Na podlagi 185. člena ustave Republike Slovenije je Skupščina občine Ribnica na skupni seji vseh zborov dne 19. 12. 1991 sprejela

Občina Ribnica (v nadaljevanju besedila: občina) je lokalna skupnost s pravico do samouprave ter pravicami in obveznostmi, ki jih določata ustava Republike Slovenije, zakoni in statut občine.
Če ta statut ne določa drugače, se za posamezna vprašanja neposredno uporabljajo določbe ustave Republike Slovenije, zakonov in drugih predpisov.

Občina je pravna oseba.
Občina je samostojna gospodarska enota, ki v okviru zakonov in drugih predpisov poseduje, pridobiva in upravlja premoženje vseh vrst, ustanavlja podjetja skladno z zakonom ter samostojno vodi svoj proračun in razpisuje dajatve.

Občino predstavlja predsednik skupščine občine, kot pravno osebo pa jo zastopa izvršni svet skupščine občine oziroma njegov predsednik, če zakon ne določa drugače.

Sedež občine je v Ribnici, Gorenjska c. 3.

Območje občine je določeno z zakonom.
Združitev občine z drugo občino in spremembe območja občine se izvedejo pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon.

Občan občine je vsak državljan, ki ima stalno prebivališče na njenem območju.

Praznik občine ureja občinski odlok.

Občina Ribnica ima svoj grb in zastavo.
Grb občine ima obliko ščita rdeče barve, čez katerega diagonalno od spodnje leve proti gornji desni poteka belo polje z modro ribo.
Zastava je modro zelene barve z grbom na sredini. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barvi zastave se vrstita vodoravno od zgoraj navzdol tako, da je najprej modra, njej pa sledi zelena.

Področje dejavnosti občine je lastno ali tisto, ki je nanjo preneseno z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na njegovi podlagi.

V občini občani izvršujejo funkcije oblasti in lokalne samouprave ter uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in tem statutom uresničujejo v organih in telesih širših družbenopolitičnih skupnosti.
V občini občani zlasti:
– ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo ter za zadovoljevanje materialnih in drugih skupnih potreb,
– spremljajo, usklajujejo in usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj in urejajo razmerja neposrednega pomena za občane v občini,
– zagotavljajo in organizirajo, upoštevajoč posebnosti občine, opravljanje zadev skupnega pomena za občane in zadev splošnega pomena ter v ta namen ustanavljajo upravne in druge organe,
– zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših družbenopolitičnih skupnosti,
– zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana,
– varujejo zakonitost in zagotavljajo varstvo ljudi in premoženja ter javni red in mir,
– organizirajo in uresničujejo obrambo in zaščito,
– organizirajo in zagotavljajo družbeno nadzorstvo,
– skrbijo za varstvo in izboljševanje človekovega okolja,
– skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, urejajo prostor, stavbna zemljišča in naselja, skrbijo za rabo prostora, vzdržujejo občinske ceste, ulice in poti ter urejajo promet na njih,
– zagotavljajo opravljanje komunalnih dejavnosti in skrbijo za smotrno stanovanjsko gradnjo ter za varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine,
– zagotavljajo materialne pogoje za delo in razvoj krajevnih skupnosti,
– sodelujejo z drugimi občasnimi in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi,
– sodelujejo z lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru programa mednarodnega sodelovanja Republike Slovenije, zunanje politike in mednarodnih pogodb.

Plan občine je temeljni, planski akt, ki opredeljuje cilje, politiko, usmeritve in naloge družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje, za katero se sprejema.
Plan občine se sprejme po postopku in na način, ki ga določa zakon.

Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti in samostojnega osebnega dela ter zagotavlja pogoje in, sprejema ukrepe za njihov skladen razvoj.
Občina skrbi za skladen razvoj vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, raziskovalne dejavnosti in drugih družbenih dejavnosti.
Na področju komunalnih in drugih dejavnosti, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, podjetij in drugih oblik organiziranja, ustanavlja občina javna podjetja in ustanove ali pa zagotavlja javne dobrine in storitve z dajanjem koncesij.

