Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 5. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 11/90 in 23/90) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji dne 18. 12. 1991 prejela

V poglavju 8.3.4. Družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1986 – 1990 se v alinei »Planska cona Grosuplje« črta vse besedilo »Ureditveni načrt Grosuplje -center« in se ga nadomesti z novim besedilom kot sledi:
Vsebina
1. Podlage
2. Podlage za določitev stavbnega zemljišča
3. Usmeritve za organizacijo dejavnosti in podrobnejša namenska raba površin
4. Usmeritve za infrastrukturno opremljanje
5. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
6. Usmeritve za zaporednost izvajanja
7. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
8. Usmeritve za obrambo in zaščito
 
1. PODLAGE
 
Programska zasnova je izdelana na podlagi Urbanistične zasnove za Grosuplje in srednjeročnega plana, na podlagi prvonagrajene natečajne rešitve ter strokovnih podlag. Pri izdelavi programske zasnove so upoštevani še predlogi občanov, organizacij in skupnosti z razstave natečaja (razstava je bila januarja 1987) ter usmeritve za izdelavo ureditvenega načrta, ki jih je pripravil Komite za urbanizem (junij 1987).
 
2. PODLAGE ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
 
Meja območja urejanja poteka od skrajne severne točke, ki je stičišče parcel 1160, 1161 in 1154, po vzhodnem robu parcel 1154 in 1222, potem po severnem in vzhodnem robu parcele 1215/1, po vzhodnem robu parcel 1215/2, 1214, 1213 in 1212 do njene skrajne vzhodne točke. Od tu seka parcelo 1209/2 do jugozahodnega dela garaže (parcela 1209/3) ter v nadaljevanju poteka po severnem robu parcele 1209/3, 1207/1, 1203/2 in 1203/1 ter v istosmernem nadaljevanju te meje prečka parcelo 2222 (Stranska pot). Od tu meja poteka po vzhodnem robu parcele 2222 ter severnem in vzhodnem robu parcele 939, po vzhodnem robu parcele 1553, 1554 in 1543 ter v istosmernem nadaljevanju te meje prečka parcelo 2217 (Adamičeva cesta), potem poteka po vzhodnem robu parcel 1754 in 1755, prečka parcelo 2229 (Partizanska cesta) do zahodnega vogala parcele 1423. Od tu prečka parcelo 2227/4 (Trubarjeva cesta) do severozahodnega vogala parcele 1308/2, po južnem robu parcele 1323/4 (Trubarjeva cesta) ter v istosmernem podaljšku prečka parcelo 2225/1 (Taborska cesta) in parcelo 2159 do meje te parcele s parcelo 2144. Od te skrajne južne točke območja poteka meja proti severozahodu po severozahodnem robu parcel 2159, 2154, 2160 in 2150, prečka parcelo 2149, potem poteka po severozahodnem robu parcele 1260 ter v istosmernem podaljšku prečka parcelo 1224 (Kadunčeva cesta), potem poteka po severozahodnem robu parcel 2143, 1223/6 in 1226 do presečišča s podaljškom meje med parcelama 1134 in 1135 na severozahodu. Od te skrajno zahodne točke območja poteka meja po omenjenem podaljšku meje parcel 1134 in 1135 na severozahod, prečka v isti smeri parcelo 1103/1 (pot) do stičišča parcel 1134, 1135 in 1103/1. Od tu poteka meja proti vzhodu po severnem robu parcele 1103/1 in po zahodnem robu parcele 1153 in prečka parcelo 1154 do izhodiščne točke.
 
