Na podlagi prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

Razglaša se zakon o prometnem davku, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 22. januarja 1992.

S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev (v nadaljnjem besedilu: prometni davek).

S tarifo prometnega davka so določeni proizvodi in storitve, od katerih se obračunava in plačuje prometni davek in davčne stopnje. Tarifa prometnega davka je sestavni del tega zakona.

Z zasebnikom je po tem zakonu mišljena fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost.
S fizično osebo je po tem zakonu mišljena oseba, ki ne opravlja registrirane dejavnosti.

Davek od prometa proizvodov se plačuje od vsakega prometa proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo ter od vsakega prometa opreme.

Za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, se šteje vsaka prodaja proizvodov in opreme (v nadaljnjem besedilu: proizvodov), če ni v tem zakonu drugače določeno.
Za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, se šteje tudi:
1) uvoz proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, vštevši tudi njihov začasen uvoz, in uvoz tobačnih izdelkov;
2) jemanje proizvoda, ki ga je v okviru registrirane dejavnosti proizvedla ali nabavila pravna oseba ali zasebnik za lastno končno potrošnjo;
3) brezplačna odtujitev ali zamenjava proizvodov pravne osebe ali zasebnika, proizvedenih v okviru registrirane dejavnosti oziroma nabavljenih za opravljanje dejavnosti;
4) primanjkljaj proizvodov, razen primanjkljaja, ki je nastal zaradi višje sile;
5) odpis proizvodov (kalo, razsip, okvara in razbitje), ki presega odpis, določen v aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje;
6) uporaba proizvoda, ki ga pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba izdela za lastno rabo ali ga za njen račun izdela kdo drug in za katerega je obvezna registracija;
7) brezplačna odtujitev ali zamenjava motornega vozila ali plovila, za katerega je obvezna registracija, ki ga opravi fizična oseba, razen če gre za prvi dedni red.

Za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, se ne šteje:
1) prodaja proizvodov, razen prodaje tobačnih izdelkov, pravni osebi ali zasebniku, registriranemu za opravljanje trgovske dejavnosti oziroma prometa z blagom, ki te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo;
2) prodaja proizvodov – reprodukcijskega materiala pravni osebi ali zasebniku, registriranima za opravljanje proizvodne dejavnosti ter kmetu za opravljanje kmetijske dejavnosti; s kmetom po tem odstavku je mišljena fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva, katerega katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč presega 2000 tolarjev. Znesek iz prejšnjega stavka se valorizira s količnikom, ugotovljenim z valorizacijo ali novim izračunom katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč za Republiko Slovenijo;
3) prodaja proizvodov pravni osebi ali zasebniku, ki se ukvarja z remontom, popravilom in servisiranjem proizvodov za vgraditev v proizvode, ki se popravljajo in servisirajo;
4) prodaja rabljenih stvari neposredno med fizičnimi osebami ter neposredna prodaja kmetijskih proizvodov med fizičnimi osebami na sejmih in tržnicah, razen prodaje, brezplačne odtujitve ali zamenjave rabljenih osebnih avtomobilov, drugih motornih vozil in plovil, za katere je obvezna registracija;
5) uvoz proizvodov, razen tobačnih izdelkov, za prodajo, reprodukcijo ali predelavo.
Za proizvodno dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka se šteje opravljanje industrijske, rudarske, kmetijske, gozdarske, vodnogospodarske, ribiške, gradbene ter proizvodno – obrtne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: proizvajalne pravne osebe in zasebniki – proizvajalci).
Za proizvodno dejavnost se šteje tudi opravljanje te dejavnosti v proizvodnih obratih in proizvodnih delovnih enotah, predvidenih v statutu ali drugem aktu neproizvodnih pravnih oseb oziroma dovoljenju za opravljanje dejavnosti pri zasebnikih ter opravljanje dejavnosti v laboratorijih, poskusnih delavnicah ali obratih za izboljševanje proizvodnje, ki so pri fakultetah, znanstvenoraziskovalnih ali raziskovalno – razvojnih inštitutih ali zavodih, pod pogojem, da vodijo evidenco o nabavi in porabi reprodukcijskega materiala in proizvodov.

Proizvajalna pravna oseba ali zasebnik – proizvajalec trgovska pravna oseba, registrirana za promet na debelo in pravna oseba, registrirana za uvoz, smejo prodajati proizvode iz 1. do 3. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona kupcem iz 6. člena tega zakona in proizvode, za katere je določena znižana davčna stopnja, pod naslednjimi pogoji:
1) da se proizvodi prodajajo s skladišča ali drugih prodajnih mest, ki se za te proizvode obremenijo po prodajni ceni, v katero ni vračunan davek od prometa, proizvodov, ali tranzitno (promet na debelo);
2) da se proizvodi prodajajo na podlagi pisne naročilnice kupca, v kateri mora biti navedena vrsta in količina proizvodov oziroma materiala, ob obvezni izdaji računa in ob brezgotovinskem plačilu (z žiro računa oziroma nakazilom kupca na žiro račun prodajalca);
3) da kupec pred prevzemom proizvodov oziroma pred izdajo računa da prodajalcu pisno izjavo, da bo kupljene proizvode uporabljal izključno za namene iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 6. člena tega, zakona oziroma za namene, za katere jih lahko nabavlja po znižani davčni stopnji; pisna izjava mora vsebovati tudi predmet poslovanja, zasebnikova pa še številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter ime organa, ki ga je izdal; izjava kmeta mora vsebovati naziv davčnega organa, pri katerem se vodi kot zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva;
4) da prodajalec na račun o prodaji proizvodov vpiše klavzulo, da so bili proizvodi prodani brez obračunanega davka od prometa proizvodov oziroma po znižani davčni stopnji na podlagi pisne izjave kupca;
5) da prodajalec hrani od kupca prejeto izjavo in kopijo računa o prodanih proizvodih kot knjigovodsko dokumentacijo.
Pisno izjavo iz 3. točke prejšnjega odstavka lahko da kupec na naročilnici ali kot posebno prilogo k njej, preden je bil opravljen promet. Če se med letom po eni pogodbi sukcesivno dobavljajo proizvodi, lahko da kupec v prvi naročilnici ali pogodbi pisno izjavo, pri poznejših dobavah pa se prodajalec na računu o prodaji proizvodov sklicuje na številko in datum te pogodbe oziroma naročilnice, v kateri je dana taka pisna izjava.
Ne glede na določbo 1. točke prvega odstavka tega člena, se smejo pod pogoji iz tega člena prodajati proizvodi iz 1. do 3. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona tudi iz prodajaln in drugih poslovnih enot, ki se za te proizvode obremenjujejo po cenah, v katerih je vračunan davek od prometa proizvodov pod pogojem, da davčni zavezanec vodi posebno evidenco o proizvodih, prodanih brez obračunanega davka od prometa proizvodov, oziroma od katerih je davek obračunan po znižani stopnji; davčni zavezanec tako organiziran promet prijavi davčnemu organu pred pričetkom prodaje na navedeni način.
Ne glede na prvi odstavek tega člena smejo zasebniki pri uvozu proizvodov, ki ga po zunanjetrgovinskih predpisih opravijo sami oziroma preko komisionarja, uveljavljati davčno olajšavo po 2. ali 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona ali po 10. členu tega zakona, če predložijo carinarnici poleg izjave iz 3. točke prvega odstavka tega člena dokazilo o nakazilu plačila v tujino.

Prodajalec, ki ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena tega zakona proda proizvode zasebniku po 1. do 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona za nadaljnjo prodajo, reprodukcijo oziroma servisno dejavnost brez plačila davka oziroma proda po 10. členu tega zakona opremo po znižani davčni stopnji, mora poslati kopijo računa o prodaji in kopijo zasebnikove izjave davčnemu organu v kraju, kjer je bilo zasebniku izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti, v sedmih dneh po poteku meseca za račune, izdane v predhodnem mesecu. V enakem roku mora poslati prodajalec, ki proda ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena tega zakona kmetu reprodukcijski material po 2. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona brez plačila davka, kopijo računa in kopijo kmetove izjave davčnemu organu v kraju, kjer je kmet zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva.
Nabavo in uporabo reprodukcijskega materiala in opreme, kupljene brez plačila davka od prometa proizvodov oziroma s plačilom davka po znižani stopnji, nadzira davčni organ tako, da dejansko stanje primerja z davčno evidenco.
Carinarnica, preko katere s"o uvoženi oprema, material za reprodukcijo ter proizvodi za nadaljnjo prodajo zasebnikom za opravljanje njihovih dejavnosti, je dolžna v sedmih dneh po poteku meseca poslati kopije izjav in carinskih deklaracij za tovrsten uvoz davčnemu organu. Carinarnica priloži pisno izjavo drugim listinam o carinjenju kot dokaz, da od uvoženih proizvodov ni bil obračunan davek od prometa proizvodov oziroma da je bil obračunan po znižani stopnji.

Ne glede na prvi odstavek 7. člena tega zakona sme fizična oseba prodajati, ne da bi bil obračunan davek od prometa proizvodov, če se ji plačilo nakaže na žiro račun:
1) proizvode, ki so v njeni lasti, razen lesa in gozdnih lesnih sortimentov, zavezancu, ki opravlja trgovsko dejavnost in te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo;
2) kmetijske proizvode zavezancu, ki opravlja proizvodno dejavnost in te proizvode kupuje za reprodukcijo;
3) rabljena motorna vozila in nadomestne dele zavezancu, ki opravlja trgovsko dejavnost in ta vozila oziroma dele kupuje za nadaljnjo prodajo;
4) lomljeno zlato, srebro in leguro iz dragocenih kovin zavezancu, ki opravlja proizvodno dejavnost in te proizvode kupuje za reprodukcijo ali predelavo;
5) industrijske in druge odpadke (krpe in druge tekstilne odpadke, staro železo, steklo, odpadni ali rabljeni papir, karton, lepenko in podobno) zavezancu, ki opravlja trgovsko ali proizvodno dejavnost in te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo oziroma reprodukcijo ali predelavo.
Fizična oseba sme prodajati proizvode iz 5. točke prejšnjega odstavka brez obračunanega davka od prometa proizvodov tudi brez nakazila plačila na njen žiro račun, če znesek izplačila ne presega 10% zneska, določenega v predpisu o pogojih, pod katerimi so zavezanci za dohodnino dolžni odpreti žiro račun.
Fizična oseba, ki je zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva, sme prodajati kmetijske proizvode brez obračunanega davka od prometa proizvodov tudi brez nakazila plačila na njen žiro račun, zavezancu, ki opravlja trgovsko ali proizvodno dejavnost in te proizvode kupuje za nadaljnjo prodajo, reprodukcijo ali predelavo.

Pravne osebe in zasebniki lahko pod pogoji in na način iz 7. člena tega zakona kupujejo opremo in nadomestne dele zanjo po znižani davčni stopnji. Za zasebnika po tem členu se šteje tudi zasebnik, ki je v postopku za pridobitev dovoljenja za opravljanje registrirane dejavnosti.
Za opremo po prejšnjem odstavku se štejejo osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti pravnih oseb in zasebnikov (stroji, naprave, postroji, transportna sredstva, sredstva inventarja, posebno in univerzalno orodje, obratovno pohištvo in druga oprema ter sredstva za osebno varstvo pri delu in osebna varovalna oprema) ter stvari drobnega inventarja.
Za opremo po tem členu se ne štejejo osebni avtomobili, preproge ter pohištvo za pisarne in druge upravne prostore.

Če davčni zavezanec nenamensko uporabi reprodukcijski material, ki ga je nabavil brez plačila davka, prej kot v dveh letih po nabavi, ali ga proda oziroma brezplačno odtuji ali zamenja s kupcem, ki ne more uveljavljati davčne olajšave po 2. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona, mora od tako uporabljenih, prodanih ali odstopljenih proizvodov obračunati davek od prometa proizvodov, ki ni bil plačan ob nakupu, s pripadajočimi obrestmi.
Če davčni zavezanec nenamensko uporabi opremo, ki jo je nabavil po znižani davčni stopnji, prej kot v dveh letih po nabavi, plača razliko med davkom po znižani in davkom po polni davčni stopnji s pripadajočimi obrestmi. Če davčni zavezanec prej kot v dveh letih po nabavi opremo, ki jo je nabavil po znižani davčni stopnji, proda, brezplačno odtuji ali zamenja s kupcem, ki ne more uveljavljati davčne olajšave po 10. členu tega zakona, mora od tako prodane, odtujene, ali zamenjane opreme obračunati davek od prometa proizvodov, ki ni bil plačan ob nabavi, s pripadajočimi obrestmi.

Za reprodukcijski material iz 2. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona se šteje:
1) material, surovine, polizdelki, deli in pomožni material, ki se v proizvodnem procesu s predelavo, dodelavo, vgraditvijo, nanašanjem ali kako drugače uporabijo in postanejo substanca končnega izdelka;
2) material, ki se v proizvodnem procesu uporabi pri izdelavi izdelkov, ne postane pa substanca končnega izdelka (material za raztapljanje, jedkanje, razmaščevanje, livarski pesek in drug podoben material);
3) pogonski material in kurivo v proizvodnem procesu, če je vsebnost žvepla enaka ali manjša od 0,5 g/MJ; če je vsebnost žvepla večja od 0,5 g/MJ pa v primerih, če se kuriva uporabljajo v napravah, pri katerih dimni plini ne vsebujejo več kot 400 mg SO(2)/m3;
4) material za graditev in za zaključna dela v gradbeništvu, material za vzdrževanje in popravilo gradbenih objektov (cement, jeklo, pesek, gramoz, apno, idr.), instalacijski material in izdelki, ki se priključijo na instalacijsko mrežo kot njihov sestavni del (kadi, umivalniki, električni števci, vodomeri, radiatorji, peči za centralno ogrevanje, klimatske napeljave, bojlerji, idr.), razen proizvodov bele tehnike in drugih naprav (radijski aparati, videorekorderji, magnetofoni in gramofoni, televizijski sprejemniki, idr.), ki se kot končni izdelki priključijo na električno instalacijsko mrežo;
5) embalaža in drug material za pakiranje, ki se uporablja v proizvodnem procesu; material, namenjen za vzdrževanje in čiščenje opreme in proizvodnih prostorov.
Za reprodukcijski material po prvem odstavku tega člena se ne štejejo: alkohol (etanol) za konzerviranje preparatov in pulpiranje sadja in vrtnin, proizvodnjo alkoholnih pijač ter parfumerijskih in kozmetičnih izdelkov; pisarniški material; električna energija; les in lesni gozdni sortimenti ter tekoča goriva in maziva naftnega izvora, razen:
1) naftnih derivatov, če jih kemična industrija ali drugi proizvajalci naftnih derivatov ali mineralnih maziv uporabljajo kot osnovni material za nadaljnjo predelavo oziroma proizvodnjo drugih naftnih derivatov;
2) bright stocka in baznih olj, če jih proizvajalci kupujejo kot reprodukcijski material za proizvodnjo mazivnih olj in za proizvodnjo kablov, transformatorjev in amortizerjev;
3) naftnih derivatov za proizvodnjo električne energije za nadaljnjo prodajo in za skupno proizvodnjo elektrike in toplote, če je delež proizvedene električne energije vsaj 15% kurilne vrednosti goriv;
4) letalskega bencina in reaktivnega goriva, če se kupujeta za pogon letal;
5) mazuta, ki ga rafinerija pri proizvodnji naftnih derivatov uporablja kot surovino in pogonsko gorivo za svoje potrebe;
6) alkohola (etanola), ki ga proizvajalci kupujejo za izdelavo drugih izdelkov.

