Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je na podlagi 39. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I) na 145. seji 17. januarja 1992 sprejel

S tem sklepom se določajo normativi in standardi kot podlaga za sistemizacijo delovnih mest v zavodu in določitev obsega sredstev dohodka za izvedbo vzgojno-izobraževalnih programov v srednjih šolah.

1. Vzgojno-izobraževalno delo pedagoških delavcev
 
Vzgojno-izobraževalno delo vključuje in obsega vse oblike in vsebine dela, ki jih mora opraviti šola v skladu s programom, ki ga izvaja in v času, ki ga določa šolski koledar za srednje šole.
1.1. Elementi za sistemizacijo delovnih mest pedagoških delavcev in sodelavcev so ure pouka v naslednjem obsegu:
– 20 ur pouka tedensko za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov,
– 25 ur pouka tedensko za učitelje praktičnega pouka,
– 30 ur pouka tedensko za laborante oziroma sodelavce
1.2. Razredniku se za vodenje oddelka v prvem in zaključnem letniku priznata dve pedagoški uri tedensko, razredniku v ostalih letnikih pa ena pedagoška ura tedensko.
1.3. Obveznost pouka za pedagoške delavce pripravnike je 15 ur tedensko, v času ko opravljajo pripravništvo.
1.4. Mentorju učitelja-pripravnika se prizna 1 pedagoška ura tedensko za delo s pripravnikom.
 
2. Druga dela
 
2.1. Šola s 16 oddelki sistemizira eno delovno mesto ravnatelja s polnim delovnim časom, v okviru katerega opravi dve uri pouka na teden.
Ravnatelju šole z manj kot 16 oddelki, se za vsaka dva oddelka manj od 16 oddelkov, poveča učna obveznost za eno uro pouka na teden, vendar največ do 6 ur pouka na teden.
2.2. Šola z več kot 16 oddelki sistemizira za vsakih dodatnih 10 oddelkov eno delovno mesto pomočnika ravnatelja s polnim delovnim časom, v okviru katerega opravi 10 ur pouka na teden.
Pomočniku ravnatelja se učna obveznost za vsaka dva oddelka manj od 10 dodatnih oddelkov poveča za eno uro na teden, vendar največ do 14 ur na teden.
2.3. Šola z italijanskim učnim jezikom sistemizira eno delovno mesto ravnatelja s polnim delovnim časom, v okviru katerega opravi 2 uri pouka na teden.
2.4. Dvojezična šola sistemizira eno delovno mesto ravnatelja s polnim delovnim časom.
Ravnatelj šole z 12 oddelki opravi v okviru polnega delovnega časa 2 uri pouka na teden.
Ravnatelju šole z manj kot 12 oddelki, se za vsaka dva oddelka manj od 12 oddelkov poveča učna obveznost za 1 uro na teden, vendar največ do 6 ur na teden.
Dvojezična šola z več kot 12 oddelki sistemizira za vsakih dodatnih 10 oddelkov eno delovno mesto pomočnika ravnatelja s polnim delovnim časom, v okviru katerega opravi 9 ur pouka na teden.
Pomočniku ravnatelja se učna obveznost za vsaka dva oddelka manj od 10 dodatnih oddelkov poveča za 1 uro na teden, vendar največ do 13 ur na teden.
2.5. Za 2000 ur proizvodnega dela oziroma delovne prakse letno po predmetniku šola sistemizira eno delovno mesto organizatorja proizvodnega dela oziroma delovne prakse z zahtevano višjo strokovno izobrazbo.
Šola, ki izvaja pedagoški program; sistemizira za isti letni obseg pedagoške prakse eno delovno mesto organizatorja pedagoške prakse z zahtevano visoko strokovno izobrazbo.
2.6. Za 22.400 ur praktičnega pouka letno po izvedbenem predmetniku šola sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka z zahtevano višjo strokovno izobrazbo.
2.7. Za 22.400 ur instrumentalnega pouka letno po izvedbenem predmetniku v programih Glasba in Predšolska vzgoja šola sistemizira eno delovno mesto organizatorja instrumentalnega pouka z zahtevano visoko strokovno izobrazbo.
2.8. Šola z 20 in več oddelki sistemizira:
– eno delovno mesto svetovalnega delavca (psiholog, pedagog ali socialni delavec),
– eno delovno mesto knjižničarja,
– eno delovno mesto administrativnega delavca z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo V. stopnje,
– eno delovno mesto računovodskega delavca z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo V. stopnje.
2.9. Šola z italijanskim učnim jezikom sistemizira:
– eno delovno mesto svetovalnega delavca (psiholog ali pedagog ali socialni delavec) s polovičnim delovnim časom,
– eno delovno mesto knjižničarja z višjo ali visoko strokovno izobrazbo s polnim delovnim časom,
– eno delovno mesto tajnika – računovodje s polnim delovnim časom in z zahtevano V. stopnjo strokovne izobrazbe.
2.10. Dvojezična šola sistemizira:
– eno delovno mesto svetovalnega delavca (psiholog ali pedagog ali socialni delavec),
– eno delovno mesto knjižničarja z višjo ali visoko strokovno izobrazbo,
– eno delovno mesto administrativnega delavca s polnim delovnim časom in z zahtevano V. stopnjo strokovne izobrazbe,
– eno delovno mesto računovodskega delavca s polnim delovnim časom in z zahtevano V. stopnjo strokovne izobrazbe.
2.11. Za opravljanje tehničnih del šola sistemizira eno delovno mesto hišnika z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje.
2.12. Šola z lastno kurilnico na trda goriva sistemizira eno delovno mesto kurjača z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo IV. stopnje.
2.13. Šola z manj kot 10 oddelki in lastno kurilnico na trda goriva sistemizira eno delovno mesto hišnika-kurjača, ki izpolnjuje pogoje pod točkami 2.11 in 2.12.
2.14. Šola sistemizira na 900 m2 neto talne hišne čistilne površine eno delovno mesto snažilke z zahtevano I. stopnjo izobrazbe.
2.15. Štiriletna strokovna-tehniška šola sistemizira na 20 in več oddelkov eno delovno mesto tehničnega delavca-vzdrževalca laboratorijev in laboratorijskih naprav z zahtevano V. stopnjo strokovne izobrazbe.
2.16. Poklicna šola sistemizira na 20 in več oddelkov eno delovno mesto tehničnega delavca-vzdrževalca strojev in naprav v delavnicah z zahtevano IV. stopnjo strokovne izobrazbe.
 
