Na podlagi drugega odstavka 20. člena zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 1/91) izdaja direktor Republiške carinske uprave
PRAVILNIK
o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev v organih carinske službe
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa vsebino in način opravljanja dopolnilnega izpita za delo v okviru temeljne dejavnosti carinske službe, oblike in načine strokovnega izpopolnjevanja in periodičnega preverjanja strokovne usposobljenosti, postopek preverjanja znanja slovenskega jezika ter ureja druga vprašanja v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem delavcev v organih carinske službe.
2. člen
Vse oblike in vrste strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja, ki jih za delavce organizira Republiška carinska uprava ali posamezna carinarnica, z izjemo izobraževanja za preverjanje znanja slovenskega jezika, imajo značaj delovne obveznosti in se praviloma izvajajo med rednim delovnim časom.
3. člen
Republiška carinska uprava in posamezne carinarnice so dolžni skrbeti za usposabljanje pripravnikov in za stalno in sistematično dopolnjevanje, razširjanje in poglabljanje splošnih in strokovnih znanj delavcev.
II. DOPOLNILNI IZPIT
4. člen
Dopolnilni izpit po tem pravilniku je posebni del strokovnega izpita za delo v okviru temeljne dejavnosti carinske službe, ki ga opravljajo pripravniki in delavci, ki niso pripravniki so pa posebni del strokovnega izpita za delo v okviru temeljne dejavnosti carinske službe dolžni opraviti (v nadaljnjem besedilu: pripravniki in drugi delavci).
5. člen
Direktor Republiške carinske uprave oziroma upravnik carinarnice lahko dovoli opravljanje dopolnilnega izpita tudi delavcem, ki so razporejeni na delovna mesta, kjer se dopolnilni izpit ne zahteva kot posebni pogoj za samostojno opravljanje del.
6. člen
Pripravniku in drugemu delavcu se še pred opravljenim dopolnilnim izpitom lahko zaupa samostojno opravljanje posameznih del in nalog, za katere se usposablja, vendar ga mora pri tem strokovno nadzirati neposredni vodja del ali delavec, ki je dopolnilni izpit že opravil in ga za nadzor nad delom pooblasti vodja del.
7. člen
Pripravniki in drugi delavci se na dopolnilni izpit pripravljajo s praktičnim delom pod vodstvom mentorja, somentorja in neposrednega vodje del ter s samostojnim in organiziranim izobraževanjem.
8. člen
Izobraževanje za pripravo na dopolnilni izpit je lahko organizirano v obliki predavanj, konzultacij ali razgovorov, ki jih vodijo strokovnjaki s področja carinske dejavnosti, ki jih za to pooblasti direktor Republiške carinske uprave.
Izobraževanje iz prvega odstavka tega člena lahko organizira tudi določena izobraževalna organizacija, ki jo za to pooblasti direktor Republiške carinske uprave.
9. člen
Pripravniki, ki se pripravljajo na strokovni izpit, imajo pravico biti odsotni z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka 14 delovnih dni (sobota se šteje kot delovni dan), drugi delavci, ki se pripravljajo samo na dopolnilni izpit po 10 delovnih dni. V ta čas niso všteti dnevi, ko se delavec udeležuje organiziranih oblik izobraževanja in ko opravlja izpit.
10. člen
Dopolnilni izpit se opravlja po programu.
Sestavni del dopolnilnega izpita je tudi izpit iz splošnega upravnega postopka, v obsegu kot ga za posamezno stopnjo izobrazbe določa pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju.
11. člen
Republiška carinska uprava vodi seznam strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na program dopolnilnega izpita.
12. člen
Kandidati opravljajo dopolnilni izpit pred izpitno komisijo v Ministrstvu za pravosodje in upravo.
Predlog za imenovanje predsednika in članov izpitne komisije pripravi direktor Republiške carinske uprave.
13. člen
Pred komisijo iz 12. člena tega pravilnika se opravlja tudi splošni del strokovnega izpita, ki je predpisan za delo v državni upravi.
Kandidati, ki so splošni del strokovnega izpita za delo v državni upravi dolžni opraviti, ne morejo opravljati dopolnilnega izpita, dokler ne opravijo splošnega dela strokovnega izpita.
14. člen
Dopolnilni izpit se opravlja pisno in ustno.
15. člen
Kandidati s srednjo izobrazbo opravljajo pisni del izpita s področja carinski postopek, kandidati z višjo in visoko izobrazbo pa s področja carinski sistem in postopek in carinska tarifa.
16. člen
Nalogo za pisni del izpita določi član izpitne komisije, ki je tudi izpraševalec za posamezno področje.
17. člen
Kandidati s srednjo izobrazbo morajo oddati pisno nalogo po poteku štirih učnih ur, kandidati z višjo in visoko izobrazbo pa po poteku sedmih učnih ur.
18. člen
Uspeh kandidata pri pisnem delu izpita oceni komisija na obrazložen predlog člana komisije, ki je nalogo predlagal in pregledal.