V okviru planov občine in prostorskih izvedbenih aktov se zagotavljajo možnosti in pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč.

Pravice in dolžnosti občine na področju obrambe in zaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti v skladu z zakonom skupščine občine, izvršni svet, štab za civilno zaščito, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve in drugi občinski upravni organi.

Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb se zagotavljajo in njihova razporeditev določi v občinskem proračunu.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za:
– financiranje dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo občanom javne dobrine in storitve,
– financiranje upravnih in drugih organov občine ter drugih uporabnikov proračunskih sredstev,
– financiranje funkcionalnega delovanja krajevnih skupnosti,
– obrambo in zaščito,
– pokrivanje drugih obveznosti občine, ki jih določa zakon ali občinski odlok.
Če občinski proračun ni sprejet pravočasno, se začasno financiranje izvaja skladno z veljavno zakonodajo.

Uporabnikom sredstev občinskega proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost nalog, ki jih imajo po ustavi, zakonu ali drugem predpisu in so določene z njihovimi programi.
O izvajanju programa dela in o uporabi sredstev morajo uporabniki poročati skupščini občine na njeno zahtevo, najmanj pa enkrat letno.

Občani uresničujejo pravice in dolžnosti z osebnim izjavljanjem v občini, z organiziranjem v krajevne skupnosti, z ustanavljanjem strank in različnih oblik organiziranja, po delegatih v organih upravljanja in po delegatih v skupščini občine in širših družbenopolitičnih skupnostih.

Skupščina občine lahko sklene, da se občani z referendumom odločijo o posameznem vprašanju splošnega pomena, ali da se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti.
Skupščina občine mora razpisati referendum za uvedbo samoprispevka ali o predlogu za razpis javnega posojila za financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih.

Razpis referenduma lahko predlagajo tudi krajevne skupnosti, podjetja in druge oblike organiziranja ter zbori občanov. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena in jasno izražati vprašanje, ki naj bo. predmet referenduma.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in o svoji odločitvi obvestiti predlagatelja.

Z javno razpravo o vprašanjih, pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj v občini, se zagotavljata neposredna in aktivna udeležba in vpliv delavcev v podjetjih in drugih oblikah organiziranja ter občanov v krajevnih skupnostih v postopku priprav za sprejemanje odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen in splošen pomen.

Javno razpravo organizira in vodi organ, ki odloča o zadevi, pri tem pa mora:
– javno objaviti osnutek odločitve in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za. njen sprejem,
– določiti rok za javno razpravo,
– zagotoviti zbiranje vseh mnenj, predlogov in stališč iz javne razprave,
– zagotoviti strokovno obdelavo v javni razpravi izraženih mnenj, predlogov in stališč,
– obravnavati mnenja, predloge in stališča ter se do njih opredeliti,
– obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel do mnenj, predlogov in stališč.

Skupščina občine mora dati pred sprejemom v javno razpravo:
– osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine,
– osnutek odloka o razpisu občinskega referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka in razpis javnega posojila,
– osnutek drugih aktov, za katere to določa zakon.
Skupščina občine lahko da v javno razpravo osnutek drugih pomembnejših odločitev, če tako sklene oziroma sklenejo pristojni zbori skupščine občine.

Občani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov ter zadovoljevanja skupnih potreb organizirajo v krajevno skupnost.
Krajevna skupnost se organizira v naselju, delu naselja ali več povezanih naseljih.
Organizacijo ter pravice in dolžnosti organov krajevne skupnosti določa statut krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je pravna oseba.

Krajevno skupnost ustanovijo oziroma preoblikujejo krajani z referendumom.

Pobudo za ustanovitev oziroma preoblikovanje krajevne skupnosti lahko dajo:
– zbor občanov krajevne skupnosti,
– svet krajevne skupnosti,
– politične organizacije oziroma stranke v krajevni skupnosti.
Pobuda mora vsebovati razloge za preoblikovanje oziroma ustanovitev in predlog območja, na katerega se nanaša predlog.