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki proda proizvod končnemu potrošniku.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko zavezanec za davek od prometa določenega proizvoda pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki kupi proizvod, če je z zakonom tako določeno.

Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki uvozi proizvod za lastno potrošnjo ali rabo, imetnik konsignacijskega skladišča in pravna oseba oziroma zasebnik, ki prodaja proizvode v svojem imenu in za račun komitentov (komisijska prodaja).
Zavezanec za davek od prometa proizvodov je pri prometu tobačnih izdelkov proizvajalec oziroma uvoznik tobačnih izdelkov. Pri spremembi davčnih stopenj, zneska davka ali davčne osnove je zavezanec za davek od prometa tobačnih izdelkov tudi pravna oseba oziroma zasebnik, ki opravlja trgovsko ali gostinsko dejavnost, ki je po tem zakonu končni potrošnik tobačnih izdelkov.
Zavezanec za davek od prometa informativnega in zabavnega tiska je založniška organizacija oziroma založniško podjetje (založnik) oziroma uvoznik, če je prodajna cena odtisnjena na vsakem izvodu.
Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba ali zasebnik, ki je kako drugače opravil promet proizvodov (jemanje lastnih proizvodov za lastno rabo, brezplačna odtujitev ali zamenjava proizvodov, primanjkljaj proizvodov in odpis proizvodov, ki presega odpis, določen v aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje).
Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki vzame za lastno rabo ali brezplačno odtuji proizvod, za katerega je obvezna registracija in ki ga izdela sama ali za njen račun kdo drug.
Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba, zasebnik ali kmet, ki proizvode, kupljene ob davčni oprostitvi ali po znižani davčni stopnji, uporabi za namene, za katere ni predvidena davčna oprostitev ali znižana davčna stopnja.
Zavezanec za davek od prometa proizvodov je tudi pravna oseba ali zasebnik, ki neposredno od fizične osebe kupi proizvod, razen za promet iz 9. člena tega zakona. Prometni davek se odtegne pri plačilu računa.

Osnova za davek od prometa proizvodov je prodajna cena proizvoda, ki ne vsebuje davka od prometa proizvodov.
Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko osnova za davek od prometa določenih proizvodov prodajna cena, ki v skladu s tem zakonom vsebuje davek od prometa proizvodov.
S prodajno ceno proizvoda, ki je osnova, od katere se obračunava davek od prometa proizvodov, je mišljeno celotno bruto plačilo, ki se plača prodajalcu za kupljene proizvode, v katero se vštevajo tudi odvisni stroški, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu.
V osnovo za davek od prometa proizvodov se ne vštevajo prevozni stroški, ki niso vsebovani v prodajni ceni proizvoda, temveč so nastali po kupčevem naročilu in za njegov račun za prevoz kupljenih proizvodov, prodajalec pa jih posebej zaračuna kupcu in zanje izda poseben račun.
Popust pri ceni proizvoda, ki ga prodajalec da kupcu, se sme odšteti od davčne osnove samo, če je bil pisno dogovorjen in če je bil kupcu neposredno odobren v računu.

Osnova za davek od prometa proizvodov pri uvozu proizvoda za lastno končno potrošnjo je vrednost tega proizvoda, ugotovljena po carinskih predpisih, vštevši carino in druge uvozne dajatve, ki se plačajo pri uvozu.
Osnova za davek od prometa proizvodov za proizvod, ki se uporabi za lastno potrošnjo ali rabo ali brezplačno odtuji ali zamenja, je prodajna cena, po kateri se ta proizvod prodaja drugemu končnemu potrošniku, oziroma vrednost, ki bi se dosegla s prodajo tega proizvoda končnemu potrošniku.
Osnova za davek od prometa proizvodov informativnega in zabavnega tiska je razlika med vrednostjo natisnjenih oziroma uvoženih izvodov in vrednostjo neprodanih izvodov. Vrednost natisnjenih oziroma uvoženih izvodov se dobi tako, da se njihovo število, razvidno iz računa tiskarja oziroma uvoznega dokumenta, pomnoži s prodajno ceno. Kot vrednost neprodanih izvodov se šteje 20% vrednosti natisnjenih oziroma uvoženih izvodov, izračunane po maloprodajni ceni.
Osnova za davek od prometa proizvodov za tobačne izdelke – cigarete je prodajna cena proizvajalca oziroma uvoznika, v katero je vračunan davek od prometa proizvodov. Za druge tobačne izdelke (cigarillosi, tobak za pipo, idr.) je davčna osnova prodajna cena proizvajalca oziroma uvoznika, v katero ni vračunan davek od prometa proizvodov. Pri uvozu tobačnih izdelkov določi prodajno ceno uvoznik in jo prijavi republiškemu upravnemu organu, pristojnemu za finance in carinarnici, prek katere se uvažajo tobačni izdelki. Določena prodajna cena se ne sme spremeniti brez poprejšnje prijave republiškemu upravnemu organu za Finance in carinarnici.
Osnova za davek od prometa proizvodov za ugotovljeni primanjkljaj, razen primanjkljaja, ki je nastal zaradi višje sile, ter za odpis proizvodov (kalo, razsip, razbitje in okvara), ki presega odpis, določen v aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje, je vrednost ugotovljenega primanjkljaja oziroma odpisa. Vrednost primanjkljaja oziroma odpisa gotovih proizvodov v skladišču proizvajalca ter pri blagu je njihova prodajna cena.
Osnova za davek od prometa novih uvoženih osebnih avtomobilov je vrednost osebnih avtomobilov, ugotovljena po carinskih predpisih, v katero ni všteta carina in druge uvozne dajatve, ki se plačujejo pri uvozu.
Osnova za davek od prometa proizvodov za proizvod, za katerega je obvezna registracija in ga pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba izdela sama ali ga za njen račun izdela kdo drug, je prometna vrednost tega proizvoda v trenutku nastanka davčne obveznosti, zmanjšana za vrednost delov in materiala, iz katerega je proizvod izdelan in od katerega je bil pri nakupu plačan davek od prometa proizvodov. Vrednost delov ter materiala in plačan prometni davek morata biti razvidna iz plačanih računov: Prometno vrednost ugotovi davčni organ v kraju sedeža oziroma stalnega prebivališča davčnega zavezanca.
V prometu rabljenih motornih vozil in plovil, za katere je obvezna registracija, je davčna osnova prodajna cena, če ustreza prometni vrednosti teh proizvodov. Če prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, je davčna osnova prometna vrednost teh proizvodov, ki jo ugotovi davčni organ v kraju sedeža oziroma stalnega prebivališča davčnega zavezanca.

Stopnje davka od prometa proizvodov so proporcionalne in se določajo v odstotku od davčne osnove.
Stopnje davka od prometa tobačnih izdelkov so lahko določene tudi v fiksnem znesku od merske enote.

Davek od prometa proizvodov se ne plačuje:
1) od proizvodov, ki jih izvažajo pravne osebe in zasebniki, ter od proizvodov, ki jih odnašajo ali izvažajo iz države fizične osebe, za katere pri izvozu predložijo pisni dokaz, da so jih kupile v Republiki Sloveniji s plačilom davka od prometa proizvodov oziroma, da gre za proizvode, ki so oproščeni plačila davka od prometa proizvodov;
2) od proizvodov, ki se prodajajo v prostih carinskih prodajalnah ali kadar je to predvideno z mednarodno pogodbo, ki jo je sklenila ali ratificirala Republika Slovenija.
Z mednarodno pogodbo so mišljene tudi mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo.
3) od opreme in reprodukcijskega materiala, ki se uvozi v prosto cono za proizvodnjo, namenjeno za izvoz;
4) od proizvodov, ki so oproščeni plačila carine in ki jih uvažajo pod pogojem vzajemnosti šefi in odposlanci tujih držav, mednarodne organizacije, diplomatska in konzularna predstavništva ter šefi in osebje teh predstavništev za osebne in službene potrebe pod pogojem, da se tri leta po uvozu ne odtujijo;
5) od osebne prtljage potnikov, ki prihajajo iz tujine; od predmetov za gospodinjstvo in gospodarskega inventarja (razen motornih vozil), ki jih prinašajo državljani Republike Slovenije, ki se vračajo z začasnega dela v tujini; od predmetov, ki jih dobijo državljani Republike Slovenije v pošiljkah iz tujine, če ne presegajo vrednosti, določene s carinskimi predpisi; od predmetov, ki jih podedujejo državljani Republike Slovenije v tujini pod pogojem vzajemnosti; od proizvodov, pridobljenih na posestvih v obmejnem pasu, ki so v lasti državljanov Republike Slovenije; od reklamnega materiala in vzorcev, ki jih pravne osebe in zasebniki brezplačno prejmejo iz tujine; od odlikovanj, medalj in drugih priznanj, spomenic, trofej ipd., pridobljenih v tujini; od predmetov, ki jih prinesejo s seboj tuji razstavljalci na mednarodnih sejmih in razstavah, da jih porabijo med sejmom; od gospodinjskih predmetov in gospodarskega inventarja (ne pa tudi motornih vozil), ki jih uvozijo tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za stalno naselitev v Republiki Sloveniji; od goriv in maziv v standardnih rezervoarjih v avtomobilih, ki preidejo državno mejo;
Davek od prometa proizvodov po tej točki se ne plačuje ob pogoju, da so ti proizvodi oproščeni plačila carine.
6) od proizvodov, ki jih na podlagi posebnih potrdil republiškega upravnega organa za zunanje zadeve pod pogojem vzajemnosti prodajajo tujim diplomatskim in konzularnim predstavništvom in tujemu diplomatskemu osebju in konzularnim funkcionarjem za službene in osebne potrebe, pravne osebe ali zasebniki, ki opravljajo proizvajalno ali trgovsko dejavnost. Prodajalci teh proizvodov morajo od kupca prejeto potrdilo priložiti h kopiji računa o prodaji in ga hraniti kot knjigovodsko listino;
7) od kolkov in poštnih znamk, vrednostnih papirjev in drugih vrednotnic, na katerih je vtisnjena vrednost, ter od pisemskih ovojnic, dopisnic in drugih poštnih vrednotnic, na katerih je natisnjena poštna znamka;
8) od proizvodov, razen osebnih avtomobilov, alkoholnih pijač in proizvodov iz tarifnih številk 4, 5, 6 in 7 tarife davka od prometa proizvodov, ki jih Rdeči križ, Karitas, invalidske organizacije in organizacije s podobnimi cilji dobivajo brezplačno, uporabljajo pa za namene, za katere so ustanovljene;
9) od proizvodov, razen osebnih avtomobilov, alkoholnih pijač in proizvodov iz tarifnih številk 4, 5, 6 in 7 tarife davka od prometa proizvodov, ki jih Rdeči križ in Karitas kupujeta na podlagi pisne naročilnice in obvezne izdaje računa, da jih v okviru svoje dejavnosti delita brezplačno oziroma prodajata (prodajata lahko samo značke, znamke in druge grafične proizvode z vtisnjenim lastnim znakom in vsebino, vezano za dejavnost);
10) od proizvodov, razen osebnih avtomobilov, alkoholnih pijač in proizvodov, razvrščenih v tarifne številke 4, 5, 6 in 7 tarife davka od prometa proizvodov, ki jih brezplačno dobivajo ter od proizvodov, ki jih na način in pod pogoji iz 7. člena tega zakona kupujejo organizacije, ustanovljene za odpravo posledic elementarnih nesreč, da jih dajejo proti plačilu ali brezplačno prizadetim v elementarnih nesrečah kot pomoč;
11) Od proizvodov, razen motornih vozil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter proizvodov iz tarifnih številk 4, 5, 6 in 7 tarife davka od prometa proizvodov, proizvedenih v podjetju ali zavodu za zaposlovanje invalidov, ustanovljenim v skladu s posebnim zakonom, če so prodani neposredno preko lastnih prodajnih mest (prodajalne, skladišča, magacini) ali če so ti proizvodi označeni z enotnim zaščitnim znakom;
Podjetja ali zavodi za zaposlovanje invalidov vodijo evidenco o prodanih proizvodih iz prejšnjega odstavka.
Predstojnik republiškega upravnega organa za finance predpiše enotni zaščitni znak iz prvega odstavka te točke in način označevanja teh proizvodov.
12) od proizvodov, ki jih med zdravljenjem in rehabilitacijo, organiziranima v okviru organizacije invalidov izdelujejo invalidi; od proizvodov, izdelanih v okviru verskih in socialno-humanitarnih organizacij za varstvo starih in onemoglih ter otrok, in od proizvodov, izdelanih v okviru učnega programa v dijaških in drugih šolskih delavnicah, če so ti proizvodi prodani končnim potrošnikom neposredno ali izključno iz lastnih prodajnih mest;
13) od specialne opreme, potrebne za opravljanje dejavnosti, pri kateri so zaposleni invalidi, in od proizvodov, potrebnih pri prilagoditvi prostorov in tehničnem opremljanju delovnih mest za težje invalide, ki jih podjetja ali zavodi za zaposlovanje invalidov, ustanovljeni v skladu s posebnim zakonom, uvažajo ali kupujejo na način in pod pogoji iz 7. člena tega zakona;
14) od novih osebnih avtomobilov, ki jih največ enkrat v treh letih kupijo osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna nega in pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje, izključno za svoj osebni prevoz neposredno od pravne osebe ali zasebnika, ki se ukvarja s proizvodno ali trgovsko dejavnostjo, ali jih same neposredno uvozijo, in sicer:
– osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80% telesna okvara;
– osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;
– osebe – invalidi s priznano pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč;
– osebe z zmerno, težjo in težko telesno in duševno prizadetostjo, ki potrebujejo nego in pomoč drugih in imajo priznano stanje stopnje invalidnosti iz prejšnjih alinej po posebnih predpisih.
Oprostitev po tej točki se uveljavlja na podlagi pisnega izvida in mnenja invalidske komisije, ustanovljene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne uveljavljajo oprostitev na podlagi pisnega izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije po predpisih o pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev.
V prometno dovoljenje tako kupljenega avtomobila se vpiše podatek, da je vozilo namenjeno izključno za prevoz invalida.
Če invalidna oseba oziroma njeni starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo ali ga dajo v rabo komu drugemu pred potekom triletnega roka od dneva nakupa, se zaračuna davek od prometa proizvodov v višini davka, ki so ga bili oproščeni ob nakupu avtomobila, in obresti iz 46. člena tega zakona od dneva nakupa do dneva plačila davka. Če je imel invalid prometno nesrečo in je bil osebni avtomobil poškodovan za več kot 70% tržne vrednosti avtomobila na dan nesreče, sme poškodovani osebni avtomobil prodati, ne da bi plačal davek od prometa proizvodov. Če invalid umre pred potekom triletnega roka od dneva nakupa avtomobila, smejo zakoniti dediči prodati osebni avtomobil, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek od prometa proizvodov.
Vojaški invalid prve skupine, ki uveljavi pravico do motornega vozila po zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, nima pravice do davčne olajšave iz te točke;
15) od aparatov za zboljšanje sluha in vida ter ortopedskih priprav in rehabilitacijskih pripomočkov, ki invalidu nadomeščajo funkcije povprečnega človeka, ki jih določi republiški upravni organ za finance v soglasju z republiškim upravnim organom za zdravstvo;
16) od zdravil, ki jih določi republiški upravni organ za finance v soglasju z republiškim upravnim organom za zdravstvo;
17) od mleka za dojenčke, vštevši tudi hrano za dojenčke iz mleka, mlečnih izdelkov in posameznih mlečnih sestavin;
18) od predmetov vseh vrst in oblik, ki jih kot muzejske vrednosti odkupujejo muzeji in galerije, ki se štejejo za muzeje po zakonu o naravni in kulturni dediščini; od arhivskega gradiva, ki ga odkupujejo muzeji in arhivi; ter od zlata, nakita in drugih predmetov iz plemenitih in drugih kovin, ki jih odkupuje Banka Slovenije;
19) od opreme, ki se šteje kot kapitalski vložek domače ali tuje pravne osebe v domačo pravno osebo ali, ki se šteje za vložek v obstoječo pravno osebo;
Prejšnji odstavek se ne nanaša na vložek v stvareh iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona;
20) od turistično propagandnih in informativnih publikacij, ki so namenjene za brezplačno delitev, ki jih določi republiški upravni organ za finance v soglasju z republiškim upravnim organom za turizem.