3. USMERITVE ZA ORGANIZACIJO DEJAVNOSTI IN PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN
 
Pri organizaciji in razporeditvi je potrebno težiti h koncentraciji mestotvornih dejavnosti, oskrbnih in storitvenih dejavnosti za širše gravitacijsko zaledje ter k disperziji oskrbnih in storitvenih dejavnosti za vsakodnevne potrebe prebivalcev ožjega gravitacijskega zaledja.
V osrednjem trikotniku (med Adamičevo, Kolodvorsko in Taborsko cesto) je potrebno zagotoviti predvsem površine za upravne in kulturne dejavnosti (občina, Služba družbenega knjigovodstva, sodišče in kulturni dom s knjižnico, glasbeno šolo, galerijo ter večnamensko dvorano). Poleg teh naj bodo v območju tudi druge oskrbne dejavnosti (tržnica) in stanovanja. Proučiti je potrebno tudi možnost lokacije hotela v osrednjem območju.
V območju Kolodvorske ulice je treba zagotoviti površine predvsem za oskrbne dejavnosti. V območju je možno dopolnjevati obstoječe kvartarne dejavnosti in stanovanja.
V območju ob železniški postaji je potrebno locirati še avtobusno postajo ter parkirišča za potrebe prestopanja potnikov (park&ride sistem), ki bo služilo tudi potrebam središča mesta (nakupovanje ob sobotah).
Območje ob Adamičevi je potrebno dopolniti z oskrbnimi dejavnostmi, poslovnimi prostori ter morebiti tudi novimi stanovanji.
V drugih, pretežno stanovanjskih območjih je potrebno zagotoviti boljšo prometno dostopnost in povezljivost posameznih delov Grosupljega.
Z usmerjanjem posameznih vrst dejavnosti je treba zagotoviti preplet dejavnosti, ki bodo zagotavljale mestni utrip in ponudbo, ter funkcionalno identiteto posameznih mestnih predelov.
 
4. USMERITVE ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE

Prometno urejanje je potrebno zasnovati skladno s planskimi usmeritvami in študijo ureditve prometa za področje mesta Grosuplje (FAGG, Prometnotehnični inštitut, februar 1991).
Taborska in Adamičeva morata biti zasnovani kot primarni mestni cesti – tako s prometnega, kot tudi z oblikovalskega vidika. Stanovanjske in dostopne ceste je treba urediti tako, da bodo ustrezale potrebam posameznih mestnih predelov in napajanju središča mesta.
Na Adamičevi cesti je treba zagotoviti postajališče javnega potniškega prometa. Za boljšo in varnejšo povezavo v smeri vzhod – zahod je treba ob Taborski in Adamičevi zagotoviti obojestranske kolesarske steze.
Osnovni prečni profil primarnih mestnih cest vsebuje poleg dvopasovnice še obojestransko vzdolžno parkiranje, kolesarski stezi in široke pločnike.
Za potrebe obstoječih prebivalcev obravnavanega območja, ter za predviden razvoj je treba zagotoviti 1.000 – 1.200 parkirnih mest, od katerih naj bi jih bilo 30 do 40% pod nivojem terena. Parkiranje na terenu naj se zagotovi vzdolžno ob cestah ter na večjih parkirnih površinah (ob železniški postaji, ob trgovskih objektih itd.). Podzemna parkirišča naj imajo vsi novi objekti, ki generirajo več prometa (kulturni dom, trgovski center) ter njihova velikost omogoča izvedbo podzemnih parkirišč.
V povezavi z obstoječo železniško postajo je treba urediti avtobusno postajo s sedmimi postajališči za avtobuse, od katerih naj bi bili trije zglobniki. Poleg tega je treba upoštevati tudi odstavna parkirišča počivališča – za avtobuse.
Dolgoročno je treba v središču mesta zagotoviti tudi takšne površine, ki. bodo namenjene izključno pešcem, ter bodo služile komunikaciji, druženju, prireditvam itd.
Zagotoviti je treba tudi peš povezave v gospodarsko cono na jugu (povezano za dostopi na železniške perone) ter povezavo proti zdravstvenemu domu. Podhod v gospodarsko cono pod železnico je treba zasnovati tako, da bo omogočal dostop na perone, prehod pešcev in kolesarjev v gospodarsko cono ter omogočal kasnejšo ureditev priložnostnih prodajaln v podhodu.
Ureditve v središču je treba zasnovati tako, da ne bodo predstavljale ovir za funkcionalno oviranje ljudi.

Obstoječe komunalno omrežje je treba v čim večji meri ohraniti oziroma ga izboljšati, ter omrežje dograditi v celovit sistem. Omrežje za odvod odpadnih voda je treba dograditi tako, da bo ustrezno zbralo vse odpadne vode z višje ležečih območij ter jih odvedlo v smeri čistilne naprave. Omrežje za odvod odpadnih voda naj bo izvedeno v mešanem sistemu.

Za obstoječe in nove potrebe je potrebno izvesti ustrezno omrežje.

Predvideti je potrebno takšno toplovodno omrežje, ki bo v končni fazi predstavljalo zaključen sistem, povezan na centralno toplotno postajo, južno od železniške (v gospodarski coni). V vmesnih fazah pa je treba težiti k povezovanju obstoječih kotlovnic, ki delujejo s še prostimi kapacitetami. Pri zasnovi toplovodnega omrežja je treba upoštevati rezultate in usmeritve študije toplifikacije Grosuplja.
 
5. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
 
Obravnavano območje naj bo oblikovano tako, da bo tudi podoba centra odražala vlogo in pomen občinskega središča, istočasno pa upoštevala merilo in značilnosti dosedanje poselitve.
Z oblikovno izboljšavo podobe središča in prepletom mestotvornih dejavnosti naj bi zagotovili pogoje za razvoj središča mesta.
Osnovo za urbanistično oblikovanje središča predstavlja osrednji trikotnik, ki ga določajo Adamičeva, Kolodvorska in Taborska cesta in izhaja iz natečajne rešitve.
Primarni mestni cesti, ki sta osnovni nosilki prometa, morata biti zasnovani tako, da bosta tudi s svojo podobo izražali svojo primarno vlogo v mestnem prostoru.
Kolodvorsko ulico je treba oblikovati kot pešaško površino z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ob njej. Prečne pešaške poti naj se stekajo na Kolodvorsko ulico kot primarno pešaško površino. Vzporedno s Taborsko naj poteka pešaška paralela, ki bo zagotovila prečno peš povezavo mestnih predelov.
Zazidava ob ulicah naj bo oblivana z enostavnimi gabariti, ki bodo jasno in čitljivo definirali primarne mestne prostore. Jasno ločevanje odprtih in zaprtih prostorov naj bo kontrast podobi dosedanje poselitve.
Z uporabo arhitekturnih elementov naj se dosežejo posamezni poudarki in opozorila v prostoru, ki naj bi zagotavljala boljšo orientacijo in čitljivost prostora.
V območju naj se ohranijo tisti objekti in elementi, ki že danes predstavljajo kvaliteto v prostoru (kot npr. Koščakova hiša, drevored).
Obstoječi drevored na Kolodvorski je potrebno ohraniti in obnoviti, saj predstavlja eno redkih identitet Grosuplja. Z ureditvijo vrta za Koščakovo hišo in novimi parkovnimi ureditvami (pred železniško postajo, v dvorišču občine) naj bi zagotovili različnost ureditev mestnih prostorov (tlakovani trgi, zelena dvorišča, vrtovi).
Primarne mestne ceste naj imajo dvostranske drevorede, ki bodo poudarili pomen primarnih mestnih cest ter istočasno ublažili širino prometnih koridorjev.
 
6. USMERITVE ZA ZAPOREDNOST IZVAJANJA
 
Načrt naj bo zasnovan tako, da ga bo možno izvajati postopoma, v več fazah. Zato naj bo obvezujoče določena osnovna urbanistična regulacija, ki bo v različnih časovnih obdobjih omogočala razvoj arhitekture in dejavnosti.
V prvi fazi je treba zagotoviti možnost ureditve avtobusne postaje, občine, postaje milice in razširitev pošte, lokalov za manjše trgovine in obrti, knjižnice, parkirišč in dela primarnih pešaških površin.
Ureditve oziroma posegi v I. fazi ne smejo ovirati ali onemogočati izvedbe kasnejših faz načrta. Posegi v območjih, kjer so predvidene ureditve v kasnejših fazah, morajo biti omejeni na vzdrževalna dela in nikakor ne smejo onemogočati kasnejših ureditev.
 
7. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
 
Z ureditvijo središča mesta je treba zagotoviti kvalitetnejše bivalne in delovne pogoje.
S sanacijo in dograditvijo komunalnega in energetskega omrežja in sistemov zvez naj bi odpravili neustrezno oskrbo z viri, možnosti onesnaževanja in zagotovili ustrezno oskrbo za bodoči razvoj. S sanacijo parkirnih površin je treba urediti neustrezne razmere v obstoječih stanovanjskih območjih. Za nadomestitev današnje začasne avtobusne postaje je treba zagotoviti novo trajno lokacijo, kjer pa bo možna etapna izgradnja.
 
8. USMERITVE ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
 
Ureditve v območju morajo biti skladne z veljavnimi tovrstnimi predpisi, predvsem pa morajo zagotavljati dobro prehodnost osnovnih prometnih koridorjev, varnost infrastrukturnega omrežja in naprav (dvojne povezave) omogočati morajo alternativne povezave ter možnosti začasnih zbirališč in deponij za ruševine.