Pobudnik mora o pobudi organizirati javno razpravo, v kateri je potrebno zlasti ugotoviti, ali za ustanovitev oziroma preoblikovanje obstaja interes ter ekonomski, komunalni, socialni in drugi pogoji.
Pobudo obravnavajo krajani na zborih krajevnih skupnosti, na katere se nanaša predlog o preoblikovanju.
Pobudnik lahko pobudo umakne do zaključka javne razprave.

Po opravljeni javni razpravi razpišejo pristojni organi krajevnih skupnosti, na katere se nanaša predlog, referendum.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če se za ustanovitev oziroma preoblikovanje izjavi večina vseh krajanov v vsaki krajevni skupnosti, na katero se je nanašal predlog.

Postopek za konstituiranje novih krajevnih skupnosti izvede pobudnik. Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
Statut krajevne skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti in po predhodno opravljeni javni razpravi.

Odpravljena krajevna skupnost preneha, ko se na njenem območju konstituirajo nove.
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novoustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo svet krajevnih skupnosti, ki so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti.

Skupščina občine je organ upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi in v okviru ustave, zakonov in tega statuta.

Skupščina občine:
– sprejema statut občine, odloča o uvedbi postopka za spremembo statuta in sprejema njegove spremembe,
– odloča o razpisu občinskega referenduma in drugih oblik osebnega izjavljanja,
– odloča o podelitvi občinskih priznanj in naslovu častnega občana,
– odloča o sodelovanju občine z drugimi občinami,
– odloča o sodelovanju, skupščine občine in njenih organov s skupščinami drugih občin in z njihovimi organi,
– odloča o sodelovanju skupščine občine in njenih organov z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav,
– odloča o vključitvi občine v medobčinske skupnosti,
– določa splošna načela, cilje in smeri politike razvoja občine,
– sprejema plan občine, njegove spremembe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje,
– sprejema občinski proračun, nadzoruje njegovo uresničevanje in potrjuje zaključni račun o njegovi izvršitvi,
– sprejema poslovnik, s katerim podrobneje ureja svoje delo,
– ustanavlja občinske upravne organe in določa njihovo delovno področje,
– sprejema odloke in druge splošne akte, ukrepe, smernice in priporočila, ki se nanašajo na:
– temeljna vprašanja, ki so pomembna za politično, "gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter razvoj v občini,
– uresničevanje s plani določene politike, vprašanja, ki so skupnega pomena za podjetja in druge oblike organiziranja ter na usklajevanje njihovih odnosov in interesov,
– oprostitev oziroma znižanje obveznega plačevanja posameznih ali vseh davkov in davščin, ki jih je uvedla, za podjetja, ki so zašla v izjemne ekonomske težave,
– obrambo in zaščito,
– javni red in mir,
– delovna razmerja in delovni čas,
– določanje zaščitenih kmetij,
– podjetja v zasebni lastnini,
– varstvo okolja ter urejanje prostora in naselij,
– gospodarjenje z javnimi potmi in drugimi javnimi površinami in objekti,
– uvedbo davkov, taks in davščin,
– temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih,
– merila za določanje obsega potrebnih funkcionalnih sredstev za delovanje organov krajevnih skupnosti,
– zaposlovanje in socialno varstvo,
– organizacija občinskih upravnih organov in njihovih služb,
– volitve,
– druga področja, za katera to določa zakon ali ta statut,
– sprejema obvezne razlage občinskih odlokov,
– določa politiko izvrševanja občinskih odlokov in nadzoruje njeno izvajanje,
– potrjuje oziroma daje soglasje k splošnim aktom podjetij in drugih organizacijskih oblik, kadar tako določa zakon ali odlok,
– obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti,
– obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in splošnih aktov ter problematiko dela sodišč in javnih tožilstev v občini,
– obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za obrambo in zaščito v občini,
– obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini,
– obravnava vprašanja, o katerih odločajo skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti,
– zavzema stališča k vprašanjem, ki jih obravnava,
– opravlja nadzorstvo nad delom svojega izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in njej odgovornih nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo,
– skrbi za izvajanje določene politike, zakonov in drugih splošnih aktov,
– odpravlja oziroma razveljavlja izvršilne predpise svojega izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, ki so v nasprotju z ustavo, zakonom, ter statutom ali občinskim odlokom,
– v skladu z zakonom zadrži delno ali v celoti izvršitev vsakega splošnega akta ali kolektivne pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom,
– ustanavlja podjetja in druge organizacijske oblike ob pogojih, določenih z zakonom,
– ustanavlja sklade za financiranje določenih razvojnih in drugih družbenih potreb ter nadzoruje njihovo delo,
– voli. in razrešuje svojega predsednika in podpredsednika,
– voli in razrešuje predsednike in člane svojih delovnih teles,
– voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane svojega izvršnega sveta,
– v skladu z zakonom imenuje in razrešuje funkcionarje,
– v skladu z zakonom ureja položaj funkcionarjev,
– imenuje in razrešuje sekretarja skupščine,
– voli oziroma imenuje in razrešuje nosilce javnih in drugih funkcij, za katere to določa zakon,
– poslancu občine Ribnica v Zboru občin RS zagotavlja finančna in materialna sredstva za politično delovanje v občini Ribnica,
– opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in tem statutu.

