Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 6/90) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) je Skupščina občine Novo mesto na sejah zborov dne 19. 12. 1991 sprejela

Sprejme se sprememba zazidalnega načrta obrtno industrijske cone Cikava – zgornji del, ki ga je izdelal K.A:B. d.o.o. Novo mesto pod št. ZN-103/91, oktobra 1991. Sestavni del zazidalnega načrta so tekstualni del in grafične priloge.

S tem zazidalnim načrtom se razveljavlja zazidalni načrt Cikava – sprememba obrtne cone. (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/89) in spreminja zazidalni načrt Cikava – sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/86) v delu območja, namenjenem za dejavnost Mercator KZ Krka Novo mesto.
Območje zazidalnega načrta obsega naslednja zemljišča: 2183/4, 2183/3, 2183/5, 2022/1, 2022/3, 2171/2, 2032/2, 2033/1, 2033/2, 2034/1, 2034/2, 2165/6, 2165/8, 2165/16, 2165/20, 2165/29, 2165/13, 2160/1, 2160/2, 2161, 2054 in 2164/2 in dele zemljišč: 2021, 2020 in 2019 vse k. o. Smolenja vas.

Območje zazidalnega načrta je namenjeno proizvodni in storitveni dejavnosti in delno bivanju. Gradnja obsega:
– obrtne delavnice (33 lokacij);
– objekte za razširitev dejavnosti v agroživilskem kompleksu;
– stanovanjske hiše (14 objektov);
– prometno in komunalno ureditev območja;
– utrjene površine (manipulacijske površine in parkirišča);
– zelene površine.

Obrtne lokacije
Osnovni element posamezne lokacije je obrtna delavnica praviloma velikosti (12-15) x (25-30) m, ki se na posameznih lokacijah razširi z še enkratno povečanim poslovnim prostorom obrtne delavnice ali stanovanjskim objektom. Povečanje poslovnih prostorov se praviloma izvaja z navezovanjem na osnovi element z veznimi členi in ponavljanjem osnovnega gabarita.
Na lokacijah 12, 13, 21, 23 do 33 se namesto možnega povečanja obrtne delavnice locirajo stanovanjski objekti.
Maksimalno dovoljenje velikosti objekta so:
– do 300 m2 lokacija št. 9;
od 300 do 450m2 lokacije št. 2, 3, 5, 6, 7, 11, 14, 15, 19, 20, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32 in 33;
do 600 m2 lokacije št. 1, 16 in 21;
do 800 m2 lokacije št. 4, 8, 10, 12, 13, 18 in 24;
do 1300 m2 lokacija št. 17;
Horizontalni gabariti se morajo ravnati po izdelani arhitektonsko zazidalni situaciji, odstopanja so možna od gradbenih linij navznoter, vendar ne več kot 10%.
Višina objektov je lahko največ 12 m nad končno urejenim raščenim terenom s tem, da vertikalni gabarit kapnega roba ne sme presegati višine 6 m (dovoljeno odstopanje 5%). Možna je tudi podkletitev objekta, vendar mora biti klet v celoti vkopana in z notranjo vertikalno komunikacijo (stopnišče znotraj objekta) ter prečrpavanjem odpadnih vod iz kletne etaže.
Strehe so simetrične dvokapnice, naklona 20-40°; kritina: tegola, strešna opeka, salonit v temni barvi; strehe objektov se tudi lahko izvedejo iz prednapetih nosilcev z ustrezno toplotno izolacijo; na strehah je dovoljena gradnja frčad in strešnih oken; obdelava fasad je lahko klasična ali z industrijskimi elementi.
Objekti se lahko izvajajo kot industrijski – tipski, v klasični izvedbi ali v kombinaciji, le teh (del objekta v klasični izvedbi, del industrijski – tipski). Oblikovna členitev gabaritov se naj izvede s povezovalnimi členi, lomi večjih gabaritov, poudarki različnih funkcij.
Na lokacijah 12, 13, 14, 21 do 33 se lahko opravljajo le tiste dejavnosti, pri katerih ravni hrupa ne presegajo ravni, ki so dovoljene za bivalna okolja.

Stanovanjski objekti
Stanovanjski objekti (14) so predvideni na lokacijah 12, 13, 21, 23 do 33.
Horizontalni gabariti objektov so od 8 do 9 x 11 do 12 m (dovoljeno odstopanje 10%); možna so odstopanja od gradbenih linij navznoter.
Višina objektov je največ 8 m nad končno urejenim raščenim terenom s tem, da kapni rob ne sme presegati višine 5 m (dovoljeno odstopanje navzdol 10%). Možna je tudi podkletitev objekta, vendar mora biti klet v celoti vkopana in z notranjo vertikalno komunikacijo (stopnišče znotraj objekta) ter s prečrpavanjem odpadnih vod iz kletne etaže.
Strehe so simetrične dvokapnice z naklonom 30-40°. Kritina je tegola, strešna opeka, salonit v temni barvi. Na strehah je dovoljena gradnja fičar in strešnih oken; obdelava fasad je klasična z ometom v svetlih barvah.
Stanovanjski objekt lahko posamezni investitor nameni za dopolnilno dejavnost k osnovni namembnosti obrtne lokacije.