Davek od prometa proizvodov se ne plačuje od proizvodov ali delov proizvodov, ki se v garancijskem roku kupcu brezplačno zamenjajo. Če je prodajna cena novega proizvoda večja od prodajne cene vrnjenega proizvoda oziroma večja od vrednosti, ki se kupcu prizna za vrnjeni proizvod, se davek od prometa proizvodov plača od razlike v ceni, če to razliko plača kupec.

Davek od prometa storitev se plačuje od prometa vseh storitev, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Prodaja pijač in drugih proizvodov v gostinski dejavnosti, razen tobačnih izdelkov, se po tem zakonu šteje za storitveno dejavnost.
Storitve, opravljene na naročnikovem materialu se po tem zakonu štejejo za storitveno dejavnost.

Davek od prometa storitev se ne plačuje:
1) ob izdaji vrednostnih papirjev pri izdajatelju vrednostnih papirjev oziroma osebi, ki jo je izdajatelj pooblastil za izdajo vrednostnih papirjev, če je izdaja v skladu s predpisi o vrednostnih papirjih; od storitev dajanja kreditov za likvidnost bank iz primarne emisije; od deponiranja deviznih prihrankov; od obresti;
2) od zavarovanja, katerega uživalec je tuja pravna ali fizična oseba v tujini; od zavarovanja ladij, ki plujejo v mednarodnih vodah, oziroma letal, ki letijo na mednarodnih linijah, in od dopolnilnega zavarovanja cestnih vozil in odgovornosti prevoznikov zunaj meja Slovenije;
3) od prevoza potnikov in blaga v železniškem prometu, prevoza potnikov v mestnem in obmestnem prometu z javnimi prevoznimi sredstvi;
4) od storitev servisiranja in odpravljanja tovarniških napak na proizvodih, ki se v garancijskem roku opravljajo kupcem brezplačno;
5) od izvoznih storitev;
Za izvozne storitve po tej točki se štejejo storitve, opravljene med osebami s sedežem v Republiki Sloveniji in osebami s sedežem v tujini na podlagi pogodb, sklenjenih v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami;
6) od prireditev, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene;
7) od dajanja v najem ali podnajem:
– stanovanjskih prostorov,
– prostorov za prireditve, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene;
8) od zdravstvenih storitev in storitev socialnega varstva;
9) od storitev izobraževanja v osnovnem, srednjem in visokem šolstvu;
10) od storitev, ki jih opravljajo podjetja ali zavodi za zaposlovanje invalidov, ustanovljeni po posebnem zakonu;
11) od storitev posredovanja zaposlitve in posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, ki jo sklene pristojni republiški upravni organ;
12) od storitev, ki jih opravljajo humanitarne organizacije pri uresničevanju ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene;
13) od poštnih storitev, razen od telegrafskih – in telefonskih storitev;
14) od storitev odvetnikov in notarjev;
15) od storitev državnih organov, opravljenih drugim državnim organom;
16) od verskih storitev.

Zavezanec za davek od prometa storitev je pravna oseba in zasebnik, ki opravi storitev.
Če storitev opravi fizična oseba za račun pravne osebe ali zasebnika, je ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za davek od prometa storitev pravna oseba ali zasebnik, ki se mu opravi storitev. Davčni zavezanec odtegne prometni davek pri plačilu storitve.

Osnova za davek od prometa storitev je znesek plačila za opravljeno storitev, ki ne vsebuje davka od prometa storitev, plačan z denarjem, v naravi ali z nasprotno storitvijo.
Z zneskom plačila je mišljeno celotno bruto plačilo, v katero se vštevajo tudi odvisni stroški (stroški materiala in drugih storitev), ki jih je izvajalec storitve imel v zvezi s storitvijo in ki jih je zaračunal uporabniku storitve, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Osnova za davek od prometa storitev je:
1) ustvarjena razlika med nabavno in prodajno ceno, provizija oziroma drugo plačilo – za storitve prometa proizvodov na debelo in prometa po tretjem odstavku 7. člena tega zakona ter storitve uvoza proizvodov in druge zunanjetrgovinske storitve;
2) ustvarjena provizija in drugo plačilo – za storitve zastopanja tujih pravnih ali fizičnih oseb;
3) ustvarjena provizija in drugo plačilo – za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve;
4) borzna cena vrednostnega papirja oziroma cena, ki je bila dogovorjena in plačana, če je bila prodaja opravljena mimo borze vrednostnih papirjev; pri brezplačnem prenosu vrednostnih papirjev je davčna osnova borzna cena, če borzne cene ni, je davčna osnova nominalna vrednost vrednostnega papirja;
5) ustvarjena provizija in drugo plačilo – za bančne in borzne storitve in storitve plačilnega prometa;
6) ustvarjena zavarovalna premija – za zavarovalne storitve;
7) vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri igrah na srečo, zmanjšana za vrednost dobitkov;
Za vsako vrsto iger na srečo se posebej določi davčna osnova.
8) znesek meničnega kredita za menične kredite; če se menični kredit glasi v tuji valuti, se preračuna po tečaju, ki velja ob nastanku davčne obveznosti (nakupu enotne menične golice);
9) cena gradbene storitve, zaračunana investitorju;
10) prodajna cena, zmanjšana za nabavno ceno pijač in drugih proizvodov vključno z davkom od prometa proizvodov, ki ga je izvajalec gostinskih storitev plačal pri nabavi.
Osnova za obračun davka od obrtnih storitev (popravila in servisiranje proizvodov s trajnejšo uporabno vrednostjo) se lahko zmanjša za vrednost nadomestnih delov in drugega materiala, ki je bil porabljen pri takih storitvah, če je izvajalec storitve plačal davek od prometa proizvodov pri nabavi oziroma ga obračuna in plača ob vgraditvi in če je v računu izkazan posebej.

Stopnje davka od prometa storitev so proporcionalne in se določijo v odstotkih od davčne osnove.

Obveznost obračuna prometnega davka nastane za davčnega zavezanca takrat, ko je opravljen promet proizvodov oziroma ko je opravljena storitev.
Šteje se, da je promet proizvodov opravljen oziroma da je storitev opravljena takrat:
1) ko je izdan račun o prodaji proizvodov oziroma o opravljeni storitvi;
2) ko je proizvod izročen, če je izročen pred izdajo računa ali brez izdaje računa (prodaja za gotovino) oziroma takrat, ko je storitev opravljena, če je opravljena brez izdaje računa;
3) ko nastane obveznost plačila carine in uvoznih dajatev za proizvode, ki se uvažajo, razen pri uvozu tobačnih izdelkov;
4) ko se proizvod vzame za lastno končno potrošnjo ali uporabo;
5) ko so proizvodi izročeni, če so brezplačno odtujeni;
6) ko se ugotovi primanjkljaj ali opravi odpis proizvodov (kalo, razsip, razbitje in okvara), ki presega odpis, določen v aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje;
7) ko se proizvodi dobavijo (izročijo) prodajalni, ki opravlja promet proizvodov na drobno in se zanje obremeni po prodajni ceni, v katero je vračunan davek od prometa proizvodov;
8) ko je informativni in zabavni tisk natisnjen oziroma uvožen.
Prometni davek obračunava ter obračunani in plačani davek evidentira davčni zavezanec v knjigovodskih in drugih listinah (kalkulacijah, računih ipd.) ter v svojem knjigovodstvu, po predpisanih davčnih stopnjah od davčne osnove.
Davek od prometa proizvodov pri uvozu proizvodov za lastno končno potrošnjo obračunava carinarnica skupaj z obračunano carino in drugimi uvoznimi dajatvami.
Davek od prometa uvoženih tobačnih izdelkov obračunava in plačuje uvoznik-prodajalec tobačnih izdelkov končnim potrošnikom.
Davek od prometa proizvodov, za katere je obvezna registracija, pravne osebe, zasebniki ali fizične osebe pa jih izdelajo same ali jih za njihov račun izdela kdo drug, obračunava davčni organ v kraju sedeža pravne osebe in v kraju stalnega prebivališča zasebnika oziroma fizične osebe.
Davek od prometa rabljenih motornih vozil ali plovil, za katere je obvezna registracija, če gre za prodajalca-fizično osebo, obračunava davčni organ v kraju stalnega prebivališča prodajalca.

Davčni zavezanec mora obračunani prometni davek vplačati v rokih, predpisanih v tem zakonu, na račune, določene s predpisom, ki ga izda predstojnik republiškega upravnega organa za finance.

Davčni zavezanec plačuje prometni davek periodično kot akontacije in dokončno ob koncu leta.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka plačuje pravna oseba, zasebnik ali fizična oseba, ki je davčni zavezanec od primera do primera, prometni davek v petih dneh po nastanku obveznosti za plačilo davka za vsak posamičen promet proizvodov oziroma opravljeno storitev, za katero je treba plačati davek.
Davek od prometa proizvodov, ki jih pravne osebe, zasebniki ali fizične osebe izdelajo same ali za njihov račun kdo drug, zanje pa je obvezna registracija, se plača v petih dneh po izdaji računa oziroma v petih dneh po izdelavi proizvoda oziroma pridobitvi strokovnega mnenja, izdanega po predpisih o varnosti cestnega prometa.

Brez dokaza o plačilu davka od prometa proizvodov oziroma pravici do davčne oprostitve, se ne smejo registrirati motorno vozilo, plovilo in drug proizvod, za katerega je obvezna registracija.

Pri določanju akontacij za plačilo obračunanega davka od prometa proizvodov se lahko uporabijo preračunane davčne stopnje na prodajno ceno z vračunanim davkom od prometa proizvodov. Preračunane davčne stopnje se smejo uporabljati tudi za plačilo davka od prometa storitev, če je bil poprej v plačilo za opravljene storitve vračunan davek od prometa storitev.

Davek od prometa proizvodov plačuje davčni zavezanec – pravna oseba periodično kot akontacije, in sicer v petih dneh po poteku vsakih 15 dni v mesecu oziroma po poteku meseca.
Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka določa in plačuje akontacije davka od prometa proizvodov od vrednosti prodanih in plačanih proizvodov v zadevnem obdobju, vštevši vrednost prodanih in plačanih proizvodov iz komisijske in konsignacijske prodaje (plačana realizacija).
Za plačano realizacijo iz prejšnjega odstavka se štejejo:
1) plačilo za prodane proizvode v gotovini in, na žiro račun;
2) zneski terjatev, ki jih vsebujejo instrumenti za zavarovanje plačil. Za instrumente za zavarovanje plačil se štejejo instrumenti, ki jih je upnik predal dolžniku (menica, ček) in znesek terjatev, obračunan preko kompenzacij (bilateralnih ali multilateralnih), asignacij, prevzema dolga idr.;
3) vrednost proizvodov, prodanih na blagovni ali potrošniški kredit;
4) vrednost proizvodov, prodanih za obveznice in čeke fizičnih oseb;
5) vrednost proizvodov, vzetih za lastno potrošnjo oziroma uporabo;
6) vrednost proizvodov, ki so dani končnemu potrošniku brezplačno;
7) vrednost primanjkljaja in odpisa (kalo, razsip, okvara in razbitje), ki presega odpis, določen v splošnem aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje;
8) vrednost proizvodov iz 3. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona, če je davčni zavezanec izbral takšen način plačevanja akontacije davka.
Prodaja proizvodov fizičnim osebam se šteje za plačano realizacijo ne glede na dogovorjeni čas in rok plačila.

Davčni zavezanec iz 31. člena tega zakona, ki opravlja promet proizvodov na drobno, določa in plačuje akontacije davka od prometa proizvodov na podlagi podatkov v knjigovodstvu in izvenknjigovodski evidenci, ki jo vodi za vsako prodajalno in drugo poslovno enoto po tarifnih številkah in enakih stopnjah prometnega davka na enega izmed naslednjih načinov:
1) v višini ene polovice davka iz predhodnega meseca – če akontacije davka določa mesečno na podlagi plačane realizacije, ugotovljene na podlagi podatkov o celotni obremenitvi in popisa zalog ob koncu vsakega meseca;
2) v višini ene šestine davka iz predhodnega trimesečja – če akontacije davka določa trimesečno na podlagi plačane realizacije, ugotovljene na podlagi podatkov o celotni obremenitvi in popisa zalog ob koncu vsakega trimesečja;
3) v višini vračunanega davka – za vse količine in vrste proizvodov, ki so bili dobavljeni prodajalni ali drugi poslovni enoti za prodajo končnim potrošnikom;
4) na podlagi podatkov o prodanih proizvodih ob uporabi preračunanih povprečnih davčnih stopenj, ki se določajo mesečno ali trimesečno. S preračunanimi povprečnimi davčnimi stopnjami so mišljene stopnje, določene iz razmerja med celotno vračunanim davkom in celotno obremenitvijo prodajalne oziroma druge poslovne enote. Tako določene preračunane povprečne davčne stopnje se uporabljajo na plačano realizacijo, ustvarjeno za vsakih 15 dni v mesecu;
5) na podlagi podatkov o prodanih proizvodih, razvrščenih po tarifnih številkah in enakih stopnjah davka -Če se ti podatki zagotavljajo z računalniško obdelavo knjigovodskih podatkov ali s posebno davčno evidenco, pri čemer se obračun opravi z uporabo predpisanih ali preračunanih davčnih stopenj na plačano realizacijo, ustvarjeno za vsakih 15 dni v mesecu oziroma po poteku meseca. Ti davčni zavezanci lahko akontacije davka od prometa proizvodov določajo tudi v višini ene šestine davka iz predhodnega trimesečja.
Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki je za določanje in plačevanje akontacij davka izbral način iz 1. ali 2. točke prejšnjega odstavka in prvič začenja opravljati dejavnost (na novo ustanovljena pravna oseba, statusna sprememba), določa in plačuje akontacije davka do prvega mesečnega oziroma trimesečnega obračuna na podlagi podatkov o prodanih proizvodih, razvrščenih po tarifnih številkah in enakih davčnih stopnjah, ki jih zagotavlja z računalniško obdelavo ali s posebno davčno evidenco. Če teh podatkov ne zagotavlja, določa akontacije davka na način iz 3. točke prejšnjega odstavka.
Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena, ki je za določanje in plačevanje akontacij davka izbral način iz 4. točke prvega odstavka tega člena in prvič začenja opravljati dejavnost (na novo ustanovljena pravna oseba, statusna sprememba), določa in plačuje akontacije davka do prvega mesečnega oziroma trimesečnega obračuna na podlagi preračunanih poprečnih davčnih stopenj, ki jih določi iz razmerja med celotno vračunanim davkom in celotno obremenitvijo prodajalne iz začetnega stanja.