Skupščino občine sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Vsak zbor ima po 17 delegatov.

Skupščina občine z odlokom določi volilne enote za volitve delegatov v zbore ter koliko delegatov se voli v posamezni volilni enoti.
Volitve in odpoklic delegatov v zbore skupščine občine se izvedejo v skladu z določbami zakona.
Postopek v zvezi z volitvami delegatov v zbore ter postopek za njihov odpoklic vodijo volilne komisije in volilni odbori po določbah zakona. Občinsko volilno komisijo imenuje skupščina občine.

Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno na skupni seji, razen v primerih, za katere ta statut določa, da odločajo samostojno.
Če posamezen zbor tako sklene, lahko določeno problematiko obravnava na ločeni seji.

Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno na skupni seji:
1. spremljajo in usmerjajo:
– izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja,
– razvijanje in uresničevanje političnega sistema,
– ljudsko obrambo;
2. odločajo:
– o uvedbi postopka za spremembo statuta,
– o razpisu občinskega referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila,
– o podelitvi domicila in priznanj občine,
– o obliki in vsebini sodelovanja z drugimi občinami in mesti;
3. sprejemajo:
– statut občine ter njegove spremembe in dopolnitve,
– poslovnik o delu skupščine občine,
– proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna občine,
– planske akte;
4. sprejemajo odloke m druge akte, ki se nanašajo na:
– družbenoekonomski razvoj občine, program dolgoročnega razvoja, plan občine in tekočo družbenoekonomsko politiko,
– uresničevanje s planom določene politike,
– komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, gospodarjenje s prostorom, prostorsko planiranje in urbanizem ter varstvo naravne in kulturne dediščine in človekovega okolja,
– razvoj kmetijstva, gospodarjenje z zemljišči in gozdovi, gostinstvo, turizem, blagovni promet in cene, samostojno osebno delo, elektrogospodarstvo, vodno gospodarstvo in druge gospodarske dejavnosti, promet in zveze ter varstvo rastlin in živali,
– vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, raziskovalno, kulturno in telesnokulturno dejavnost, varstvo matere, otroka in družine,
– ustanavljanje javnih podjetij in uveljavljanje posebnega družbenega interesa,
– ustanavljanje skladov za financiranje določenih razvojnih in drugih družbenih potreb ter nadzorovanje njihovega poslovanja,
– zaposlovanje in socialno varnost,
– delo in razvoj krajevnih skupnosti ter temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih,
– družbeno nadzorstvo,
– varstvo zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin,
– obrambo in zaščito,
– kadrovsko in socialno politiko,
– organizacijo in delo izvršnega sveta skupščine občine in občinskih upravnih in drugih državnih organov,
– ustanavljanje delovnih teles skupščine občine,
– spremembe območja katastrskih občin in spremembo občinske meje oziroma njenega območja,
– volitve, imenovanja in imunitetna vprašanja,
– druge zadeve, za katere je z ustavo, zakonom, odlokom ali tem statutom določeno, da o njih odloča skupščina občine, ali ni s tem statutom predvideno, da zbori odločajo na drugačen način;
5. obravnavajo poročila:
– b delu skupščine občine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov,
– pravosodnih in drugih organov ter druga poročila;
6. volijo, imenujejo in razrešujejo:
– predsednika in podpredsednika skupščine občine,
– predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
– predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine občine,
– funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe ter druge funkcionarje, za katere je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom,
– sekretarja skupščine občine,
– imenuje in razrešuje nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon,
– občinsko volilno komisijo,
– člane organov v podjetjih in drugih organizacijskih oblikah, za katere je tako določeno z zakonom ali odlokom skupščine občine,
– predstavnike skupščine občine v organe in druga telesa v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih;
7. opravljajo:
– nadzorstvo nad delom skupščinskih teles, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev javnih in drugih funkcij in s svojimi smernicami usmerjajo njihovo delo.