19. člen
Pri ustnem delu izpita odgovarja kandidat na postavljena vprašanja ali skupino vprašanj, ločeno po posameznih področjih;
kandidat s srednjo izobrazbo s področja:
– splošni upravni postopek
– carinski postopek v potniškem prometu
– carinski postopek v blagovnem prometu
– osnove carinske tarife in spoznavanje blaga kandidat z višjo in visoko izobrazbo s področja:
– splošni upravni postopek
– carinski sistem in carinski postopek
– carinska tarifa, razvrščanje in spoznavanje blaga po carinski tarifi
– zunanjetrgovinski in devizni sistem.
20. člen
Uspeh kandidata ocenjuje komisija z vsakega področja posebej z oceno: »uspešno« ali »neuspešno«, celoten izpit pa z »opravil« oziroma »ni opravil«. Uspeh kandidata ocenjuje komisija z večino glasov.
21. člen
Kandidat, ki je z enega ali dveh področij ustnega dela izpita ocenjen z oceno »neuspešno«, lahko opravlja popravni izpit.
22. člen
Kandidat, ki je iz treh ali več področij ocenjen z oceno »neuspešno«, izpita ni opravil.
23. člen
Če opravlja kandidat popravni izpit s področja, ki se opravlja tudi pisno, mora ponovno opraviti tudi pisni del izpita.
24. člen
Kandidat lahko opravlja popravni izpit s posameznega področja v roku, ki ga pri razglasitvi izpitnega uspeha določi komisija. Ta rok ne more biti krajši od 30 dni in ne daljši od 6 mesecev od dneva opravljanja izpita.
25. člen
Kandidat lahko ponavlja dopolnilni izpit enkrat kot celoto in enkrat kot popravni izpit s posameznega področja.
V primeru ponavljanja dopolnilnega izpita gredo stroški izpitne komisije in drugi stroški (potni stroški, dnevnice) povezani s ponavljanjem dopolnilnega izpita, v breme kandidata.
26. člen
Glede oblikovanja komisije za opravljanje dopolnilnega izpita, prijave k izpitu, evidence o izpitih in glede ostalega, kar ni posebej urejeno s tem pravilnikom veljajo določbe pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju.
III. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN PREVERJANJE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI
27. člen
Delavci se morajo stalno izobraževati in izpopolnjevati svoje strokovno znanje.
Stalno izobraževanje in izpopolnjevanje je individualno in organizirano in zajema:
– redno spremljanje in proučevanje predpisov in uradnih pojasnil s področja carinske dejavnosti in študij strokovne literature, vse kot obliko samoizobraževanja;
– sodelovanje na strokovnih, tematskih posvetih, aktivih, študijskih sestankih in seminarjih, organiziranih v Republiški carinski upravi ali posamezni carinarnici;
– obiskovanje predavanj, tečajev in drugih oblik izobraževanja, ki jih organizirajo drugi organi oziroma organizacije in na katerih je mogoče pridobiti strokovno znanje, potrebno za delo v carinski službi.
28. člen
Delavec je lahko napoten na strokovno izpopolnjevanje tudi v druge upravne organe in organizacije, v podjetja ali strokovne institucije kakor tudi v tuje carinske administracije oziroma v mednarodne carinske organizacije, kadar je za opravljanje določenih del potrebno strokovno usposabljanje in specializacija, ki je ni mogoče opraviti v organih Republiške carinske uprave. Odločitev o napotitvi delavca na strokovno izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka sprejme direktor Republiške carinske uprave na predlog upravnika carinarnice, za delavca iz carinarnice oziroma na predlog vodje organizacijske enote v Republiški carinski upravi, za delavce iz Republiške carinske uprave.
S pogodbo, ki jo delavec sklene z Republiško carinsko upravo, se določijo medsebojne pravice in obveznosti v zvezi, s strokovnim izpopolnjevanjem iz prvega odstavka tega člena.
29. člen
Odločitev o organizaciji posameznih oblik izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja za več ali vse organe carinske službe sprejme direktor, za posamezno carinarnico pa upravnik carinarnice.
30. člen
Za vsako obliko strokovnega izpopolnjevanja, ki je organizirano za vse ali več organov carinske službe, je potrebno pripraviti ustrezno gradivo in izbrati take metode dela, ki vzpodbujajo ustvarjalnost in samostojnost delavcev pri izobraževanju.
Znanje, ki so si ga delavci pridobili pri strokovnem izpopolnjevanju iz prejšnjega odstavka, se lahko preizkusi s testom, seminarsko nalogo, s pisnim ali ustnim zagovorom ali z drugimi oblikami preizkusa znanja.
31. člen
Za delavce, ki opravljajo delo v okviru temeljne dejavnosti carinske službe, je periodično preverjanje strokovne usposobljenosti obvezno.
Preverjanje iz prejšnjega odstavka se opravlja v rokih, kot jih določi direktor Republiške carinske uprave, pri čemer ta rok za posameznega delavca ne more biti krajši od dveh in ne daljši od petih let.
32. člen
Delavci morajo biti obveščeni o datumu preverjanja strokovne usposobljenosti in o področju, iz katerega bo opravljeno preverjanje, najmanj 30 dni pred datumom, določenim za preverjanje.