3. Odstopanja
 
Šola, ki ne dosega normativov iz točke 2.5. do 2.8. in točke 2.14., sistemizira delovna mesta navedenih delavcev z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
O odstopanju sistemizacije delovnih mest zaradi specifičnih pogojev oziroma zaradi spremenjenega obsega dela zavoda od elementov v poglavju A tega sklepa, odloči na podlagi obrazloženega predloga zavoda republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.

1. Normativi za oblikovanje oddelkov
 
1.1. Normativ za oblikovanje oddelka 1. letnika je:
– v dvoletnih programih 25 učencev;
– v triletnih in štiriletnih programih 36 učencev;
– v športnih oddelkih 20 učencev.
Če se zaradi osipa zmanjša število učencev v športnem oddelku pod 11, se oddelek ukine, učenci pa preusmerijo v redne oddelke.
– v dvoletnih programih šol z italijanskim učnim jezikom 12 učencev, v triletnih ter štiriletnih programih 16 učencev;
– v dvoletnih programih dvojezične šole 20 učencev, v triletnih ter štiriletnih programih 24 učencev.
1.2. Normativi za oblikovanje oddelkov v višjih letnikih
Število oddelkov višjih letnikov istega programa je lahko enako največ številu oddelkov 1. letnika.
1.3. Odstopanje
Odstopanja od normativa 1.1. so dovoljena v primerih:
– če se program oziroma smer izvaja le na eni srednji šoli v Republiki Sloveniji, mora biti v 1. letnik vpisanih najmanj 16 učencev. V okviru istega programa, ki izobražuje za več poklicev, pa je dovoljeno oblikovati tudi kombiniran oddelek, če gre za izobraževanje za poklic, ki se izvaja le na eni srednji šoli v Republiki Sloveniji.
– če je v oddelek 1. letnika vključenih 3-5 učencev z motnjo v razvoju, je normativ za oblikovanje oddelka triletnega ali štiriletnega programa 25 učencev, dvoletnega programa pa 15 učencev.
 