Davčni zavezanec iz prvega odstavka 31. člena tega zakona, ki opravlja promet proizvodov na debelo, obračunava in plačuje akontacije davka od prometa proizvodov na enega izmed naslednjih načinov:
1) od vrednosti prodanih in plačanih proizvodov (plačana realizacija);
2) od vrednosti prodanih proizvodov (fakturirana realizacija).
Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka lahko akontacije davka določa tudi v višini ene šestine davka iz predhodnega trimesečja.
Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena, ki je za določanje in plačevanje akontacij davka izbral način iz drugega odstavka tega člena, prvič pa začne opravljati dejavnost (na novo ustanovljeno podjetje, statusna sprememba) določa in plačuje akontacije do prvega trimesečnega obračuna akontacije na enega izmed načinov iz prvega odstavka tega člena.

Davčni zavezanec – pravna oseba oziroma zasebnik, plačuje davek od prometa proizvodov od vrednosti primanjkljaja, razen primanjkljaja, ki je nastal zaradi višje sile, in od vrednosti odpisa proizvodov, ki presega odpis, določen v aktu pravne osebe oziroma odpis, ki ga je določilo strokovno združenje, kot tudi pri jemanju proizvodov za lastno končno potrošnjo ali rabo oziroma pri brezplačni odtujitvi ali menjavi proizvodov, v petih dneh po nastanku obveznosti obračunavanja davka oziroma s prvo redno akontacijo.
Davek od prometa proizvodov, obračunan od popisnih razlik, ugotovljenih z rednim letnim popisom, se plača v petih dneh po sklepu pristojnega organa zavezanca oziroma najkasneje do dneva predložitve dokončnega obračuna davka davčnemu organu.

Davčni zavezanec – pravna oseba določa in plačuje akontacije davka od prometa storitev v petih dneh po poteku vsakih 15 dni v mesecu oziroma po poteku meseca:
1) od plačil za opravljene storitve, prejete v zadevnem obdobju (plačana realizacija);
2) od zaračunanih storitev oziroma za vse storitve, opravljene v zadevnem obdobju (fakturirana realizacija).
Za plačano realizacijo se štejejo:
1) plačilo za opravljene storitve v gotovini in na žiro račun;
2) zneski terjatev, ki jih vsebujejo instrumenti za zavarovanje plačil. Za instrumente zavarovanja plačil se štejejo instrumenti, ki jih je dolžnik predal upniku (menica, ček) ter znesek terjatev, obračunan preko kompenzacij (bilateralna ali multilateralna), asignacij, prevzema dolga idr.;
3) vrednost opravljenih storitev, plačanih z obveznicami in čeki fizičnih oseb;
4) vrednost nasprotnih storitev.
Opravljanje storitev fizičnim osebam se šteje za plačano realizacijo ne glede na dogovorjeni čas in rok plačila.
Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena lahko plačuje akontacije davka tudi v višini ene šestine določenega davka od prometa storitev iz predhodnega trimesečja.
Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena, ki določa in plačuje akontacije davka od prometa storitev na podlagi ene šestine obračunanega davka iz predhodnega trimesečnega obračuna, prvič pa začenja opravljati dejavnost (na novo ustanovljena podjetja in druge pravne osebe, statusne spremembe), določa in plačuje akontacije davka od prometa storitev do prvega trimesečnega obračuna na enega izmed načinov iz prvega odstavka tega člena.

Davčni zavezanec – pravna oseba mora do 15. januarja tekočega leta pisno obvestiti davčni organ o načinu obračunavanja in plačevanja akontacij prometnega davka.
Izbran način se sme med letom spremeniti ob statusni spremembi. O statusni spremembi ali ustanovitvi nove pravne osebe obvesti davčni zavezanec davčni organ v desetih dneh po nastanku statusne spremembe oziroma ustanovitvi. Izbran način se sme spremeniti tudi z dovoljenjem davčnega organa.
O izbranem načinu obračunavanja in plačevanja akontacij prometnega davka, mora novi davčni zavezanec oziroma zavezanec, ki prične opravljati novo dejavnost, pisno obvestiti davčni organ v desetih dneh po pričetku opravljanja dejavnosti.

Obračunani davek od prometa proizvodov pri uvozu proizvodov za končno potrošnjo, vplačuje carinarnica v petih dneh po plačilu tega davka.

Davčni zavezanec iz drugega stavka drugega odstavka, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 14. člena, oziroma drugega odstavka 22. člena tega zakona vplačuje obračunani davek v petih dneh po nastanku obveznosti obračunavanja prometnega davka, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Davčni zavezanec – zasebnik plačuje prometni davek po dejansko opravljenem prometu, in sicer periodično kot akontacije in dokončno na koncu leta.
Davčni zavezanec – zasebnik določa in plačuje akontacije prometnega davka v petih dneh po poteku vsakih 15 dni v mesecu oziroma po poteku meseca za promet, opravljen in plačan v zadevnem obdobju.
Za opravljen in plačan promet iz prejšnjega odstavka se šteje promet iz tretjega in četrtega odstavka 31. člena oziroma drugega in tretjega odstavka 35. člena tega zakona.
Davčni zavezanec – zasebnik, ki opravlja trgovsko dejavnost, lahko plačuje akontacije davka od prometa proizvodov tudi na način iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
Davčni zavezanec – zasebnik, ki opravlja osebne storitve, lahko določa in plačuje akontacije prometnega davka v petih dneh po poteku meseca za promet, opravljen in plačan v preteklem mesecu.

Davčni zavezanec – zasebnik mora do 15. januarja tekočega leta pisno obvestiti davčni organ, pri katerem se vodi kot davčni zavezanec o načinu obračunavanja in plačevanja akontacij prometnega davka. Izbrani način se sme med letom spremeniti z dovoljenjem davčnega organa.
O izbranem načinu obračunavanja in plačevanja akontacij prometnega davka mora novi davčni zavezanec oziroma zavezanec, ki prične opravljati novo dejavnost, pisno obvestiti davčni organ, pri katerem se vodi kot davčni zavezanec, v desetih dneh po pričetku opravljanja dejavnosti.

Fizične osebe – proizvajalci vina in žganja so dolžni davčnemu organu v sedmih dneh po poteku vsakega meseca napovedati promet vseh količin vina in žganja, ki je bil opravljen v predhodnem mesecu neposredno s končnimi potrošniki, ter obračunati in plačati davek od prometa proizvodov. V napovedi so dolžni izkazati tudi prodajo vina in žganja pravnim osebam in zasebnikom, ki opravljajo trgovsko, gostinsko ali slaščičarsko dejavnost, kadar so ti sami davčni zavezanci za davek od prometa proizvodov. Davek iz tega odstavka se obračuna na podlagi podatkov iz kletne in skladiščne evidence, predpisane s pravilnikom o načinu vodenja evidence o proizvodnji oziroma prometu vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina.
Fizične osebe, ki opravljajo promet lesa in gozdnih lesnih sortimentov ter izdelkov iz njih, ali promet drugih proizvodov (oglje, gramoz, apno ipd.), so dolžne davčnemu organu v sedmih dneh po poteku vsakega meseca napovedati promet vseh količin, ki je bil opravljen v predhodnem mesecu neposredno s končnimi potrošniki ter obračunati in plačati davek od prometa proizvodov. V napovedi so dolžne izkazati tudi prodajo lesa in gozdnih sortimentov ter drugih proizvodov pravnim osebam in zasebnikom, kadar so ti sami davčni zavezanci za davek od prometa proizvodov.

Davčni zavezanec – pravna oseba sestavlja obračun akontacije prometnega davka mesečno ali trimesečno in ga predloži v 20 dneh po poteku obračunske dobe.
Davčni zavezanec – zasebnik sestavlja obračun akontacije prometnega davka mesečno ali trimesečno in ga predloži v 20 dneh po poteku obračunske dobe. Davčni zavezanec – zasebnik, ki opravlja trgovsko dejavnost in sestavlja obračun akontacije prometnega davka mesečno ali trimesečno na podlagi popisa zalog, predloži obračun akontacije prometnega davka v 20 dneh po poteku obračunske dobe.
Obračun akontacije prometnega davka predložijo davčni zavezanci davčnemu organu, pri katerem se vodijo kot davčni zavezanci.
Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka tega člena predloži z obračunom akontacije davka tudi naloge za vplačilo razlike oziroma dokazilo o plačilu razlike, če so vplačane akontacije prometnega davka manjše od zneska davčne obveznosti, določene s tem obračunom, za več vplačane zneske pa lahko vloži zahtevo za vračilo prometnega davka ali pisno obvestilo, da bo za več vplačane zneske zmanjšal naslednjo akontacijo.
Preveč plačani prometni davek se vrne v petih dneh potem, ko davčni organ ugotovi utemeljenost pisnega zahtevka za vračilo prometnega davka.

Davčni zavezanec dokončno obračuna prometni davek za preteklo leto na podlagi podatkov o vrednosti prodanih in plačanih proizvodov in vrednosti opravljenih in plačanih storitev s stanjem na dan 31. decembra tistega leta, za katero sestavlja obračun. Za plačane prodane proizvode oziroma realizirana plačila za opravljene storitve se štejejo plačani prodani proizvodi in opravljene storitve, navedene v 31. in 35. členu tega zakona.
Davčni zavezanec – pravna oseba predloži dokončni obračun skupaj z letnim obračunom, davčni zavezanec -zasebnik pa skupaj z napovedjo davka od dohodkov iz dejavnosti.
Davčni zavezanec predloži z dokončnim obračunom prometnega davka tudi naloge za vplačilo razlike oziroma dokazilo o vplačilu razlike, če so vplačane akontacije prometnega davka manjše od zneska davčne obveznosti, določene s- tem obračunom, za več vplačane zneske pa lahko vloži zahtevo za vračilo prometnega davka ali pisno obvestilo, da bo za več vplačane zneske zmanjšal naslednjo akontacijo.
Preveč plačani prometni davek se vrne v petih dneh potem, ko davčni organ ugotovi utemeljenost pisnega zahtevka za vračilo prometnega davka.

Če se je davčni zavezanec, ki je v preteklem letu plačeval akontacije prometnega davka po 1., 2., 4. in 5. točki prvega odstavka 32. člena tega zakona, odločil, da bo v prihodnjem letu plačeval akontacije prometnega davka po 3. točki navedenega odstavka, mora znesek vračunanega davka za blago, ki je bilo v zalogi na dan 31. decembra preteklega leta v prodajalni ali drugi poslovni enoti, vplačati ob predložitvi dokončnega obračuna prometnega davka.
Če se je davčni zavezanec, ki je v preteklem letu plačeval akontacije prometnega davka po 3. točki prvega odstavka 32. člena tega zakona, odločil, da bo v prihodnjem letu plačeval akontacije prometnega davka po 1., 2., 4. in 5. točki omenjenega odstavka, lahko za znesek vračunanega prometnega davka za proizvode, ki so bili v zalogi na dan 31. decembra predhodnega leta v prodajalni ali drugi poslovni enoti, ob predložitvi dokončnega obračuna za tekoče leto vloži zahtevo za vračilo zneska prometnega davka ali ga uporabi kot akontacijo za tekoče leto.
Če se je davčni zavezanec, ki opravlja promet proizvodov na debelo ali opravlja storitve, ki je v preteklem letu plačeval akontacije prometnega davka po plačanih prodanih proizvodih oziroma plačanih storitvah, odločil, da bo v prihodnjem letu plačeval akontacije po izdanih računih, mora dokončni obračun davka sestaviti po plačanih prodanih proizvodih oziroma plačanih storitvah, znesek prometnega davka, vsebovan v neizterjanih terjatvah na dan 31. decembra predhodnega leta, pa vplačati ob predložitvi dokončnega obračuna. Če je davčni zavezanec v preteklem letu plačeval akontacije prometnega davka po izdanih računih, za tekoče leto pa se je odločil, da bo akontacije prometnega davka plačeval po plačanih prodanih proizvodih oziroma plačanih storitvah, mora dokončni obračun prometnega davka sestaviti po izdanih računih, za znesek prometnega davka, vsebovan v terjatvah na dan 31. decembra predhodnega leta, pa vložiti zahtevo za vračilo prometnega davka ob predložitvi dokončnega obračuna ali ga uporabiti kot akontacijo za tekoče leto.
Preveč plačani prometni davek se vrne v petih dneh potem, ko davčni organ ugotovi utemeljenost pisnega zahtevka za vračilo prometnega davka.

Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec ni obračunal, da ni pravilno obračunal, da ni vplačal ali da ni pravočasno vplačal prometnega davka, ki bi ga moral obračunati in vplačati, izda odločbo, s katero to ugotovi in mu naloži, da v 5 dneh po prejemu odločbe plača davek s pripadajočimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je nastala obveznost za obračun in vplačilo prometnega davka.
Če še med pregledom ugotovi, da davčni zavezanec predpisanih knjig in evidenc ni vodil ali jih ni vodil redno, se prometni davek obračuna na podlagi razpoložljivih podatkov o opravljenem prometu ali po načelu primerjanja z drugim zavezancem z enako ali podobno dejavnostjo.

Od zneska prometnega davka, ki ni bil vplačan v roku, predpisanem z zakonom, se plačajo zamudne obresti po obrestni meri, ki jo določi vlada Republike Slovenije.

Od davčnega zavezanca, ki dospelega prometnega davka ni plačal v predpisanem roku, se davek izterja po predpisih o prisilni izterjavi davkov.

Prometni davek se plačuje glede na kraj, v katerem je bil opravljen promet proizvodov oziroma v katerem je bila opravljena storitev, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Davek od prometa proizvodov se plačuje:
1) glede na kraj sedeža pravne osebe oziroma poslovne enote (prodajalne, skladišča, komisionarja, konsignacijskega skladišča ali druge poslovne enote), ki je proizvode prodala neposredno končnemu potrošniku;
2) pri prodaji proizvodov s prospekti ali v potujočih prodajalnah – glede na sedež davčnega zavezanca;
3) pri prodaji proizvodov, ki jo opravlja zasebnik -glede na kraj vpisa v register zasebnikov, ne glede na kraj prodaje;
4) pri prodaji rabljenih motornih vozil in plovil, za katere je obvezna registracija – glede na sedež oziroma stalno prebivališče prodajalca;
5) pri prodaji proizvodov, za katere je obvezna registracija, fizične ali pravne osebe in zasebniki pa jih izdelajo same ali za njihov račun kdo drug – glede na sedež pravne osebe oziroma na stalno prebivališče fizične osebe in zasebnika.