Vsak zbor skupščine občine samostojno:
– odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
– odloča o mandatnoimunitetnih zadevah delegatov v zboru,
– voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razrešuje,
– ustanavlja svoja delovna telesa in voli predsednika in člane teh delovnih teles,
– sprejema program svojega dela,

Družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti enakopravno obravnavata in odločata o vprašanjih ter sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
– javni red in mir,
– delo in razvoj krajevnih skupnosti,
– imenovanje in preimenovanje naselij, trgov in ulic,
– združevanje, razdruževanje in ukinitev naselij, trgov, ulic, in območja katastrskih občin ter širšega območja naselij,
– odločata o drugih zadevah v skladu z zakoni in drugimi splošnimi akti.

Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela enakopravno obravnavata in odločata o vprašanjih ter sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
– davke, takse in druge dajatve iz pristojnosti občine,
– nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
– način rabe komunalnih objektov in naprav skupne in individualne rabe,
– odločata o drugih zadevah v skladu z zakoni in splošnimi akti.

Vsak zbor lahko zahteva od izvršnega sveta skupščine občine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko zahteva poročila in pojasnila od funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe.

Zbori lahko sklenejo, da se da predlog odloka ali drugega akta v javno razpravo ali pa da se k njegovi obravnavi povabijo predstavniki podjetij in drugih organizacijskih oblik, političnih organizacij oziroma strank ter strokovni in javni delavci.

Kadar zbori odločajo enakopravno na skupni seji, je ta sklepčna, če je na njej prisotna večina delegatov vsakega zbora, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov.
Ne glede na prejšnji odstavek je za sprejetje proračuna, statuta in njegovih sprememb, sprejetje poslovnika ter razpis referenduma potrebna večina vseh delegatov vsakega zbora.
Večina vseh delegatov vsakega zbora je potrebna tudi za izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine.

Kadar posamezen zbor odloča samostojno, je seja zbora sklepčna, če je na njej prisotna večina delegatov zbora. Odločitev je na seji zbora sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov zbora.
Ne glede na prejšnji odstavek je za izvolitev predsednika in podpredsednika zbora potrebna večina glasov vseh delegatov zbora.

Glasovanje na skupni seji in seji posameznega zbora je javno razen če delegati v skladu s poslovnikom skupščine ali poslovnikom posameznega zbora odločijo, da je glasovanje tajno.

Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje urejajo postopek in način volitev in imenovanj, organizacijo in način svojega dela, pravice in obveznosti delegatov, postopek sprejemanja odločitev in usklajevanja, način ustanavljanja stalnih in občasnih delovnih teles ter druga vprašanja, pomembna za delo skupščine ali posameznega zbora oziroma vprašanja, za katera je tako določeno s tem statutom.
Poslovnik se smiselno uporablja tudi za posamezne zbore.

Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki sta izvoljena za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to funkcijo.
Vsak zbor skupščine ima predsednika in podpredsednika, ki se volijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na isto funkcijo.

Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine lahko predlaga najmanj 7 delegatov enega ali več zborov.
Kandidate za podpredsednika in podpredsednika posameznega zbora lahko predlaga najmanj 5 delegatov posameznega zbora.
Postopek, način in obliko predlaganja kandidatov ter postopek razrešitve ureja poslovnik skupščine.

Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine ter predsednika in podpredsednika posameznih zborov so tajne.
Za predsednika oziroma podpredsednika skupščine ter za predsednika in podpredsednika posameznega zbora je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil večino glasov vseh delegatov.

Predsednik skupščine občine:
– predstavlja skupščino občine,
– sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine občine,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina občine na skupni seji zborov,
– opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine občine.
Predsednika skupščine občine v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik.

Predsednik zbora:
– sklicuje in vodi sejo zbora,
– podpisuje akte, ki jih sprejme zbor,
– skrbi, da se dela po poslovniku skupščine in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine.
Predsednika zbora v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča podpredsednik zbora. r

Predsednik in podpredsednik skupščine občine, njen sekretar ter predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine kot skupno delovno telo za učinkovito uresničevanje skupnih nalog zborov ter usklajevanje del med njimi.
Predsedstvo zlasti:
– obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles skupščine občine,
– skrbi za sodelovanje skupščine občine s Skupščino Republike Slovenije,
– skrbi za sodelovanje s pobrateno občino Arcevia,
– skrbi za izvajanje poslovnika,
– razlaga določbe poslovnika skupščine občine glede pristojnosti zborov in delovnih teles,
– sprejema stališča o drugih, s poslovnikom skupščine občine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
– opravlja druge naloge in zadeve, določene s tem statutom ali poslovnikom skupščine.

O vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine odloča, kadar se ta med vojno ne more sestati, predsedstvo skupščine.
Predsedstvo mora v primerih iz prejšnjega odstavka predložiti sprejete splošne akte v potrditev skupščini, brž ko se ta lahko sestane.

Sekretarja skupščine občine imenujejo zbori na skupni seji na predlog predsednika skupščine.
Sekretar se imenuje za dobo štirih let in je lahko imenovan največ dvakrat zaporedoma.
Za svoje delo je sekretar odgovoren skupščini občine in njenemu predsedniku.

Sekretar skupščine:
– organizira, vodi in usklajuje opravljanje nalog, ki so pogoj za učinkovito delo skupščine, njenega predsedstva, njenih zborov, delovnih teles skupščine in zborov ter skrbi za njihovo usklajeno delovanje,
– opravlja organizacijsko – tehnične naloge v zvezi s pripravo skupščinskih gradiv ter objavo sprejetih aktov,
– pripravi predlog potrebnih sredstev za delo skupščine,
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma njen predsednik.

Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo kot svoja stalna ali občasna delovna telesa komisije, odbore in druga delovna telesa.
Predsednike in člane delovnih teles voli skupščina oziroma njen zbor iz vrst delegatov, strokovnih, javnih in drugih delavcev.
Naloge, način dela in sestavo ter ustanovitev delovnih teles se določijo s poslovnikom skupščine občine, oziroma, odlokom.

Skupščina občine sprejema plane, odloke, resolucije, sklepe, priporočila, stališča, smernice, odločbe in obvezne razlage odlokov.

Postopek sprejemanja posameznih aktov skupščine je določen s poslovnikom skupščine.

Odlok ali drug splošni akt lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor, delovna telesa skupščine občine oziroma zbora in izvršni svet skupščine občine.
Podjetja in druge oblike organiziranja, politične organizacije oziroma stranke, temeljno sodišče, temeljni javni tožilec, društva in občani lahko zahtevajo izdajo odloka od skupščine občine ali predlagateljev.