2. Normativi za oblikovanje skupin učencev
 
Delitve učencev v skupine oziroma sodelovanje sodelavcev-laborantov pri splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetih ter pri praktičnem pouku in laboratorijskih vajah so opredeljene z odstotkom dodatno priznanih pedagoških ur za posamezne skupine predmetov.
Dodatne pedagoške ure, namenjene delitvah učencev v skupine oziroma sodelavcem-laborantom, se priznajo le pri tistih predmetih, pri katerih je s programom opredeljena taka izvedba pouka.
Razpoložljivi fond dodatno priznanih pedagoških ur, ki pomenijo zgornjo mejo v okviru standarda, razporedi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport na posamezne predmete po letnikih, šola pa je samostojna v odločitvi, pri katerih poglavjih učnega načrta bo učence delila v skupine. Pri sistemizaciji delovnih mest pedagoških delavcev se upoštevajo tako dodane pedagoške ure k pedagoškim uram za posamezne predmete po osnovnem predmetniku.
2.1. Splošno-izobraževalni predmeti
Pri splošno-izobraževalnih predmetih (točka I. a predmetnikov prenovljenih programov) se učenci ne delijo v skupine, razen:
– pri predmetu Informatika in računalništvo oziroma Računalništvo in informatika, kjer se na osnovni fond ur po predmetniku v posameznem letniku doda 50% ur, namenjenih za delitev učencev v skupine.
– pri predmetih Biologija z ekologijo, Fizika, Kemija ter Naravoslovje v dvoletnih programih, kjer se na osnovni fond ur po predmetniku v posameznem letniku doda 20% ur, namenjenih za sodelovanje laborantov, razen v programih veterinarski tehnik, kmetijski tehnik, živilski tehnik, gozdarski tehnik, zdravstveni tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in gimnazija, kjer se doda 40% dodatnih ur, namenjenih za sodelovanje laborantov.
2.2. Strokovno-teoretični predmeti
Letnemu fondu ur, ki je namenjen za vse strokovno-teoretične predmete v vseh letnikih (točka II. a predmetnikov prenovljenih programov), se za delitve učencev v skupine oziroma sodelavce-laborante doda:
a) v triletnih programih 10% dodatnih ur,
b) v štiriletnih programih (brez gimnazije) 20% dodatnih ur.
Odstotki dodatnih ur za delitve učencev v skupine oziroma za sodelavce-laborante se ne priznajo v šolah z italijanskim učnim jezikom.
 
Odstopanja
 
Odstopanja od normativa 2.2.b. so dovoljena v programih:
– oblikovanje in fotografija, kjer se letnemu fondu ur za strokovno-teoretične predmete doda 100% dodatnih ur; laboratorijski tehnik in. farmacevtski tehnik 50% dodatnih ur; aranžerski tehnik 40% dodatnih ur; zdravstveni tehnik 30% dodatnih ur;
– kemijski tehnik 20% dodatnih ur k fondu ur teoretičnega pouka in 100% dodatnih ur k fondu ur laboratorijskih vaj; administrator 50% dodatnih ur k fondu ur vsebin, namenjenih informatiki in 10% dodatnih ur k ostanku ur strokovno-teoretičnih predmetov; računalniški tehnik 100% dodatnih ur k fondu ur vsebin praktičnega usposabljanja na računalniku in 20% dodatnih ur k uram teoretičnega pouka;
– glasba in ples skladno s pogoji za izvedbo programa;
– v iztekajočih programih kemijski laborant, kemijski procesničar in keramik, kjer se letnemu fondu ur za strokovno-teoretične predmete doda 50% dodatnih ur.
V primeru, da je v posameznih programih porazdeljen obseg ur, namenjen delitvam učencev v skupine oziroma sodelovanju sodelavcev manjši od dodatnega fonda, opredeljenega s točko 2.2. a in b se lahko presežek teh ur nameni izboljšanju standarda izvedbe praktičnega usposabljanja v točki 2.3.
2.3. Praktično usposabljanje
2.3.1. Praktični pouk
Letnemu fondu ur, ki je opredeljen v osnovnem predmetniku za praktični pouk (točka II.c. predmetnika), se za delitve učencev doda:
a) pri dvoletnih programih 100% dodatnih ur na letnik oziroma 75% dodatnih ur v dvojezični šoli.
b) pri triletnih programih:
– 100% dodatnih ur na oddelek 1. letnika oziroma 70% dodatnih ur na oddelek 1. letnika v dvojezični šoli,
– 150% dodatnih ur na oddelek 2. letnika oziroma 100% dodatnih ur na oddelek 2. letnika v dvojezični šoli,
– 200% dodatnih ur na oddelek 3. letnika oziroma 130% dodatnih ur na oddelek 3. letnika v dvojezični šoli.
c) pri štiriletnih programih:
– 75% dodatnih ur na oddelek 1. in 2. letnika oziroma 50% dodatnih ur na oddelek 1. in 2. letnika v dvojezični šoli,
– 75% dodatnih ur na oddelek z maturo 3. in 4. letnika oziroma 50% dodatnih ur na oddelek z maturo 3. in 4. letnika v dvojezični šoli,
– 100% dodatnih ur na oddelek z zaključnim izpitom 3. in 4. letnika oziroma 70% dodatnih ur na oddelek z zaključnim izpitom 3. in 4. letnika.
Šolam z italijanskim učnim jezikom se k letnemu fondu ur, ki je opredeljen v osnovnem predmetniku, ne dodajo ure za delitve učencev.
 