Agroživilski kompleks Diskont
Diskont je predviden na krajnje severnem delu območja, namenjenega za dejavnost agroživilskega kompleksa. Je zasnovan kot pritličen objekt, tlorisne velikosti 12 do 15 x 50 do 60 m, z možnim 10% odstopanjem od gradbenih linij navznoter.
Višina objektov je največ 12 m nad končno urejenim raščenim terenom s tem, da kapni rob ne sme presegati višine 6m (dovoljeno odstopanje navzdol 5%).
Streha je simetrična dvokapnica z naklonom 20-35°, izvedejo se lahko tudi iz prednapetih nosilcev. Kritina je tegola, strešna opeka ali salonit v temni barvi. Na strehi je dovoljena gradnja fičar in strešnih oken. Obdelava fasad je lahko klasična ali z industrijskimi elementi.
Oblikovna členitev gabarita se naj izvede s povezovalnimi členi, lomi tlorisnega gabarita, poudarki različnih funkcij.
Hladilnica, komisionirnica, skladišča
Objekti so predvideni v nadaljevanju obstoječega objekta hladilnice. Gre za ponovitev sedanjega obsega hladilnice in dozidavo komisionirnice in skladišč v smeri juga. Vsi gabariti in oblikovanje objektov so prilagojeni obstoječemu objektu, s tem da je potrebno ločiti večje tlorisne gabarite z oblikovnimi elementi.
Dolžina hladilnice je ca. 65-70 m, komisionirnice ca. 25 m, skladišč ca. 60 m oziroma tako, da je skupna dolžina vseh objektov 145 do 150 m.
Širina objektov mora biti usklajena s širino obstoječe hladilnice, enako tudi višina slemena in kapi streh s streho obstoječega objekta.
Oblikovno morajo biti novi objekti usklajeni z oblikovanjem obstoječe hladilnice.

Ureditve funkcionalnih zemljišč
Osnovno izhodišče za urejanje funkcionalnih zemljišč je ohranjanje kvalitetnih gozdnih sestojev povsod, kjer je to mogoče in dopolnjevanje obstoječih dreves s primerno zasaditvijo (izključno domače, običajne, avtohtone rastline). Tlakovanje površin je dovoljeno le v nujno potrebnem obsegu in to praviloma z votlaki. Tlakovane površine ne smejo presegati 1/3 celotne površine parcele.
Funkcionalna zemljišča se zaradi eventualno potrebnega zavarovanja lahko zagradijo z žično ograjo. Ta mora biti ob frontni fasadi obojestransko zasajena z živo mejo.

Zelene površine
Zelene površine v obsegu funkcionalnih zemljišč urejajo posamezni investitorji, v obcestnem pasu ob cestah pa je obvezna zasaditev višjih rastlinskih vrst.
Skupne gozdne površine znotraj zazidalnega načrta se primerno vzdržujejo s sanitarno sečnjo.

Vsi objekti se priključujejo na novozgrajene komunalne naprave (ceste, vodovod, kanalizacija, električno omrežje, plinovod in TK omrežje). Trase in višinske kote priključkov so razvidne iz posebnih prilog zazidalnega načrta.

Ceste
Območje zazidalnega načrta se navezuje preko industrijskih cest v območju zazidalnega načrta Cikava -sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone je na obstoječo regionalno cesto R II-333 Novo mesto-Šentjernej.
Glavna napajalna cesta 2-2 se z obstoječimi industrijskimi cestami ustvarja pravilno štirikrako križišče. Je širine 5,50 m, projektirana na 10 tonski osni pritisk, z bankino širine 1 m. Ob glavni napajalni cesti 2-2 je predvidena gradnja enostranskega pločnika širine 1,60 m.
Ostale ceste so širine 5,50 m, z obojestranskima bankinama širine 1 m.
Računska hitrost za celotno območje je 40 km/h, projektirani osni pritisk je 10t.
Ostale ceste (C1, C2, C3 in C5) se odcepijo od glavne napajalne ceste 2-2. Cesta C4 je predvidena v II fazi in je navezana na cesto C3. Cesta C6 še na obstoječe cestno omrežje navezuje pri obstoječi hladilnici.
Cesti 2-2 in C6 omogočata podaljšanje za eventualno potrebne nadaljnje širitve, cesta C4 omogoča krožni promet in povezavo z že obstoječim cestnim omrežjem obrtno industrijske cone.
Uvozi na lokacije se morajo niveletno prilagoditi cestam. Minimalni radij uvoza R(min) je 10 m. Minimalna širina uvoza je 5,5 m. Vse ceste in uvozi so v asfaltni izvedbi.
Uvoz se v celoti asfaltira, maksimalni padec uvoza proti cestišču je 3,5%. Meteorne vode se odvajajo preko požiralnikov in peskolovcev.