33. člen
Direktor Republiške carinske uprave določi področje iz katerega bo opravljeno preverjanje strokovne usposobljenosti.
34. člen
Strokovno usposobljenost delavcev še preveri s testom ali drugačno pisno nalogo, lahko pa tudi na drug. primeren način, ki ga določi direktor Republiške carinske uprave.
35. člen
Uspešnost delavcev pri preverjanju strokovne usposobljenosti ocenjuje tričlanska komisija, ki jo imenuje direktor.
36. člen
Delavec, ki je bil pri preverjanju strokovne usposobljenosti neuspešen, mora ponovno na preverjanje v roku, ki ga določi komisija. Ta rok ne sme biti krajši od 30 dni.
Če je delavec tudi pri drugem preverjanju neuspešen, se šteje, da ni zmožen opravljati dela, ki mu je zaupano, in se zato. razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.
IV. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV, KI DELAJO S SPECIALNO TEHNIČNO OPREMO
37. člen
Delavci, ki uporabljajo pri delu specialno tehnično opremo, morajo biti za tako delo posebej usposobljeni.
Izobraževanje teh delavčev se prične po končanem rednem izobraževanju in opravljenem strokovnem izpitu, izvaja pa se po posebnem programu, ki je določen v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve.
Po končanem izobraževanju o uporabi specialno tehnične opreme opravljajo kandidati izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo strokovni delavci Ministrstva za notranje zadeve in Republiške carinske uprave.
Po opravljenem izpitu dobi delavec potrdilo, da je usposobljen za ravnanje s specialno tehnično opremo.
V. IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU TUJEGA JEZIKA
38. člen
Izobraževanje na področju tujega jezika se organizira na predlog upravnika carinarnice ali vodje posamezne organizacijske enote v Republiški carinski upravi, kadar je znanje določenega tujega jezika potrebno oziroma zaželeno pri opravljanju posameznih del in nalog, delavci, ki ta dela opravljajo, pa potrebnega znanja nimajo.
Odločitev, da se izobraževanje iz prvega odstavka tega člena organizira, sprejme direktor Republiške carinske uprave, ki tudi sklene pogodbo s pooblaščeno izobraževalno organizacijo, ki tako izobraževanje izvede.
39. člen
Z delavcem, ki se vključi v izobraževanje iz prejšnjega člena, se sklene pogodba, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.
Pogodbo podpiše upravnik carinarnice, v primeru, ko se v izobraževanje vključuje delavec Republiške carinske uprave, pa direktor Republiške carinske uprave.
Delavec, ki iz neupravičenih razlogov izobraževanja ne konča uspešno in delavec, ki mu delovno razmerje v carinarnici oziroma Republiški carinski upravi preneha na lastno željo ali po njegovi krivdi v roku enega leta po zaključku izobraževanja, je dolžan Republiški carinski upravi povrniti sredstva, porabljena za njegovo izobraževanje.
VI. PREVERJANJE ZNANJA SLOVENSKEGA JEZIKA
40. člen
Na preverjanje znanja slovenskega jezika po prvem odstavku 40. člena zakona o carinski službi morajo delavci, ki opravljajo delo v okviru temeljne dejavnosti carinske službe in delavci katerih delo je s to dejavnostjo neposredno povezano, če osemletnega osnovnega ali štiriletnega srednjega izobraževanja niso zaključili v slovenskem jeziku.
41. člen
Preverjanje znanja slovenskega jezika je ustno in pisno.
Preverjanje opravi izobraževalna organizacija, ki je pooblaščena za izdajanje verificiranih potrdil o osnovnem znanju slovenskega jezika.
42. člen
Delavci, za katere je preverjanje znanja slovenskega jezika po tem pravilniku obvezno, morajo biti seznanjeni s programom preverjanja znanja.
43. člen
Izobraževalna organizacija iz 41. člena tega pravilnika lahko po dogovoru z direktorjem Republiške carinske uprave organizira pripravo na preverjanje znanja v obliki tečaja slovenskega jezika.
Delavci, ki morajo na preverjanje znanja slovenskega jezika, imajo pravico udeleževati se tečaja iz prejšnjega odstavka ne glede na čas organiziranja tečaja.
44. člen
Stroški organiziranja tečaja in stroški preverjanja znanja slovenskega jezika gredo v breme Republiške carinske uprave.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
Pripravniki, ki so ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjevali pogoje za opravljanje strokovnega izpita, pa ga iz objektivnih razlogov še niso opravili se s 1. 2. 1992 razporedijo na delovna mesta, za katera so se usposabljali in so strokovni izpit dolžni opraviti v rokih, ki jih zakon o carinski službi določa za delavce, ki niso pripravniki.
Pripravniki oziroma drugi delavci, ki so ob uveljavitvi tega pravilnika že opravili strokovni izpit v skladu s predpisi, ki veljajo za druga področja dela, so dolžni v rokih iz prejšnjega odstavka opraviti samo še dopolnilni izpit za delo v okviru temeljne dejavnosti carinske službe.
46. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01-206/1
Ljubljana, dne 13. januarja 1992.
Direktor
Republiške carinske uprave
Franc Košir l. r.
