prometno omrežje tovarne Videm.
– Območje med železniško progo, reko Savo in severozahodno ograjo kompleksa tovarne
Območje predstavlja možno površino za širitev dejavnosti tovarne Videm, ki niso neposredno vezane na proizvodno tehnologijo.
Ob nastopu potrebe po kompleksnejši gradnji ali spremembi prometnega režima, je za to območje potrebno izdelati zazidalni načrt.
Do nastopa takšne potrebe pa so na tem območju dovoljeni naslednji posegi:
– izgradnja parkirnih površin
– adaptacije obstoječih objektov
– manjše dozidave in nadzidave obstoječih objektov
– ureditev komunalne in energetske infrastrukture
– spremembe namembnosti objektov iz stanovanjske v poslovno dejavnost.

Vodila za oblikovanje objektov: Robna območja proti naselju se mora urejati tako, da predstavljajo prehod iz industrijskih dejavnosti v mestno okolje, glede na gabarite in hortikulturno ureditev območja.
Pri večjem posegu v prostor je treba upoštevati vedutne poglede iz stanovanjskih predelov naselja. Omejevati je potrebno načrtovanje cevnih transportnih naprav visoko nad terenom iznad celotnega gabarita obstoječih in predvidenih objektov.
Pri načrtovanju objektov je nujno obravnavati prostor širše ter s tem omogočiti načrtovanje sistemsko, z jasnimi komunikacijami in komunalnim sistemom.
Strehe znotraj industrijskega kompleksa so načeloma ravne, oziroma z minimalnimi nakloni.
Pri oblikovanju fasad je potrebo težiti k poenotenju vizualnega vtisa celotnega kompleksa.
Strehe objektov robnega območja morajo biti načeloma dvokapnice. Fasade obdelane v ometu, barve prilagoditi obstoječim objektom, kakor tudi vertikalni gabarit dozidav.

Glavni dovoz do kompleksa tovarne je iz magistralne ceste M 10/3, preko mosta s spustom, do obstoječega vhoda v tovarno. Dovoz z mostu mora ostati javna cesta, zaradi dostopa do tovornega dela železniške postaje. Bodoča prometna ureditev mora slediti konceptu razvoja tehnoloških in transportnih povezav iz južnega dela kompleksa, kjer je surovinska baza proti severu v smeri proizvodnih poti do skladiščenja in odvoza gotovih izdelkov, kjer se ob navedenih mejah kompleksa organizirata tudi glavni vstopni in izstopni prometnici.

Pri načrtovanju objektov, oziroma urejanju notranjega prometa, je potrebno upoštevati:
– ločevanje transportnih poti od odprtih skladišč in deponij
– stremeti za čim manjšim številom križanj cestnih površin z drugimi transportnimi potmi (železnico)
– pri projektiranju novih cestnih površin upoštevati minimalno višino prostega profila, ki je 4,50 m
– minimalna širina enosmerne ceste mora biti 3,25 mm za dvosmerni prometa pa 5,50m
– z uvedbo krožnega cestnega prometa se uredi enosmerni prometni režim.

Pri načrtovanju parkirnih mest je potrebno zagotoviti 0,3 parkirnega mesta na zaposlenega.
Predvidene površine za širitev parkirnih mest ob železniški progi ter Papirkonfekciji.

Ob izgradnji novih industrijskih tirov je potrebno upoštevati svetli profil za parno in diesel vleko, katerega mere so:
– širina 4 m
– višina 4,80 m
– ograje ob tiru se lahko namesti 3 m od osi tira
– vse stene objektov morajo biti odmaknjene 3 m od osi tira
– pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati idejni projekt industrijskih tirov – ZG Projektivno podjetje Ljubljana, št. 3187 in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov v varovalnem pragovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SFRJ, št. 2/87).
Za vse gradbene posege v območju obstoječih in načrtovanih tirov bo potrebno pridobiti soglasje Železniškega gospodarstva Ljubljana.

Za potrebe tehnologij posameznih tehnoloških enot je možna postavitev novih žerjavnih prog, kot tehnološka povezava ali za potrebe skladiščenja.

Kanalizacijsko omrežje
Na območju tovarne Videm se zagotovi ločen sistem odvajanja odpadnih voda in sicer:
– meteorne vode se vodijo v odprtem ali zaprtem zbirnem kolektorju meteornih voda v podslapje predvidene HE Krško
– sanitarne-fekalne vode se vodijo v levobrežni kolektor odpadnih vod, do centralne čistilne naprave Krško
– mešano kanalizacijo tovarne in mesta Krško se pred priključkom na levobrežni kolektor komunalnih vod razbremeni in prelivne vode spelje v zbirni kolektor meteornih voda
– ostale tehnološke vode se glede na njihov tretman vodi ločeno ali skupaj s fekalnimi, na centralno biološko čistilno napravo
– obstoječ kanalski kolektor V.Ø-800 bo potrebno razbremeniti z novim kolektorjem, ki bo razbremenjeval obstoječega že pred lesnim prostorom.
Do vzpostavitve končnega stanja se mora vsak poseg načrtovati v smislu ločenega sistema odvajanja odpadnih voda, v centralno čistilno napravo.

Vodovodno omrežje
Vse potrebe po novih vodovodnih priključkih se zagotovi iz obstoječega priključnega voda Ø200 mm.
Porabo pitne vode za tehnološke namene je potrebno zmanjšati na minimum.