Utrjene površine
Ob vsakem objektu so predvidene manipulacijske površine. Njihova velikost naj bo prilagojena potrebam obrtne delavnice oziroma drugega objekta.

Parkirišča
Na območju zazidalnega načrta so predvidena parkirna mesta za osebne avtomobile, razporejena na parcelah posameznih investitorjev. Parkirišča se praviloma izvajajo z votlaki. Parkiranje tovornih vozil se izvaja na skupnem parkirišču v območju zazidalnega načrta Cikava – sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone.

Vodovod
Vodovod je priključen na obstoječe vodovodno omrežje znotraj območja zazidalnega načrta Cikava – sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone, ki se navezuje na obstoječi glavni vodovod PE-HD 225/10 in rezervoar Težka voda-Žabja vas v točki 2. Trase so točno določene v grafičnih prilogah, na posameznih prilogah pa so prikazane tudi dimenzije posameznih cevovodov vključno s hidrantnim omrežjem.

Kanalizacija
Odvajanje odpadnih in meteornih voda je predvideno v ločenem sistemu. Meteorne vode iz dvorišč, parkirišč in cest se preko lovilcev olj in maščob odvajajo v potok Šajser. Območje tega zazidalnega načrta se navezujejo na obstoječe kanalske sisteme v območju zazidalnega načrta Cikava – sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone Cikava, ta pa preko rekonstruiranega črpališča in 'L' kanalu v obstoječi kanalski sistem Novega mesta. V to kanalizacijo se lahko odvajajo odpadne vode iz območja tega zazidalnega načrta do skupne količine 6 l/s, njih vsebnost pa mora ustrezati pogojem 32. člena tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84).
V tem območju so predvidene samb take dejavnosti, kjer v tehnološkem postopku ni predvidena uporaba tehnoloških voda ali dejavnosti, ki zagotavljajo lastno čiščenje tehnološke vode skladno z zakonom o vodah in se lahko spuščajo v meteorno kanalizacijo. Pred izpustom v kanalizacijo (fekalno in meteorno, v primeru, če zagotavlja lastno čiščenje) mora investitor izvesti kontrolni jašek.

Oskrba z električno energijo
Za potrebe novih lokacij in tudi zaradi izboljšanja oskrbe, se zgradi nova transformatorska postaja znotraj območja, ki bo napajana z 2x20 kV daljnovodom iz RTP Gotna vas. Moč trafo postaje je 2 x 630 kVA s transformacijo 20/0,4 kV. Trafo postaja je tipska. Predvidena je ob glavni napajalni cesti, z utrjenim funkcionalnim zemljiščem. V primeru povečanih potreb po odjemu je dana možnost kasnejše širitve.
Elektroenergetski razvod do posameznih odsekov se izvede v kabelski kanalizaciji, naprej do posameznih lokacij pa s kablom v zemlji. Trase so točno določene v grafičnih prilogah, na posameznih prilogah pa so. prikazane tudi dimenzije posameznih kablov.
Vsi objekti morajo imeti ničenje s pocinkanim jeklenim trakom, priključeno v razdelilni omarici.

TK omrežje
Območje Cikave je na obstoječo ATC Novo mesto navezano z zračnim in zemeljskim kablom, bodoča navezava bo razrešena skupaj s projektom centrale in razvodom sekundarnega razvoda.
Razvod znotraj območja ZN je predviden v kabelski izvedbi s prostostoječimi razdelilnimi omaricami na vsakih 5 do 7 objektov.
Za vsako delavnico je predviden telefonski in telefax priključek. Za potrebe območja obrtne cone Cikava bo potrebno predvideti ca. 120 parov.
Trase so točno določene v grafičnih prilogah.

Plin
Območje tega zazidalnega načrta se priključuje na plinovodno omrežje preko merilno regulacijske postaje Cikava na primarno mestno mrežo plinovoda v Žabji vasi. Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo DVGW G 472 predpisi. Znotraj območja zazidalnega načrta je predviden koridor za bodoči plinski razvod. Trase sekundarnega razvoda so razvidne iz grafičnih prilog tega zazidalnega načrta.