Če odlok, katerega predlagatelj je izvršni svet, ni sprejet, pa izvršni svet meni, da je njegovo sprejetje nujno, ker bi zaradi nerešenega vprašanja lahko v občini nastala občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev posebnega družbenega pomena, lahko predlaga skupščini, da sprejme odlok o začasnih ukrepih, s katerim naj začasno uredi to vprašanje.
Odlok o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov. V veljavi ostane do sprejema dokončnega akta, vendar najdlje eno leto od dneva, ko je bil sprejet.

Odlok ali drug akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku ali drugem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov lahko začne odlok ali drug akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali na dan, ko je bil objavljen.

Skupščina občine in njeni organi sodelujejo s Skupščino Republike Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo, mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Skupščina občine se vključuje v delo Skupščine Republike Slovenije preko delegatov v zborih republiške skupščine v skladu z ustavo in zakonom.

Skupščina občine sodeluje z drugimi občani po načelu prostovoljnosti in skupnih interesov ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
V skladu s sprejetim programom mednarodnega sodelovanja Republike Slovenije, zunanjo politiko in mednarodnimi sporazumi, občina po načelu prostovoljnosti sodeluje z mesti in drugimi lokalnimi skupnostmi ter organi in organizacijami v tujini.

Izvršni svet skupščine občine je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet skupščine občine je v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovoren skupščini občine za: – družbenoekonomsko stanje v občini,
– za izvrševanje zakonov in drugih predpisov,
– izvajanje določene politike in za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina občine in za izvajanje planskih dokumentov občine,
– delo občinskih upravnih organov.

Izvršni svet skupščine občine pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije:
– skrbi za izvajanje določene politike in za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, planskih aktov občine, proračuna občine, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine,
– izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje občinskih odlokov,
– predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine,
– daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih ji pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
– določa v skladu z odlokom o pripravi plana občine delovni program za pripravo plana, pripravi predlog smernic za plan, pripravi osnutek in predlog plana, kakor tudi program ukrepov ekonomske politike za uresničevanje plana,
– določa smernice za sestavo občinskega proračuna, določa predlog občinskega proračuna in zaključnega računa o izvršitvi občinskega proračuna,
– izvršuje občinski proračun in odloča o uporabi proračunske rezerve,
– odloča o predlogih o odpisu družbenih obveznosti občanov,
– izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja obrambe in zaščite in notranjih zadev,
– predlaga organizacijo občinskih upravnih organov in njihovo delovno področje,
– usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov,
– odloča o sporih o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi in o izločitvi predstojnika občinskega upravnega organa,
– predlaga ukrepe za izboljševanje organizacije, za racionalizacijo ter posodobitev dela občinskih upravnih organov,
– imenuje in razrešuje predstojnika upravnega organa v sestavi, višje upravne delavce v občinskih upravnih organih in daje soglasje k imenovanju upravnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili,
– predlaga obseg sredstev za osebne dohodke, določa višino sredstev za vrednotenje delovne uspešnosti in za osebne dohodke iz naslova posebnih pogojev dela delavcev ter višino sredstev za vrednotenje delovne uspešnosti funkcionarjev,
– daje pobude za ustanovitev skupnih občinskih upravnih organov,
– ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog z njegovega delovnega področja, določa njihovo sestavo in njihovo delovno področje,
– v skladu z zakonom imenuje in razrešuje poslovodni organ v javnih podjetjih, ki jih ustanovi občina, ter drugih podjetjih in organizacijah, katerih dejavnost je določena kot dejavnost, ki je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo,
– sprejema poslovnik, s katerim v skladu s tem statutom podrobneje ureja svoje delo,
– potrjuje cene proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine,
– opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po ustavi, zakonu, tem statutu ali odloku skupščine občine.

Izvršni svet skupščine občine sestavljajo, predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani.