Davek od prometa storitev se plačuje:
1) za storitve, ki jih opravljajo pravne osebe – glede na sedež pravne osebe oziroma poslovne enote, ki je opravila te storitve;
2) za storitve prirejanja iger na srečo – glede na sedež prireditelja iger na srečo;
3) za storitve, ki jih opravlja zasebnik – glede na kraj vpisa v register zasebnikov;
4) za storitve najema premičnin – glede na sedež oziroma stalno prebivališče zakupodajalca, za storitve najema nepremičnin pa glede na kraj, v katerem je nepremičnina.

Za proizvode, za katere so v tarifi davka od prometa proizvodov določene različne davčne stopnje odvisno od njihove vrste, kakovosti, surovinske sestave, cene ali drugih lastnosti, mora proizvajalec, prodajalec oziroma uvoznik v računu o prodaji proizvoda oziroma v drugi listini, ki spremlja prodani proizvod, ali na etiketi idr. označiti namen, vrsto, kakovost, ceno ali drugo lastnost proizvoda, v računu pa davčno osnovo, tarifno številko in stopnjo, po kateri se obračunava in plačuje davek od prometa teh proizvodov pri prodaji končnim potrošnikom. Določba tega odstavka se nanaša tudi na prodajo reprodukcijskega materiala pravnim osebam in zasebnikom, ki opravljajo proizvodno dejavnost, za izdelavo proizvodov, od prometa katerih se plačuje davek od prometa proizvodov, in kmetom iz 2. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
Za proizvode, ki so oproščeni davka od prometa proizvodov, se mora davčni zavezanec v računu o prodaji teh proizvodov sklicevati na določbo, s katero je uvedena davčna oprostitev. V računu o prodaji proizvodov, ki so oproščeni prometnega davka po 18. členu tega zakona, prodajalec izkaže stopnjo 0%.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se nanašajo tudi na pravne osebe in zasebnike, ki opravljajo trgovsko dejavnost, kadar takšne proizvode prodajajo trgovskim pravnim osebam in zasebnikom, ki so za te proizvode zavezanci za davek od prometa proizvodov, oziroma kadar jih kot reprodukcijski material, opremo ali za nadaljnjo prodajo prodajajo pravnim osebam in zasebnikom, ali kmetom iz 2. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
Če proizvajalec, uvoznik oziroma prodajalec iz tega člena ne vpiše ali netočno vpiše na račun predpisane podatke, zaradi česar davčni zavezanec pri nadaljnjem prometu ne obračuna oziroma obračuna manj in vplača manj davka od prometa proizvodov, kot bi bilo treba, se razlika med manj obračunanim in plačanim davkom izterja od proizvajalca, uvoznika ali prodajalca.

Šteje se, da je proizvod izdelan iz določenega materiala, če znaša delež tega materiala v proizvodu po vrednosti več kot 50% glede na celotno vrednost materiala. Če je določen proizvod izdelan iz več kot dveh različnih materialov, se šteje, da je izdelan iz materiala, katerega delež po vrednosti je največji glede na celotno vrednost materiala.
Če se dva ali več proizvodov prodaja v kompletu, garnituri, ipd. in če za vsak takšen proizvod ni mogoče določiti davčne osnove ali če so ti proizvodi povezani v neločljivo celoto, se na prodajno ceno, ki je davčna osnova za komplet, garnituro, ipd., uporabi najvišja davčna stopnja, ki velja za te proizvode, kadar se dajejo v promet posamično.

Davčni zavezanec – pravna oseba ali zasebnik, ki po prodajalnah ali drugih poslovnih enotah daje v promet proizvode, v katerih prodajni ceni je vsebovan oziroma vračunan davek od prometa proizvodov, od 1. januarja 1993 posebej izkazuje prodajno ceno proizvodov s prometnim davkom in znesek obračunanega davka.

Prodajalec motornih vozil in plovil, za katera je obvezna registracija, izkaže na računu ustrezno tarifno številko, davčno osnovo, davčno stopnjo in znesek davka od prometa proizvodov ter vpiše opombo, da je bil prometni davek plačan.

Davčni zavezanec mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o davčnih osnovah po tarifnih številkah in enakih davčnih stopnjah, po katerih izračunava, plačuje in usmerja akontacije davka, ter sestavi in predloži obračun teh akontacij. Analitično evidentiranje davčnih osnov, na katere se uporabljajo različne davčne stopnje iz iste tarifne številke, ali drugih tarifnih številk, lahko davčni zavezanec zagotovi tudi z izvenknjigovodsko evidenco, ki mora biti usklajena z ustreznimi knjigovodskimi podatki.
Proizvajalci in uvozniki alkohola (etanola) ter prodajalci alkohola (etanola) na debelo morajo v svojih evidencah zagotoviti podatke o proizvedenih oziroma prodanih količinah alkohola (etanola) po namenu, za katerega je bil prodan. Kupci alkohola (etanola) morajo voditi posebno knjigo o porabi alkohola (etanola), nabavljenega brez plačila prometnega davka, oziroma alkohola (etanola), nabavljenega po nižji davčni stopnji od splošne.
Da bi se omogočil nadzor nad uporabo proizvodov, nabavljenih brez plačila davka od prometa proizvodov na podlagi pogojne davčne oprostitve ali s plačilom po znižani stopnji, mora kupec voditi evidenco o nakupu, gibanju in porabi teh proizvodov po njihovi vrsti, količini in vrednosti, ki se mora ujemati s podatki iz računa o nakupu, prejemnice, dostavnice, tovornega lista ali drugih listin. Evidence se vodijo v knjigovodstvu oziroma v izvenknjigovodski evidenci. Če se vodijo v izvenknjigovodski evidenci, morajo biti usklajene z ustreznimi knjigovodskimi podatki.
Davčni zavezanec, ki vgrajuje oziroma zamenjuje dele brezplačno v garancijskem roku, vodi evidenco o porabi teh delov.
Davčni zavezanec, ki prodaja proizvode po tretjem odstavku 7. člena tega zakona vodi evidenco na podlagi izstavljenih računov, iz katerih mora biti razvidna prodajna cena z vračunanim davkom, preračunana davčna stopnja in z njeno uporabo izračunan znesek davka, ki se izvzame ter cena, ki se zaračuna kupcu. Če se od prodanih proizvodov obračunava davek po znižani davčni stopnji, se obračuna po predpisani davčni stopnji od cene, iz katere je bil izvzet davek.

Davčni zavezanec, ki ne vodi poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva, mora voditi evidence, ki jih predpiše predstojnik republiškega upravnega organa za finance.

Davčni zavezanec, ki izdeluje in predeluje predmete iz lomljenega zlata (zlatar), mora voditi tudi evidenco o nakupu lomljenega zlata, evidenco o predelavi lomljenega zlata in evidenco o izdelavi in prodaji predmetov iz zlata. Davčni zavezanec mora za vsako količino kupljenega lomljenega zlata izdati potrdilo prodajalcu.

Davčni zavezanec mora za vsak posamično opravljen promet proizvodov oziroma za vsako posamično opravljeno storitev izdati kupcu proizvoda oziroma uporabniku storitve račun, če se promet registrira preko registrske blagajne pa odrezek blagajniškega traku iz registrske blagajne.
Račun mora vsebovati zaporedno številko, ime in sedež izdajatelja, kraj in datum. izdaje, ime in sedež prejemnika in podatke o vrsti in količini prodanih proizvodov oziroma opravljenih storitev, davčno osnovo in znesek obračunanega prometnega davka ter ceno prodanih proizvodov oziroma opravljenih storitev.
Odrezek blagajniškega traku mora vsebovati zaporedno številko, ime in sedež davčnega zavezanca, kraj in datum izdaje in vrednost prodanih proizvodov oziroma opravljenih storitev.
Če davčni zavezanec ne more evidentirati prometa preko registrske blagajne izda paragonski blok. Paragonski blok mora biti izdan v kopiji.
Paragonski blok mora vsebovati zaporedno številko, ime in sedež davčnega zavezanca, kraj in datum izdaje in podatke o vrsti, količini in ceni prodanih proizvodov oziroma opravljenih storitvah.
Davčni zavezanec mora izročiti kupcu proizvoda oziroma uporabniku storitve račun, odrezek blagajniškega traku oziroma paragonski blok, na katerem je evidentiran ta promet, ne glede na to, ali je to kupec posebej zahteval ali ne.
Kupec proizvoda oziroma uporabnik opravljene storitve mora račun, odrezek blagajniškega traku oziroma paragonski blok zadržati neposredno po odhodu iz prodajalne ali drugega poslovnega objekta in ga na zahtevo pokazati organu, pristojnemu za kontrolo.
Kopije računov, kopije paragonskih blokov in kontrolni trakovi registrskih blagajn so knjigovodske listine davčnega zavezanca, na podlagi katerih se evidentira opravljen promet. Te knjigovodske listine se lahko prenesejo tudi na nosilce podatkov za avtomatsko ali mikrografsko obdelovanje, tako da se lahko po potrebi natisnejo ali pokažejo na zaslonu.
Obveznost izdajanja računov, registriranje prometa z registrsko blagajno in izdajanja paragonskih blokov se nanaša tudi na vsako fizično osebo, ki pri davčnem zavezancu prodaja proizvode oziroma opravlja storitve.
Ne glede na prvi in četrti odstavek tega člena, se obveznost izdajanja računa, paragonskega bloka oziroma registriranja prometa z registrsko blagajno, ne nanaša na prodajo dnevnega in periodičnega tiska in na prodajo tobačnih izdelkov v kioskih in na promet kmetijskih pridelkov na tržnicah in drugih odprtih prostorih.

Davčni zavezanec, ki opravlja promet proizvodov po prodajnih cenah z vračunanim davkom od prometa proizvodov, ta davek pa se poveča, zmanjša ali odpravi, mora na dan uveljavitve predpisa, s katerim se davek od prometa proizvodov poveča, zmanjša ali odpravi, popisati proizvode v zalogi in določiti nove prodajne cene s povečanim, zmanjšanim oziroma odpravljenim davkom od prometa proizvodov. Davčni zavezanec mora sestaviti zapisnik o popisu teh proizvodov v zalogi in prometnem davku, vsebovanem v tej zalogi in ga hraniti kot davčno knjigovodsko dokumentacijo.
Davčni zavezanci, ki opravljajo trgovsko in gostinsko dejavnost, ki so po tem zakonu končni potrošniki tobačnih izdelkov, morajo pri spremembi davčne stopnje, zneska davka ali davčne osnove za tobačne izdelke ravnati po prvem odstavku tega člena in ugotovljeno pozitivno razliko davka vplačati v petih dneh po popisu oziroma s prvo redno akontacijo, za znesek negativne razlike pa lahko zahtevajo vračilo davka.

Pravica do določitve davčne obveznosti in do izterjave prometnega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po poteku leta, v katerem je nastala davčna obveznost.
Pravica davčnega zavezanca do vračila zneska plačanega prometnega davka, obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni, ki jih ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih po poteku leta, v katerem jih je plačal.

Zastaranje pravice do določitve davčne obveznosti in do izterjave prometnega davka se pretrga z vsakim uradnim dejanjem pristojnega organa, katerega namen je izterjava oziroma odmera prometnega davka.
Zastaranje pravice do vračila zneska plačanega prometnega davka, obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni se pretrga z vsakim dejanjem, ki ga davčni zavezanec oziroma kaznovana oseba stori pri pristojnem organu, da doseže vračilo.

Po vsakem pretrganju zastaranja začne znova teči zastaralni rok.
Zastaranje nastopi v vsakem primeru, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.

Postopek za prekršek zaradi kršitev določb tega zakona ni dopusten, ko pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več mogoč, ko pretečejo štiri leta od dneva storitve prekrška.

Obračunavanje in plačevanje prometnega davka pri davčnih zavezancih nadzoruje davčni organ.
Pri nadzoru ima pristojni organ pravico pregledati poslovne knjige, druge evidence in listine, dokumentacijo ter poslovne in pomožne prostore in naprave. S poslovnimi in pomožnimi prostori so mišljeni tudi stanovanjski in drugi prostori, v katerih opravlja davčni zavezanec dejavnost, iz katere nastaja obveznost plačila prometnega davka.
Davčni zavezanci morajo v roku, ki ga določi pristojni organ, predložiti predpisane evidence s knjigovodsko dokumentacijo.
Davčni zavezanci morajo hraniti evidenco o nakupu, gibanju in porabi proizvodov, predpisano v tretjem odstavku 55. člena tega zakona, v poslovnem prostoru. Če zavezancu vodi poslovne knjige pravna oseba ali zasebnik, ki ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, so te evidence lahko pri tej pravni osebi oziroma zasebniku, o čemer mora davčni zavezanec obvestiti davčni organ.
Pravna oseba oziroma zasebnik iz prejšnjega odstavka je za obračunavanje prometnega davka, sestavljanje in predložitev akontacij in dokončnih obračunov, odgovorna po tem zakonu.

Tržna inšpekcija in davčni organ nadzorujeta popis proizvodov v zalogi po določbah 59. člena tega zakona.
Uporabo kurilnega olja iz 3. točke in rdeče obarvanega motornega petroleja iz 5. točke prvega odstavka tarifne številke 6 tarife davka od prometa proizvodov v motornih vozilih, plovilih in drugih vozilih na motorni pogon nadzirajo pooblaščene osebe prometne policije, davčnega organa ali tržne inšpekcije.
Uporabniki motornih vozil, so dolžni pri kontroli uporabe pogonskega goriva omogočiti pooblaščenim organom nadzora dostop v sistem za dovod goriva in odvzem vzorcev.
Pooblaščeni organ tržne inšpekcije izda navodilo o načinu jemanja vzorcev pogonskega goriva za analize in superanalize.
Promet lesa in gozdnih lesnih sortimentov ter drugih proizvodov iz drugega odstavka 41. člena tega zakona nadzorujejo ob prevozu pooblaščene osebe tržne inšpekcije in prometne milice, na gozdnih cestnih komunikacijah pa tudi gozdarske inšpekcije.

Davčni zavezanec, od katerega je bil izterjan prometni davek, ki ga ni bil dolžan plačati, ima pravico do vračila plačanega prometnega davka in zamudnih obresti, plačanih stroškov prisilne izterjave in denarne kazni.
Davčni zavezanec vloži zahtevo za vračilo napačno ali preveč plačanega prometnega davka pri davčnemu organu.
Zahteva se lahko vloži samo, če je kupec oziroma naročnik storitve, ki je plačal prometni davek, pisno zahteval od davčnega zavezanca vračilo napačno ali preveč plačanega prometnega davka. K zahtevi mora davčni zavezanec priložiti tudi dokaze o plačanem prometnem davku. Prometni davek se vrne v breme ustreznega vplačilnega računa in v dobro kupca oziroma naročnika storitve.
Davčni zavezanec – pravna oseba, zasebnik in fizična oseba, ki je napačno obračunal in vplačal prometni davek, ki ga ni bil dolžan plačati, vloži zahtevo za vračilo tako plačanega davka pri davčnemu organu. Prometni davek se vrne v breme ustreznega vplačilnega računa in v dobro davčnega zavezanca.
Fizična oseba – kupec, ki je plačal davek od prometa proizvodov za motorno vozilo ali plovilo, za katero je obvezna registracija, ali je plačal obresti, denarno kazen in stroške prisilne izterjave, ki jih ni bil dolžan plačati, vloži zahtevo za vračilo plačanega prometnega davka, obresti, denarne kazni in stroškov prisilne izterjave pri davčnemu organu v kraju, kjer je bil prometni davek plačan.
Zahteva za vračilo davka, ki je bil napačno ali preveč plačan pri uvozu, se vloži pri carinarnici, ki je davek obračunala in ki ji je bil plačan.
O pravici do vračila davka, obresti, denarne kazni in stroškov prisilne izterjave odloči pristojni organ z odločbo.