Ogrevanje
Ogrevanje objektov je predvideno z individualnimi kurišči, s tekočim gorivom. Cisterne naj bodo izven objektov, vkopane. Po izvedbi plinovodnega omrežja je predvideno ogrevanje na plin.

Požar
Za območje zazidalnega načrta je potrebno predvideti hidrantno omrežje s hidranti na razdalji ca. 80 m. Za gašenje požara mora biti zagotovljeno Q = 15 l/s za 2 urno gašenje. Zahtevani tlak 2,5 bara se zagotovi z uporabo gasilske črpalke, priključene direktno na cevovod.

Potresna varnost
Na območju zazidalnega načrta je potrebno graditi objekte po kriterijih, ki veljajo za VII. stopnjo po MSC.

Hrup
Potrebno je upoštevati maksimalno dovoljene ravni hrupa, ki veljajo za to območje v smislu odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 15/76).

Zrak
Delavnice morajo biti tehnološko opremljene tako, da ne bodo onesnaževale zraka, pri čemer se morajo upoštevati določbe odloka o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (Uradni list SRS, št. 19/88).

Odstranjevanje odpadkov
Vsi komunalni odpadki se zbirajo v kontejnerjih in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec. Lokacije kontejnerjev in smeri vožnje komunalnega vozila so razvidne iz grafičnih prilog tega zazidalnega načrta.
V območju tega zazidalnega načrta niso dovoljene dejavnosti, pri katerih nastajajo posebni odpadki I. kategorije.
Dejavnosti, pri katerih v proizvodnih procesih bodo nastajali drugi posebni odpadki, so možne le, če investitor izkaže končno dispozicijo odpadkov, skladno z zakonom o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki (Uradni list SRS, št. 20/86). Posebni odpadki bodo začasno skladiščeni na z zakonom predpisanimi začasnimi skladišči, ki ga ureja vsaki investitor posebej.
Odpadke, ki imajo veliko vsebnost vode, je potrebno obdelati tako, da vsebujejo vsaj 70% suhe snovi, če te snovi ne vsebujejo posebnih odpadkov, se lahko deponirajo na komunalno deponijo v Leskovcu.

Gradnja v območju zazidalnega načrta se bo izvajala fazno:
I. faza obsega gradnjo:
– obrtne delavnice;
– primarnih komunalnih naprav in vodov (vodovoda, meteorne in fekalne kanalizacije, VN omrežja, TP, telekomunikacijskega omrežja, plinovod znotraj območja zazidalnega načrta);
– cest 2-2, C1, C2, C3, C5 in C6;
– razvodov komunalnih naprav;
– zunanjo ureditev;
– agroživilskega kompleksa s potrebnimi komunalnimi priključki.
II. faza obsega gradnjo:
– ceste C4;
– izvedbo zankanja vodovoda.

Komunalno urejena zemljišča za obrtne dejavnosti se bodo posameznim investitorjem oddajala na podlagi predložene programske ureditve s tehnološko utemeljenimi potrebami po velikosti objekta in funkcionalnega prostora. Na osnovi teh podatkov bo pristojna urbanistična služba proučila primernost dejavnosti za izbrano lokacijo in izdelala ureditveno situacijo za konkretno lokacijo, kot podlago za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Lokacije s predpisanimi omejitvami hrupa za bivalno okolje, se glede na izkazan interes investitorjev lahko odda brez omejitve, pri tem pa je v sklopu ureditvene situacije potrebno preučiti vpliv hrupa na ostale obrtno stanovanjske lokacije in predpisati način in pogoje protihrupne zaščite za zmanjšanje nivojev hrupa za bivalno okolje, ki jo je investitor dolžan izvesti pred izdajo uporabnega dovoljenja.

Plodno zemljo je potrebno začasno deponirati in jo zavarovati na zemljiščih, ki ne bodo pozidana v I. fazi. Uporabi se jo pri zunanji ureditvi območja tega zazidalnega načrta. Del zemlje, ki bo nastala pri izkopih za ceste in komunalne objekte in naprave, se uporabi za izravnavo terena znotraj tega zazidalnega načrta za potrebna nasutja depresij, ostali del zemlje pa se odvaža v območje BTC Češča vas. Del zemlje, ki bo nastala pri izkopih na posameznih lokacijah investitor lahko uporabi za izravnavo terena na svoji parceli, višek pa mora odvažati v območje BTC Češča vas.

Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se smejo uporabljati za enak namen, kot so se uporabljala pred uveljavitvijo tega odloka. Izrecno je prepovedana uporaba teh zemljišč za začasna skladišča in zunanje deponije reprodukcijskega materiala ali gotovih izdelkov.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto in Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.