PTT omrežje in sistem zvez
Vse predvidene PTT povezave se mora locirati tako, da v prostoru tvorijo komunalne koridorje, ki ne bodo omejevali širitve proizvodnje. V liniji obstoječega in predvidenega radiorelejnega žarka ATC Krško-Trdinov vrh, višina predvidenih objektov ne sme presegati 17 m od obstoječega terena v območju I. Fressnelove cone radiorelejnih žarkov.

Elektro omrežje
Vse predvidene energetske vode je potrebno locirati tako, da v prostoru tvorijo komunalne koridorje, ki ne bodo ovirali nadaljnjega širjenja proizvodnje.
Za posege, ki bodo tangirali obstoječe energetske vode, si mora investitor pridobiti soglasje Elektro Celje.

Plinovod
Za posege v varovalni pas visokotlačnega plinovodnega omrežja si mora investitor pridobiti soglasje Petrol DO Zemeljski plin Ljubljana.

Tovarna Videm mora na področju varstva okolja izdelati sanacijske programe, ki morajo obravnavati področje voda, zraka, hrupa, odpadkov, posebnih odpadkov in klora, kateri bodo podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in izdajo lokacijskih dovoljenj za posamezne nove tehnološke objekte v tovarni.
Na izdelane sanacijske programe, si mora investitor pridobiti mnenje ustrezne neodvisne strokovne institucije.
Tehnološki sanacijski programi za posamezne proizvodne enote, morajo biti izdelani v skladu z veljavnimi predpisi ter planskimi opredelitvami in morajo dokazovati, da je predviden poseg etapa, v smislu končne sanacije stanja v tovarni.

Pogoji varstva pred požarom
Pri lociranju novih objektov v sklopu posameznih tehnoloških enot se mora upoštevati naslednje smernice:
– zagotoviti zadostne odmike med posameznimi objekti
– zagotoviti možnost dostopa gasilskih vozil do objektov vsaj z dveh strani in takšno širino cest, da je možen dostop z vsakim gasilskim vozilom
– zagotoviti površine za gasilsko orodje in opremo
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz hidrantne mreže
– zagotoviti prostore za evakuacijo ljudi v primeru požara
– opredeliti požarne sektorje, ki naj imajo maksimalno površino 2000 m2, če to ni možno, je potrebno predvideti požarno varovanje, ki temelji na izračunu požarnega rizika po metodi SIA, upoštevati in prikazati s tehničnimi normativi opredeljene varnostne cone.
Poudarek mora biti predvsem na požarnem varovanju vseh skladišč vhodnih surovin ter izdelkov, na strojih za proizvodnjo in dodelavo papirja ter skladiščih nevarnih snovi.
Pri rekonstrukcijah obstoječih objektov se mora upoštevati elemente, ki čimbolj omejujejo možnost nastanka in razširitve požara, zagotovijo reševanje ljudi in premoženja in omogočajo dostop gasilcem.

Pogoji za zaščito pred rušenji
Objekte je potrebno graditi po kriterijih, predpisanih za VIII° MCS. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati cone rušitve objektov, da ne pride do prekinitve glavnih komunikacij in evakuacijskih poti.

Vse razpoložljive površine, ki jih tehnologija, pozidave in komunalne naprave omogočajo, je potrebno izkoristiti za ureditev zelenih površin.
Zelene površine robnega območja tovarne, predvsem visoko zazelenitev, je potrebno obravnavati kot del mestnega zelenja Krškega.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev so naslednje:
– pred posegom v prostor, ki pomeni spremembe v tehnologiji, mora investitor ob vlogi za lokacijsko dovoljenje, prikazati, da je poseg usklajen z veljavnim sanacijskim programom s področja varstva okolja ter pogoji 20. člena in pomeni korak, v doseganju končnega cilja, ki je zastavljen s sanacijskim programom
– pred posegom na območje Agrokombinata Krško, mora investitor odkupiti adekvatno površino, kot nadomestilo za parcelo VH-1, na novi lokaciji, primerni za sadjarsko proizvodnjo
– obvestiti lastnika Agrokombinat Krško o nameravani gradnji pet let pred posegom, plačati odškodnino za ureditev nasada, oskrbo, ureditev ograje in izpad dobička do polne rodnosti novega nasada
– pred poseganjem v območje obstoječega bazena, je le tega potrebno nadomestiti na drugi lokaciji
– investitor si mora za vsak posamezen poseg v prostor, pridobiti k posameznim lokacijskim dokumentacijam soglasja upravljalcev prometnega omrežja in komunalnih naprav, kateri so z novim posegom tangirani
– pred posegom v območje med cesto proti NEK in reko Savo do izliva Potočnice, si mora investitor za nameravani poseg pridobiti soglasje Savskih elektrarn
– investitor in izvajalec sta dolžna izdelati načrt ukrepov zaščite in reševanja za čas izgradnje in čas rednega obratovanja posameznih objektov in sicer variantno za mir in vojno. Izdelati se mora ocena, ki naj zajema vpliv vseh nevarnih snovi ob rednem delovanju in v primeru nesreče, na okolje
– investitor mora izdelati smernice požarnega varstva za izgradnjo novih objektov, v katerih bi bil opredeljen koncept požarnega varovanja pri izgradnji objektov.

PUP tovarne Videm so stalno na vpogled na pristojnem upravnem organu za urejanje prostora občine Krško in v Savaprojektu Krško.

Nadzor nad izvajanjem, tega odloka opravljajo, v skladu s svojimi pristojnostmi, Republiški inšpektorati in Medobčinski inšpektorat občin Sevnica, Krško in Brežice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.