Kupec – tuja fizična oseba ima pravico do vračila plačanega davka od prometa proizvodov, ki jih odnese s seboj iz Republike Slovenije, če vrednost kupljenih proizvodov na računu presega 5.000 tolarjev. Pravica do vračila se ne nanaša na kupljene naftne derivate, tobačne izdelke, pijače ter alkohol (etanol). Vračilo davka je mogoče uveljaviti v obdobju 12 mesecev od dneva izstavitve računa.
Vlada Republike Slovenije usklajuje znesek iz prejšnjega odstavka z rastjo cen na drobno, da se ohrani njegova realna vrednost.

Pravna oseba in zasebnik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev:
1) če da pri nakupu proizvodov kot kupec prodajalcu nepravilne ali neresnične podatke, na podlagi katerih kupuje proizvode za namene, zaradi katerih se po tem zakonu ne plačuje prometni davek ali se ta plačuje po znižani stopnji (6., 7., 8., 9., 10. in 11. člen);
2) če uporabi proizvode, kupljene kot reprodukcijski material brez plačila prometnega davka v druge namene, ne pa v namene, določene s tem zakonom, ali če uporabi proizvode, kupljene po znižani stopnji v namene, za katere ni bila predpisana znižana stopnja (6., 7., 8., 9., 10. in 11. člen);
3) če kupljene proizvode, od katerih zaradi njihovega namena ni bil plačan davek od prometa proizvodov ali je bil ta plačan po znižani stopnji, proda brez obračuna davka ali z obračunom davka po znižani stopnji kupcu, ki po tem zakonu nima pravice do ugodnejšega nakupa (6., 7., 8., 9., 10. in 11. člen);
4) če proda proizvode brez obračuna davka ali z obračunom davka po znižani stopnji kupcu, ki po tem zakonu nima pravice do ugodnejšega nakupa (6., 7., 8., 9., 10. in 11. člen);
5) če da v promet tuje cigarete brez označbe, da gre za prodajo v Republiki Sloveniji oziroma cigarete, ki so nezakonito prenesene v državo (tarifna številka 6 tarife davka od prometa proizvodov);
6) če uporabi ekstra lahko kurilno olje (EL) ali specialno lahko kurilno olje (LS) ter rdeče obarvan motorni petrolej v namene, za katere se po tem zakonu ne sme uporabljati (tarifna številka 5 tarife davka od prometa proizvodov).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Za prekršek, storjen po 5. in 6. točki prvega odstavka, se davčnemu zavezancu – pravni osebi in zasebniku skupaj z denarno kaznijo izreče tudi varstveni ukrep odvzema cigaret oziroma motornega vozila (tovornjaka, osebnega avtomobila idr.), traktorja, plovila ali drugega motorja, s katerim je bilo tako dejanje storjeno.

Pravna oseba in zasebnik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev:
1) če ne vodi ali nepravilno vodi evidence, določene 55. členu tega zakona;
2.) če ne vodi evidence o proizvodih, prodanih brez obračunanega davka od prometa proizvodov oziroma, od katerih je davek obračunan po znižani stopnji (tretji odstavek 7. člena in 55. člen);
3) če pri spremembi davčnih stopenj ne popiše, nepopolno ali nepravilno popiše proizvode v zalogi, če v nove cene ne vračuna povečanega, zmanjšanega oziroma odpravljenega davka od prometa proizvodov ali če ne vplača pozitivne razlike pri davku od prometa tobačnih izdelkov (59. člen);
4) če ne obračuna davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev ali če obračunanega davka ne vplača na predpisane račune (26. in 27. člen);
5) če davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev ne obračuna na način, določen s tem zakonom, oziroma če ga obračuna nepravilno ali če obračunanega davka ne vplača v predpisanem roku (31., 32., 33., 34. in 35. člen);
6) če kot izplačnik prihodkov ne obračuna in ne vplača davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev (38. člen);
7) če ne predloži obračuna akontacij davka ali dokončnega obračuna davka ali ga ne predloži pravočasno (42., 43. in 44. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Pravna oseba in zasebnik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev:
1) če na račun o prodaji proizvodov ne vpiše predpisanih podatkov ali vpiše nepravilne podatke (51., 53. in 54. člen);
2) če kot prodajalec proizvodov v sedmih dneh po poteku meseca ne pošlje kopije računov o prodaji proizvodov zasebniku ali kmetu ter kopije izjav kupcev, za vse račune, izdane v predhodnem mesecu davčnemu organu, kjer je bilo kupcu izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti oziroma kjer je vpisan v register zasebnikov ali kjer je zavezanec za davek iz dohodka od kmetijstva (prvi odstavek 8. člena);
3) če ne prijavi davčnemu organu, da bo prodajal proizvode brez obračunanega davka od prometa proizvodov oziroma z obračunom po znižani stopnji (tretji odstavek 7. člena zakona);
4) če kupcu za prodan proizvod ali opravljeno storitev ne izda računa, paragonskega bloka ali odrezka blagajniškega traku (58. člen);
5) če ovira pooblaščeno osebo pri nadzoru nad obračunavanjem in plačevanjem davka (64. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Zasebnik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, če ne vodi s tem zakonom predpisanih davčnih evidenc oziroma jih ne vodi sproti in točno (56. in 57. člen).

Fizična oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev:
1) če da pri nakupu proizvodov kot kupec prodajalcu nepravilne ali neresnične podatke, na podlagi katerih kupuje proizvode za namene, zaradi katerih se po tem zakonu ne plačuje prometni davek ali se ta plačuje po znižani stopnji (6., 7., 8., 9. 10. in 11. člen);
2) če ne obračuna davka od prometa proizvodov na način, določen s tem zakonom, oziroma če ga obračuna nepravilno ali če obračunanega davka ne vplača v predpisanem roku (41. člen);
3) če omogoči drugi osebi uporabo osebnega avtomobila, kupljenega brez plačila prometnega davka na podlagi 14. točke 18. člena tega zakona;
4) če uporabi ekstra lahko kurilno olje (EL) ali specialno lahko kurilno olje (LS) ter rdeče obarvan motorni petrolej v namene, za katere se po tem zakonu ne sme uporabljati (tarifna številka 5 tarife davka od prometa proizvodov);
5) če prinese v Republiko Slovenijo proizvode, za katere je uveljavila pravico do vračila plačanega prometnega davka (67. člen).
Za prekršek, storjen po 2. in 3. točki prejšnjega odstavka, se fizični osebi skupaj z denarno kaznijo izreče tudi varstveni ukrep odvzema motornega vozila (tovornjaka, osebnega avtomobila idr.), traktorja, plovila ali drugega motorja, s katerim je bilo tako dejanje storjeno.

Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi fizična oseba, ki v motorno vozilo ali drug motor kupca namesto dieselskega goriva natoči ekstra lahko kurilno olje (EL) ali specialno lahko kurilno olje (LS) ter rdeče obarvan motorni petrolej (tarifna številka 5 tarife davka od prometa proizvodov).

Fizična oseba kot davčni zavezanec se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev, če v predpisanem roku ne napove opravljenega prometa proizvodov ali če ne predloži posebne napovedi o prodanih količinah gozdnih in lesnih sortimentov, drugih proizvodov ter vina in žganja oziroma ne vodi evidenc, ki jih je dolžna voditi po tem zakonu (41. člen).

Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje na kraju samem za prekršek zasebnik, ki ovira pooblaščeno osebo pri nadzoru nad obračunavanjem in plačevanjem davka (64. člen).
Z denarno kaznijo 2.500 tolarjev se kaznuje na kraju samem za prekršek fizična oseba, ki pri davčnem zavezancu opravlja promet proizvodov oziroma storitev, če ne izda računa, če ne registrira prometa z registrsko blagajno in izda odrezka blagajniškega traku oziroma ne izda paragonskega bloka, čeprav ji je davčni zavezanec omogočil izdajanje računov, registriranje prometa z registrsko blagajno oziroma izdajanje paragonskih blokov ali če ovira pooblaščeno osebo pri nadzoru nad obračunavanjem in plačevanjem davka (58. in 64. člen).

Kupcu proizvodov oziroma uporabniku storitev, od katerih se plača prometni davek po tem zakonu, se na kraju samem izreče kazen za prekršek v znesku 500 tolarjev, če pristojnemu organu za nadzor ne pokaže računa, odrezka blagajniškega traku ali paragonskega bloka, ki mu ga je moral izdati prodajalec proizvodov ali izvajalec storitev (58. člen).

Da se preprečijo in odpravijo motnje na trgu oziroma v gospodarstvu, lahko vlada Republike Slovenije zmanjša ali poveča stopnje davka od prometa določenih naftnih derivatov in električne energije do 50%.
Vlada Republike Slovenije spreminja znesek davka iz tarifne številke 6 tarife davka od prometa proizvodov v skladu z rastjo maloprodajnih cen.

Pri uvozu proizvodov, namenjenih za uporabo v lastnem gospodinjstvu, ki jih državljani Republike Slovenije in tuji državljani prinesejo s seboj ob prihodu iz tujine ali dobijo iz tujine, kjer se obračunava carina po enotni carinski stopnji, razen proizvodov, za katere je predpisana oprostitev plačila davka od prometa proizvodov, obračunava carinarnica davek od prometa proizvodov po stopnji iz tarifne številke 1 tarife davka od prometa proizvodov.

Predstojnik republiškega upravnega organa za finance izda podrobnejše predpise o načinu obračunavanja in plačevanja prometnega davka.
Banka Slovenije v soglasju z republiškim upravnim organom za finance predpiše in izda enotno menično golico.
Republiški upravni organ za finance predpiše in izda kontrolne listke za označevanje tobačnih izdelkov do 30. 6. 1992.

Do uveljavitve predpisov o novi organiziranosti davčnega organa, opravljajo naloge davčnega organa po tem zakonu, ki se nanašajo na zasebnike in fizične osebe, uprave za javne prihodke, naloge, ki se nanašajo na pravne osebe, pa Služba družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji.

Do uveljavitve predpisov o davčnem postopku se določbe 45. člena tega zakona nanašajo na zasebnike.
Do uveljavitve predpisov o davčnem postopku se prometni davek od davčnega zavezanca – pravne osebe, ki dospelega prometnega davka ni plačal v predpisanem roku, prisilno izterja po predpisih o službi družbenega knjigovodstva, od davčnega zavezanca – zasebnika in fizične osebe, pa po predpisih o prisilni izterjavi davkov fizičnih oseb.

Do uveljavitve predpisov o davčnem postopku se glede kontrolnega postopka, pravnih sredstev in obnove postopka uporabljajo določbe predpisov o službi družbenega knjigovodstva, če gre za pravne osebe in določbe predpisov o davkih fizičnih oseb, če gre za zasebnike in fizične osebe, če gre za določitev davčne obveznosti in plačilo prometnega davka, ki jo izda carinski organ, pa določbe carinskih predpisov.

Do uveljavitve predpisov o davčnem postopku, lahko davčni organ davčnemu zavezancu, pri katerem se ugotovi kršitev določb 26., 27. in 58. člena zakona več kot enkrat v koledarskem letu, izreče prepoved opravljanja dejavnosti za dobo šestih mesecev.

Do uveljavitve predpisov o novi organiziranosti davčnega organa lahko upravni organ za javne prihodke pregleduje, ali davčni zavezanci – pravne osebe pravilno obračunavajo in plačujejo prometni davek, in predloži skupaj z zapisnikom o ugotovljenem stanju pristojni službi družbenega knjigovodstva zahtevo, naj izda odločbo o plačilu prometnega davka. Pristojna služba družbenega knjigovodstva mora v zvezi s to zahtevo izdati odločbo o plačilu prometnega davka ali zavrnitvi zahteve.
Če zapisnik iz prejšnjega odstavka ne vsebuje vseh elementov, potrebnih za izdajo odločbe o plačilu prometnega davka, lahko pristojna služba družbenega knjigovodstva izjemoma vrne zapisnik upravnemu organu za javne prihodke, ki je vložil zahtevo, da zapisnik dopolni, lahko pa po potrebi izvede tudi nov postopek po zakonu o službi družbenega knjigovodstva.
Če davčni zavezanec ne vodi predpisanih evidenc in na tej podlagi ne plačuje prometnega davka, lahko pristojna služba družbenega knjigovodstva obračuna prometni davek na podlagi razpoložljivih podatkov o opravljenem prometu, če teh podatkov ni, pa na podlagi podatkov o nabavi proizvodov.
Služba družbenega knjigovodstva lahko izda odločbo za plačilo prometnega davka tudi kupcu, če v postopku kontrole pri prodajalcu ugotovi, da kupec ni izpolnil vseh pogojev po 7. členu tega zakona.
Pritožba zoper odločbo službe družbenega knjigovodstva ne zadrži izvršitve odločbe.

Do uveljavitve predpisov o davčnem postopku se ne uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 252. člena zakona o splošnem upravnem postopku, če gre za obnovo postopka v postopku za določitev davčne obveznosti in plačilo prometnega davka.

Davčni zavezanci, ki imajo prometni davek vračunan v ceno proizvodov, morajo na dan uveljavitve tega zakona popisati vse proizvode v zalogi in oblikovati nove prodajne cene z vračunanim prometnim davkom po tarifi prometnega davka.
Davčni zavezanci, ki opravljajo trgovsko in gostinsko dejavnost, in ki se pri prometu cigaret štejejo za končne potrošnike, morajo ob uveljavitvi tega zakona popisati zaloge in določiti nove prodajne cene cigaret, razliko med prej vračunanim in na novo vračunanim davkom so dolžni plačati na predpisan račun v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, za znesek negativne razlike pa lahko zahtevajo vračilo davka.
Davčni zavezanci morajo za izdelke iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, ki jih imajo v zalogi na dan uveljavitve tega zakona in ki so bili na podlagi pisnega mnenja pristojnega republiškega organa oproščeni plačila prometnega davka po odloku o soglasju k zakonu o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev, vračunati davek od prometa proizvodov po stopnji iz tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov. Za proizvode, ki se tiskajo in izdajajo po uveljavitvi tega zakona, mora založnik oziroma uvoznik pri pristojnem organu, še preden jih da v promet, priskrbeti mnenje o tem, da gre za izdelke iz te tarifne številke.
Osebe, ki so uveljavile oprostitev plačila temeljnega in posebnega prometnega davka po 13. točki 15. člena zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (ur. l. SFRJ, št. 4/91) lahko uveljavijo oprostitev plačila prometnega davka po tem zakonu po treh letih od dneva nakupa osebnega avtomobila oziroma prodajo osebni avtomobil, ne da bi plačale prometni davek po treh letih od dneva nakupa vozila.

Davčni zavezanci sestavijo za obdobje od 1. 1. 1992 do 31. 1. 1992 končni obračun davka od prometa proizvodov in davka od prometa storitev in ga predložijo pristojnemu davčnemu organu do 20. 3. 1992.
Obračuni prometnega davka se za leto 1992 sestavljajo za obdobje od 1. 2. 1992 dalje. Davčni zavezanci, ki sestavljajo trimesečne obračune prometnega davka, sestavijo prvi obračun za obdobje od 1. 2. 1992 do 31. 3. 1992.
V letu 1992 se način obračunavanja in plačevanja akontacij prometnega davka po tem zakonu prijavi davčnemu organu do 20. 2. 1992.