Odstopanja
 
Odstopanja od normativa 2.3.1.C so dovoljena v programu Zobotehnik, kjer se letnemu fondu ur za praktični pouk po osnovnem predmetniku doda 200% dodatnih ur na letnik in v programu zdravstveni tehnik, kjer se letnemu fondu ur za praktični pouk doda 150% dodatnih ur na letnik.
2.3.2. Laboratorijske vaje
Letnemu fondu ur, ki je po osnovnem predmetniku opredeljen za laboratorijske vaje v vseh letnikih, se za delitve učencev v skupine oziroma sodelavce-laborante doda 100% dodatnih ur.
Šolam z italijanskim učnim jezikom se k letnemu fondu ur, ki je po osnovnem predmetniku opredeljen za laboratorijske vaje, ne dodajo ure za delitve učencev.
 
Odstopanja
 
Odstopanja od normativov, določenih v točkah 2.1., 2.2. in 2.3., so dovoljena
– pri obveznih izbirnih vsebinah (točka I.b predmetnika), kjer se pri opredeljenem obsegu pedagoških ur sistemizirajo delovna mesta učiteljev Biologije z ekologijo ter Zdravstvena vzgoja s tečajem prve pomoči, če predmeta nista določena v predmetniku.
– pouku instrumenta v obsegu 12 ur letno na učenca v programu Predšolska vzgoja ter pri praktični vožnji z motornim vozilom v obsegu 12 ur letno na učenca,
– v primerih, ko je to določeno z zakonom o varstvu pri delu, pri čemer mora biti s programom oziroma učnim načrtom opredeljena vsebina, obseg in število učencev v skupini po letnikih.
2.4. Normativ za oblikovanje skupine pri predmetih z izbirnimi vsebinami in pri izbirnih predmetih v iztekajočih programih oziroma smereh, v katere so se učenci zadnjič vpisali v 1. letnik v šolskem letu 1990/1991, je največ 18 učencev oziroma 8 učencev v šolah z italijanskim učnim jezikom in 12 učencev v dvojezični šoli, če so predmeti oziroma izbirne skupine predmetov določene s predmetnikom in učnim načrtom.
Oblikovane skupine se združujejo iz paralelk istega letnika in programa do polnoštevilnega oddelka.
2.5. Normativ za izvajanje pouka pri predmetih, ki jih določi šola oziroma pri izbirnih predmetih, je enak ustreznemu normativu pod točko B 1.1.
2.6. Normativ za izvajanje pouka pri nerazporejenih urah v gimnazijskem programu dovoljuje oblikovanje ene skupine več kot je oddelkov v letniku.
2.7. Pri pouku tujega jezika se oddelek deli v skupine, da se učencem zaradi nadaljevanja tujega jezika iz osnovne šole omogoči izobraževanje istega tujega jezika. Te skupine učencev se združujejo iz paralelk istega letnika in programa do polnoštevilnega oddelka.
Isto določilo se smiselno uporablja tudi za organizacijo pouka drugega tujega jezika.
2.8. Pri tretjem tujem jeziku, če je določen s predmetnikom, je v skupini najmanj 18 učencev oziroma 12 učencev v šolah z italijanskim učnim jezikom in dvojezični šoli. Tako oblikovane skupine se združujejo iz paralelk istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
2.9. Pri pouku jezika okolja se oddelek glede na predhodno znanje učenca deli v skupino z začetnim in skupino z nadaljevalnim programom pouka jezika okolja. Skupine učencev se oblikujejo tako, da se združujejo učenci iz paralelk istega letnika do normativa B 1.1.
2.10. Normativ za oblikovanje skupin pri telesni oziroma športni vzgoji je enak ustreznemu normativu pod točko B 1.1., s tem, da se učenci delijo po spolu ter združujejo po paralelkah istega letnika.
2.11. Normativ za spremstvo učencev na strokovnih ekskurzijah je 20 učencev na spremljevalca.
2.12. Normativ za izvedbo praktičnega dela tečaja prve pomoči je 18 učencev v skupini.

S šolskim letom 1992/1993 je normativ za oblikovanje oddelkov 1. letnika v triletnih in štiriletnih programih 32 učencev. Z vsakim naslednjim šolskim letom se ta normativ postopoma uvaja v višje letnike, in sicer tako, da bodo v šolskem letu 1995/1996 vsi oddelki triletnih in štiriletnih programov v vseh letnikih oblikovani na podlagi normativa 32 učencev v oddelku.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi normativov in standardov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 9/91-I), razen točk 2.1. in 2.2. poglavja A, ki veljata do 31. 8. 1992.

Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen točk 2.1. in 2.2. poglavja A., ki začneta veljati s 1. 9. 1992.