V obdobju od 1. 1. 1992 do 30. 6. 1992 se za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, ne šteje prodaja gradbenega materiala stanovanjski zadrugi za graditev, rekonstrukcijo in adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš za njene člane – zadružnike, ki se gradijo po odobrenem projektu in za katere je potrebno gradbeno dovoljenje. S stanovanjsko zadrugo je mišljena stanovanjska zadruga, ki je registrirana v skladu z zakonom, v svoji sestavi pa ima neposredno organizirano gradbeno operativo (gradbeni obrat, gradbeno delovno enoto) ali strokovno službo za spremljanje graditve in nadzor nad graditvijo objekta, ob vodenju davčne evidence o nakupu, gibanju in porabi gradbenega reprodukcijskega materiala za graditev, rekonstrukcijo in adaptacijo gradbenih objektov.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati:
1) zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 4/91);
2) odlok o soglasju k zakonu o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list RS, št. 4/91 in 7/91);
3) zakon o posebnem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 24/88, 38/89 in Uradni list RS, št. 37/90, 44/90, 4/91 in 10/91);
4) zakon o povračilu za ceste ob ceni naftnih derivatov (Uradni list SRS, št, 23/89 in 38/89);
5) določba 6. člena zakona o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja (Uradni list SRS, št. 2/90).
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
1) občinski odloki o posebnem prometnem davku od plačil za storitve v Republiki Sloveniji;
2) dogovor o enotnem povračilu za ceste ter pogojih in načinu uporabe tega povračila (Uradni list SRS, št. 30/89 in 38/89).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. februarja 1992.

Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, ki so določeni v drugih tarifnih številkah te tarife, ali je zanje s tem zakonom določena davčna oprostitev, se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji ................................................................... 20%.
 
Opombe:
1) Med proizvode iz te tarifne številke spadajo tudi osebni avtomobili z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 litra in dieselskega motorja do 1,9 litra.
Pri prometu osebnih avtomobilov z vgrajenim katalizatorjem za uporabo neosvinčenega bencina, se do 1. 1. 1994 davčna stopnja zmanjša za 20%.
Osebni avtomobili so avtomobili za prevoz potnikov, ki imajo skupaj s sedežem za voznika največ devet sedežev in so izdelani po standardu JUS M. NO. 010 -1.2.2.3.1.1.
2) Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od alkohola (etanola) za proizvodnjo alkoholnih pijač.

Po stopnji 10% se plačuje davek od prometa naslednjih proizvodov:
1) od materiala za graditev, vzdrževanje in popravilo gradbenih objektov ter instalacijski material za te objekte;
2) od stavbnega pohištva in vseh vrst lesenih plošč (vezane plošče, lesonitne plošče, panelne plošče, iverne plošče in oplemenitene lesene plošče);
3) od bojlerjev, kadi, umivalnikov, pomivalnih korit, WC školjk in izplakovalnih kotličkov, pip in kopalnih baterij;
4) od peči za centralno ogrevanje in za ogrevanje sanitarne vode na tekoče ali plinasto gorivo;
5) od lesa in gozdnih lesnih sortimentov, razen drv;
6) od detergentov brez fosfatov;
7) od mineralnih vod;
8) od naravnih vin;
9) od premoga;
10) od žlahtnih kovin v kovani in nepredelani obliki;
11) od obutve in oblačil, razen deških in dekliških oblačil in obutve iz 11. točke tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov.
Določba 9. točke te tarifne številke se uporablja do 31. 12. 1992.
 
Opombe:
1) Proizvodi iz 1. točke te tarifne številke so: keramični izdelki za gradbeništvo, opeka in opečni izdelki, strešniki, bloki; gradbeni materiali, izdelani iz plinskega betona; cement; jeklo; armaturne mreže; pesek; gramoz; apno; barve za fasade, zidove, okna, vrata, ki ne vsebujejo škodljivih snovi; ključavnice in okovje; keramične ploščice; okenske police; vodovodne in kanalizacijske cevi; vodovodne in ogrevalne armature s priborom; električni kabli in žice; spojni elementi za navedene instalacije.
Mnenje o tem, da gre za barve za fasade, zidove, okna, vrata, ki ne vsebujejo škodljivih snovi daje pristojni republiški upravni organ v sodelovanju z republiškim upravnim organom za finance. Preden da proizvajalec ali prodajalec proizvode iz te točke v promet, mora na njih natisniti oziroma odtisniti klavzulo, da gre za proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po tej tarifni številki ter številko in datum mnenja pristojnega organa.
2) Stavbno pohištvo iz 2. točke te tarifne številke so tudi: obdelane lamperije s peresom, utorom ali urezi, žlebljene ipd., parket, vrata, okna, naoknice in drugi podobni proizvodi, ne glede na to, iz katerega materiala so izdelani (les, kovina, plastika in kombinacija teh in drugih materialov).
3) Les in gozdni lesni sortimenti iz 5. točke te tarifne številke so les za mehansko obdelavo, les za celulozo in plošče, tehnični les za druge namene ter žagan in tesan les.
4) Oblačila iz 11. točke te tarifne številke so vse vrste oblačil in perila, razen deških in dekliških oblačil iz 11. točke tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov, ne glede na to iz kakšnega materiala so, razen iz usnja plazilcev in naravnega krzna iz tarifne številke 4 tarife davka od prometa proizvodov. Obutev iz 11. točke te tarifne številke je obutev vseh velikosti, razen obutve iz 11. točke tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov, ne glede na to iz kakšnega materiala so, razen obutve iz usnja plazilcev in naravnega krzna iz tarifne številke 4 tarife davka od prometa proizvodov.

Po stopnji 5% se plačuje davek od prometa naslednjih proizvodov:
1) od opreme iz 10. člena tega zakona;
Ob izpolnitvi pogojev iz 7. člena se lahko kot oprema kupujejo tudi: specialna sanitetna vozila z vgrajenimi napravami za bolnike, specialna vozila, prirejena za organiziran prevoz invalidov, specialna gasilska vozila, pogrebna motorna vozila, specialna vozila za policijo in patruljno službo z vgrajenimi napravami, specialna vozila za potrebe oboroženih in zaščitnih sil in kombinirana vozila. Specialna vozila po tem odstavku niso osebni avtomobili, prilagojeni za usposabljanje voznikov (dvojne komande, odstranjeni sedeži, idr.), osebni avtomobili za pomoč na cestah, osebna ptt vozila, ipd.;
2) od oborožitve, vojaške opreme in opreme organov za notranje zadeve, od oborožitve in opreme, namenjene za usposabljanje za obrambo in zaščito oziroma za izvajanje nalog organov za notranje zadeve; od naprav, sredstev in opreme enot za zveze, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje in splošne reševalne službe; od naprav in opreme za protipožarno zaščito; naprav in sredstev za osebno in vzajemno zaščito, ki jih morajo na podlagi zakona o obrambi in zaščiti, kupiti upravljalci, lastniki ali uporabniki stavb in občine; od naprav in opreme za proizvodnjo oborožitve, vojaške opreme ter rezervnih sredstev namenjenih izključno za uporabo v vojni; od rezervnih in drugih sredstev za obrambo in zaščito, ki jih kupujejo republika in občine ter njihovi organi, zavodi oboroženih sil, podjetja in druge organizacije ter društva in druge organizacije državljanov za izvajanje nalog po zakonu o obrambi in zaščiti; od vojaških uniform, uniform policije in carinskih uniform, ter oznak in pribora za te uniforme, ki se kupujejo na način in pod pogoji iz 7. člena tega zakona;
3) od prometa rabljenih osebnih avtomobilov, drugih motornih vozil in plovil, za katere je obvezna registracija;
4) od solarnih vodnih grelnikov, kolektorjev, toplotnih črpalk in drugih toplotnih naprav, ki so konstruirani za neposredno in posredno uporabo sončne energije; od fluorescenčnih žarnic; od termostatskih radiatorskih ventilov, rekuperatorjev in regeneratorjev toplote, ki izkoriščajo odpadno toploto; od naprav za pridobivanje električne energije iz vetra;
5) od kmetijske mehanizacije, naprav in druge opreme, kmetijskega orodja za primarno obdelavo zemljišča ter nadomestnih delov za to opremo in naprave, ki jih določi republiški upravni organ za finance v soglasju z republiškim upravnim organom za kmetijstvo;
6) od novih motornih vozil, ki jih največ enkrat v treh letih kupijo invalidske organizacije izključno za prevoz invalidov neposredno od pravne osebe ali zasebnika, ki se ukvarja s proizvodno ali trgovsko dejavnostjo ali jih same neposredno uvozijo.
V prometno dovoljenje tako kupljenega motornega vozila se vpiše podatek, da je vozilo namenjeno izključno za prevoz invalidov.
Če invalidska organizacija proda motorno vozilo, ga brezplačno ali kako drugače odtuji ali ga da v rabo komu drugemu pred potekom triletnega roka od nakupa, se zaračuna davek v višini, ki je enak razliki med stopnjo davka od prometa proizvodov, ki velja za tovrstne proizvode in stopnjo davka po tej tarifni številki, ki je veljala ob nakupu avtomobila, in obresti iz 46. člena tega zakona od dneva nakupa do dneva plačila davka. Če je bilo motorno vozilo poškodovano za več kot 70% tržne vrednosti vozila na dan nesreče, se sme poškodovano vozilo prodati, ne da bi se plačal prometni davek.
7) od proizvodov, ki so namenjeni za prehrano ljudi in krmljenje živali, razen proizvodov, ki so navedeni v drugih tarifnih številkah te tarife;
8) od soli (NaCl) za hrano;
9) od osnovnih proizvodov kmetijstva in ribištva;
10) od steklene embalaže in od embalaže, izdelane iz naravi prijaznejših polimerov za prehrambene izdelke;
11) od deških in dekliških oblačil do vštete številke 14, od deške obutve do vštete številke 38 in dekliške obutve do vštete številke 36, superg do vštete številke 36; plenic in drugega perila za dojenčke; od otroških vozičkov; od otroških igrač, ki nosijo oznako dobra igrača; od otroških varnostnih sedežev;
Mnenje o tem, da gre za igrače, ki nosijo znak "dobra igrača" daje pristojni republiški upravni organ v soglasju z republiškim upravnim organom za finance. Preden da proizvajalec ali prodajalec te proizvode v promet, mora na njih označiti, da gre za proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po tej tarifni številki ter številko, datum in mnenje pristojnega upravnega organa.
13) od nosilcev besede, slike in zvoka, ki so znanstvenega, umetniškega, kulturnega, izobraževalnega in informativnega značaja.
Mnenje o tem, da gre za proizvode iz te točke daje pristojni republiški upravni organ.
Preden da založnik oziroma uvoznik proizvode iz te točke v promet, mora na njih natisniti oziroma odtisniti klavzulo, da gre za proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po tej tarifni številki ter številko in datum mnenja pristojnega organa.
14) od kopij eksponatov, ki jih prodajajo muzeji in galerije, ki se štejejo za muzeje po zakonu o naravni in kulturni dediščini;
15) od slikarskega in kiparskega materiala in potrebščin, ki jih kupujejo pravne osebe in zasebniki, registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti, pod pogoji in na način iz 7. člena tega zakona;
16) od izvirnih umetniških del s področja slikarstva, kiparstva, arhitekture, grafike in drugih upodabljajočih dejavnosti ter unikatov del uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, za katera se avtorjem plača avtorski honorar in ki jih prodajajo avtorji; davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od del iz prejšnjega stavka, ki imajo certifikat ustreznega umetniškega združenja;
17) od izdelkov domače in umetne obrti; Mnenje o tem, da gre za proizvode iz te točke, daje pristojni republiški upravni organ v soglasju z republiškim upravnim organom za finance.
18) od računalnikov in druge računalniške opreme in žepnih kalkulatorjev;
19) od zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, razen zdravil iz 18. člena tega zakona, ki jih določi republiški upravni organ za finance v soglasju z republiškim upravnim organom za zdravstvo;
20) od ortopedskih priprav in pripomočkov, razen priprav in pripomočkov iz 18. člena tega zakona;
21) od pogrebne opreme;
22) od drv, zemeljskega plina in mestnega plina;
23) od vode, tople vode, vodne pare in ledu;
24) od organskih in mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin;
25) od industrijskih in drugih odpadkov (krpe in drugi tekstilni odpadki, staro železo, steklo, odpadni ali rabljeni papir, karton, lepenka);
26) od alkohola (etanola) za konserviranje preparatov in za pulpiranje sadja in vrtnin, proizvodnjo parfumerijskih in kozmetičnih proizvodov in od denaturiranega alkohola za gorivo;
27) od vodnih turbin in opreme za majhne hidroelektrarne na potokih in rečicah, ki jih kupujejo fizične osebe na podlagi pisnega potrdila občinskega organa za gospodarstvo;
28) od prometa novih osebnih avtomobilov, ki jih največ enkrat v petih letih kupijo osebe, ki imajo v družini tri in več otrok, ki še niso mogli pridobiti vozniškega dovoljenja.
Nakup po tej točki se uveljavlja na podlagi pisnega mnenja Centra za socialno delo. Pravico do nakupa imajo osebe, ki v skupnem gospodinjstvu vzdržujejo tri ali več otrok, od katerih nobeden ni starejši kot 18 let.
V prometno dovoljenje se vpiše podatek, da je vozilo kupljeno po tej točki. Če lastnik avtomobila proda osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtuji in ga da v rabo komu drugemu pred potekom petletnega roka od dneva nakupa, se plača razlika med davkom od prometa novega osebnega avtomobila po znižani stopnji in davkom po polni davčni stopnji s pripadajočimi obrestmi iz 46. člena tega zakona.
29) od gradbenih termoizolacijskih materialov, izdelanih iz mineralnih materialov, steklene volne, plutovine, sintetičnih materialov in bitumena ter hidroizolacijskih materialov, izdelanih na bazi bitumena;
30) od mlinov in kosmičarjev za mletje žita.
Mnenje o tem, da gre za proizvode iz te točke daje pristojni republiški upravni organ v sodelovanju z republiškim upravnim organom za finance.
 
Opombe:
1) Proizvodi, ki so namenjeni za prehrano ljudi iz 7. točke te tarifne številke so nepredelana in predelana živila ter začimbe in vse druge snovi, ki se dodajajo tem živilom, da se konservirajo, da se jim popravi videz, okus ali vonj, da se pobarvajo, da se obogati njihova sestava ali da se doseže kakšna druga lastnost.
Med te proizvode spadajo med drugim tudi sadni izdelki, izdelki iz škroba in moke, slaščičarski in drugi pekovski izdelki, škrob, namenjen za hrano ljudi, jedilna želatina, esenca za pripravo sladic in drugi podobni izdelki; čokolada, kakav in drugi proizvodi, ki vsebujejo kakav ter sladkorni izdelki.
Med te proizvode ne spadajo tisti izdelki, ki imajo visok kariogeni indeks. Mnenje o tem daje pristojni republiški upravni organ za zdravstvo.
2) Sol (NaCl) za hrano iz 8. točke te tarifne številke je sol, namenjena za hrano ljudi in denaturirana sol za krmljenje živali.
3) Osnovni proizvodi kmetijstva in ribištva iz 9. točke te tarifne številke so:
– vse vrste surovega in sušenega žita, drugih rastlin (industrijskih, krmnih, vrtnih, začimbnih in zdravilnih) ter rastlinski čaji, slama, koruznica, trsje, ličje, trava ipd.;
– cvetje, grozdje, sadje, gobe in drugi kmetijski in gozdni plodovi;
– seme, sadike, cepljenke in drug sadilni material ter prst;
– vse vrste živine, perutnine in druge domače živali in divjadi ter izdelki iz njih (surova in nepredelana koža, volna, perje, dlaka, parklji, rogovi, kopita ipd.) in njihovi proizvodi: jajca, med in vosek in sviloprejke;
– morske in sladkovodne ribe, raki, školjke, dvoživke, mehkužci, ikre idr.
4) Deška ali dekliška oblačila iz 11. točke te tarifne številke so vse vrste oblačil in perila za otroke iz tekstila, usnja ali drugega materiala ali v kombinaciji raznih materialov, razen iz usnja plazilcev in naravnega krzna iz tarifne številke 4 te tarife.
Perilo za otroke iz 11. točke te tarifne številke niso robčki, naglavne rute, prevleke za otroške vozičke in otroške košare, posteljno perilo ipd.
Deška ali dekliška obutev iz 11. točke te tarifne številke je obutev do navedenih velikosti, ne glede na to, iz kakšnega materiala je, razen obutve iz usnja plazilcev in naravnega krzna iz tarifne številke 4 te tarife.
5) Šolske potrebščine iz 12. točke te tarifne številke so: navadni svinčniki, vodene barvice, peresa, nalivna peresa, držala, radirke, šolski pisalni in risalni kompleti, pastelni svinčniki in kompletni pribor za likovno vzgojo, šolski merilni kompleti za razredni in predmetni pouk tehnične vzgoje in geometrije, kompletni pribor za pouk prometne vzgoje ("stopko", kresnička, odsevni obeski), tehnična računala, šolske torbe in nahrbtniki, tehniške črke in številke, posebni svinčniki za likovno vzgojo, oljnati pasteli in pasteli v prahu, šolski čopiči, črnila in tuši, plastelin, tempere, oljne barve, flumastri, šolski zvezki, vadnice, notni zvezki, risalni listi in bloki za likovno vzgojo.
6) Od prometa drugih grafičnih proizvodov, razen proizvodov iz 13. točke te tarifne številke, se davek od prometa proizvodov plačuje po stopnji iz tarifne številke 1 te tarife, (koledarji, telefonski imeniki, vozni redi, prospekti, letaki, plakati, ceniki, katalogi, razglednice, tiskovine, čekovne in hranilne knjižice, potni listi, vstopnice, embalaža, lepilni in drugi trakovi in podobni proizvodi).
7) Izvirna umetniška dela iz 16. točke te tarifne številke so dela s področja slikarstva, kiparstva, arhitekture in grafike in druga dela upodabljajočih umetnosti ter dela vseh panog uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, ki imajo certifikat ustreznega umetniškega združenja. Umetniško združenje je dolžno voditi evidence o izdanih certifikatih.
8) Pogrebna oprema iz 21. točke te tarifne številke so naslednji proizvodi: krsta ter vložek za pogreb in prevoz (lesena, pločevinasta, plastična idr.); pogrebni simboli (križ, piramida,idr.); žara in zabojček za pogreb in prevoz (kartonska, lesena, kovinska, plastična, betonska, idr.); mrtvaški prt, pregrinjalo, vložek za krsto, blazina in oblazinjenje za pogrebno krsto ter copati za mrliča; pogrebne vreče (plastične, iz blaga idr.); pogrebni venci in pogrebni aranžmaji iz umetnega in. naravnega cvetja in zelenja, trakovi in žalni trakovi ter pogrebne in žalne sveče.
9) Drva iz 22. točke te tarifne številke so les na štoru in razne vrste materiala, dobljenega pri redčenju in čiščenju gozdov ter žagarski in drugi odpadki tehničnega lesa, za katere je ugotovljeno, da so uporabni le za kurjenje.

Po stopnji 32% se plačuje davek od prometa naslednjih proizvodov:
1) od osebnih avtomobilov z delovno prostornino bencinskega motorja nad 1,8 litra in dieselskega motorja nad 1,9 litra;
Pri prometu osebnih avtomobilov z vgrajenim katalizatorjem za uporabo neosvinčenega bencina se do 1. 1. 1994 davčna stopnja zmanjša za 20%.
2) od okrasnih in drugih izdelkov vseh vrst ali oblik, izdelanih iz več kot 2% zlata in drugih plemenitih kovin (platina idr.), oziroma izdelkov, izdelanih iz več kot 50% srebra;
3) od dragih okrasnih kamnov in naravnih biserov ter izdelkov vseh vrst in oblik, izdelanih z dragimi okrasnimi kamni in biseri;
4) od parfumerijskih in kozmetičnih izdelkov;
5) od ročno vozlanih preprog z več kot 120.000 vozlov na 1 m2;
6) od usnja plazilcev (kač, kuščarjev, krokodilov idr.) in vseh izdelkov, izdelanih iz tega usnja, ter naravnega krzna in izdelkov iz tega krzna (obleka, obutev in drugi izdelki), katerih delež v vrednosti proizvoda znaša več kot 50%, razen kože in krzna domačih živali in izdelkov iz te kože in krzna, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po tarifni številki 1 te tarife;
7) od pornografije.
 
Opombe:
1) Osebni avtomobili iz te tarifne številke so osebni avtomobili določeni pod opombo 1) tarifne številke 1 tarife davka od prometa proizvodov.
2) Okrasni in drugi izdelki iz zlata in drugih plemenitih kovin iz 2. točke te tarifne številke so: vsi izdelki, izdelani v celoti ali delno iz zlata in drugih plemenitih kovin oziroma kombinirano iz teh in drugih različnih materialov (kovin, lesa, plastičnih materialov, morske pene, jantarja, stekla idr.), pod pogojem, da vsebujejo taki izdelki več kot 2% zlata ali drugih plemenitih kovin oziroma več kot 50% srebra.
3) Dragi okrasni kamni iz 3. točke te tarifne številke so: diamant, korund s svojimi različicami (rubin, safir, smaragd, ametist, akvamarin, hrizonit, hiacint, orientalski topaz), spinel (rubin – spinel, balos – spinel, spinel – safir in črni spinel), beril, akvamarin, zlati beril (morganit) in hrizoberil.
Naravni biser je naravni biser, ki nastane v bisernih ostrigah ali školjkah po naravni poti.
4) Parfumerijski in kozmetični izdelki iz 4. točke te tarifne številke so: parfumi in kolonjske vode; kreme, maske, mleko in losioni za nego kože; šminke za ustnice, ličila, puder; laki za nohte; paste za nohte in preparati za poliranje nohtov; odstranjevalci lakov za nohte; olja, vode in mazila za lase; preparati za onduliranje, barvanje in beljenje las; utrjevalci in drugi preparati za lase; kreme in svinčniki za veke in trepalnice.
Od otroških pudrov in krem, otroškega olja in mleka se plačuje davek od prometa proizvodov po tarifni številki 1 te tarife.
5) Naravno krzno iz 6. točke te tarifne številke je krzno: angorskega zajca, bobra, vidre, tjulnja, divje mačke, krta, veverice, polha, leoparda, jaguarja, panterja, hijene, šakala, severnega jelena, kune, nutrije, malih ameriških medvedov, afriških ovc, kenguruja, oposuma, pižmovke, hrčka, opice, lisice, astrahan, perzijanec, činčila, hermelinovo, skunkovo in risovo krzno, soboljevina, vombat in balabaj krzno in krzno divjadi (divjega zajca, volka, jazbeca idr.).
Naravne kože in krzno domačih živali, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po tarifni številki 1 te tarife so kože s krznom ali dlako domačih živali (kuncev, koz, ovac in drugih domačih živali), razen proizvodov iz 9. točke tarifne številke 3 tarife davka od prometa proizvodov.

Od naftnih derivatov se plačuje davek od prometa proizvodov po naslednjih stopnjah:

    1) od motornega bencina:
    – MB-86 in MB-98................................................      140%
    – NMB-91 in NMB-95..............................................       90%
    2) od dieselskega goriva (D1, D2, D3) in motornega neobarvanega
petroleja...........................................................      190%
    Od dieselskih goriv za pogon motornih tirnih vozil v železniškem prometu,
plovnih objektov v pomorskem, rečnem in jezerskem prometu in delovnih strojev
v prometu na žičnicah se obračunava davek po davčni stopnji v višini 50%
stopnje, predpisane v 2. točki te tarifne številke.
    3) od ekstra lahkega kurilnega olja (EL) in lahkega specialnega kurilnega
olja (LS).......................................... ................       20%
    4) od kurilnega olja – mazuta: lahkega z nizko vsebnostjo žvepla (LNŽ),
srednje lahkega z nizko vsebnostjo žvepla (SNŽ) in težkega z nizko vsebnostjo
žvepla (TNŽ)........................................................       20%
    5) od reaktivnega goriva in letalskega bencina..................       20%
    6) od motornega – rdeče obarvanega petroleja, svetilnega petroleja,
avionskih in motornih olj, mineralnih mazivnih olj in masti, hipoidnih in
drugih mineralnih olj in masti ter olj za mazanje in primarnega (surovega)
bencina.............................................................       10%
    7) od utekočinjenega naftnega plina.............................        5%
    Če se utekočinjen naftni plin uporablja po posebnih napravah za pogon
motornih vozil in motornih plovil...................................       90%
    8) od kurilnega olja – mazuta: – lahkega (L), srednjega (S), težkega (T),
ekstra težkega (ET).................................................       30%

Opombe:
1. Preden da proizvajalec v promet ekstra lahko kurilno olje (EL) in lahko specialno kurilno olje (LS), ju mora v rafineriji obarvati z jasno rdečo barvo. V primeru uvoza teh olj mora uvoznik te derivate obarvati z jasno rdečo barvo, preden jih dobavi naročniku, za katerega so bili derivati uvoženi.
2. Ekstra lahko kurilno olje (EL) in lahko specialno kurilno olje (LS) iz 3. točke te tarifne številke ter rdeče obarvan motorni petrolej iz 6. točke te tarifne številke se ne sme pod nobenimi pogoji uporabljati za pogon motornih vozil vseh vrst, plovil ali drugih motorjev.

Od tobačnih izdelkov se plačuje davek od prometa proizvodov po naslednjih stopnjah in v naslednjih zneskih:
1) po stopnji 45% od vseh vrst cigaret in od rezanega tobaka vseh vrst in kakovosti, cigar, cigarilosov, tobaka za pipo ter žvečilnega in njuhalnega tobaka;
2) v znesku po zavitku dvajset cigaret:
– 20 tolarjev od vseh vrst uvoznih in licenčnih cigaret,
– 10 tolarjev od vseh vrst ekstra domačih cigaret,
– 5 tolarjev od vseh vrst cigaret kakovostnih skupin I do IV.
Zneski iz prejšnjih alinej se sorazmerno zmanjšajo oziroma povečajo, če je v zavitku manj ali več kot 20 cigaret.
 
Opomba:
Tuje cigarete, ki so v prometu brez označbe, da gre za prodajo v Republiki Sloveniji, se štejejo za nezakonito uvožene cigarete, od katerih ni bil obračunan in plačan davek od prometa proizvodov. Označba se mora natisniti neposredno na zavitku ali na nalepki, zalepljeni na embalažo pod celofanskim ali drugim papirjem, s katerim je ovit zavitek (embalaža).
Prejšnji odstavek se ne nanaša na cigarete, izdelane po tuji licenci v domačem podjetju.
Če se od prometa uvoženih tobačnih izdelkov ne plačuje carina, se lahko na podlagi reciprocitete in soglasja republiškega upravnega organa za finance plačuje prometni davek po stopnjah kot veljajo za domače tobačne izdelke.

Po stopnji 80% se plačuje davek od prometa naravnega žganja in vinjaka ter drugih alkoholnih pijač (desertnih vin, žganih pijač) ter vinskega destilata.
 
Opomba:
Pri prodaji vinskega destilata končnim potrošnikom, razen pri prodaji vinskega destilata pod pogoji in na način iz 7. člena tega zakona kot reprodukcijskega materiala, se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji iz te tarifne številke. Če so vinskemu destilatu, ne glede na delež alkohola, dodani sladkor ali kakšne druge sestavine, spada tudi taka alkoholna pijača med alkoholne pijače iz te tarifne številke.

Po stopnji 5% se plačuje davek od prometa vseh storitev, razen od prometa storitev, ki so določene v drugih tarifnih številkah te tarife, ali je zanje s tem zakonom določena davčna oprostitev.
Po tej tarifni številki se plačuje tudi davek od klasičnih iger na srečo – loterija (številčna loterija, loterija s trenutno znanim dobitkom, kviz loterija), tombola, loto, športna napoved in druge športne stave in srečolov ter od storitev prometa proizvodov po tretjem odstavku 7. člena tega zakona.
 
Opomba:
Davčni zavezanec po drugem odstavku te tarifne številke je prireditelj iger na srečo, ki ima dovoljenje pristojnega organa za prirejanje iger na srečo.

Po stopnji 3% se plačuje davek od prometa borznih storitev, storitev plačilnega prometa, od dajanja v najem opreme iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona, ter gradbenih storitev, od katerih ni bil plačan davek od prometa nepremičnin.

Po stopnji 20% se plačuje davek:
1) od prometa telefonskih storitev;
2) od posebnih iger na srečo na igralne avtomate (avtomati na kovance, žetone, ipd.) in od drugih posebnih iger na srečo (roulette, trente et quarante, baccara, shemin de fer ipd.).
 
Opomba:
Davčni zavezanec po 2. točki te tarifne številke je prireditelj iger na srečo, ki ima dovoljenje pristojnega organa za prirejanje iger na srečo.

Po stopnji 0,1% se plačuje davek od prometa vrednostnih papirjev in od meničnih kreditov.
 
Opombe:
1) Od menic, izdanih v Republiki Sloveniji se plača davek po tej tarifni številki izključno z nakupom in uporabo enotnih meničnih golic.
Davek se plača pri davčnem organu ob izdaji menice.
Za menice, ki se izdajajo v Republiki Sloveniji na podlagi mednarodnih kreditnih pogodb, ki jih domače osebe sklenejo s tujimi osebami, ni obvezna uporaba enotnih meničnih golic. Taka menica je lahko izpolnjena tudi v tujem jeziku, davek od teh menic pa zaračuna in vplača domača banka najpozneje ob unovčenju menice.
Če je bil od menice, izdane v tujini in plačljive v Republiki Sloveniji že plačan davek oziroma taksa po tujih predpisih, se davek po tej tarifni številki ne plača. Če od takšne menice še ni bil plačan davek oziroma taksa po tujih predpisih, se plača davek po tej tarifni številki.
Pri menicah, izdanih v tujini in plačljivih v Republiki Sloveniji je davčni zavezanec menični upnik, davek po tej tarifni številki pa se plača ob odkupu menice od domače banke.
2) Davek od prometa vrednostnih papirjev po tej tarifni številki se plačuje od 1. januarja 1993.