Kandidate za mandatarja izvršnega sveta lahko predlaga predsedstvo skupščine, kakor tudi najmanj 7 delegatov enega ali več zborov skupščine občine, pri čemer lahko posamezen delegat nastopi kot predlagatelj ali sopredlagatelj le enkrat.
Soglasja predlaganih kandidatov zagotovijo predlagatelji.

Volitve mandatarja se opravijo na skupni seji vseh zborov in so tajne. Za mandatarja je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh delegatov skupščine občine.

Mandatar pripravi predlog kandidatov za podpredsednika in člane izvršnega sveta z osnovnimi podatki in področjem, ki ga bo posamezni član pokrival. Predlaga toliko kandidatov, kolikor članov se voli.

Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov. Glasuje se za izvršni svet kot celoto.
Postopek volitev izvršnega sveta podrobneje opredeljuje poslovnik.

Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določa, da je funkcija, ki jo opravljajo v podjetjih ali drugi organizacijski obliki, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta.

V poslovniku skupščine občine se uredijo tudi vprašanja v zvezi z odpoklicem in prenehanjem mandata pred potekom mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta.

Predsednik izvršnega sveta skupščine občine vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta, podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet in opravlja druge naloge v skladu s tem statutom, odlokom občinske skupščine in poslovnikom o delu izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna, lahko pa za to pooblasti koga izmed članov izvršnega sveta.

Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej zborov skupščine občine in njenih delovnih teles ter so dolžni dajati mnenja k osnutku predpisov in mnenja ter odgovore na vprašanja s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.

Za namen izvrševanja funkcij in nalog izvršnega sveta, so mu podjetja, druge organizacijske oblike in državni organi na njegovo zahtevo dolžni dati podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja.

Vsak zbor skupščine občine lahko na predlog večine delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
O vprašanju zaupnice razpravlja in odloča skupščina občine v skladu s svojim poslovnikom. Nezaupnica je izglasovana, če zanjo glasuje večina vseh delegatov vseh treh zborov. Glasovanje o nezaupnici je tajno.
Če skupščina občine izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, mora ta odstopiti.

Izvršni svet skupščine občine lahko kolektivno odstopi, odstopi pa lahko tudi predsednik ali posamezen član izvršnega sveta.
Odstop predsednika ali večine članov ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet skupščine občine, njegov predsednik ali član ima pravico svoj odstop obrazložiti.

Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta ali mu je bila izglasovana nezaupnica, razrešijo zbori dolžnosti predsednika in vse člane izvršnega sveta.
Če je bil izvršni svet razrešen v primerih iz prejšnjega odstavka, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta, kar velja tudi v primera prenehanja mandata do izvolitve novega IS.

Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, sklepe in odločbe. Z odredbo ali navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim splošnim aktom skupščine občine.
Izvršni svet izdaja odločbe v upravnem postopku, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
Izvršni svet sprejme sklep, kadar o posameznem vprašanju ne sprejme drugega akta.

Izvršni svet skupščine občine ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, sklicevanje in potek sej, delovna telesa in njihovo ustanavljanje, način obveščanja javnosti in druga vprašanja v zvezi z njegovim delom.

Za izvajanje funkcij državne uprave skupščina občine ustanovi z odlokom upravne organe, če z zakonom ni določeno drugače.

Funkcije in naloge občinskih upravnih organov: – izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine ali Skupščina Republike Slovenije in izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščine občine in njenega izvršnega sveta,
– spremljajo in odgovarjajo za stanje in razvoj na področjih, za katera so ustanovljeni ter dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj s teh področij,
– pripravljajo odloke in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe skupščine občine, njenega izvršnega sveta ter drugih organov in teles skupščine,
– odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve ter izdajajo izvršilne predpise v okviru svojih pristojnosti,
– opravljajo naloge na področju obrambe in zaščite v skladu s predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov,
– opravljajo druge upravne zadeve, ki spadajo v njihovo pristojnost po ustavi, zakonu, tem statutu in občinskih odlokih, razen tistih, ki se uresničujejo v okviru medobčinskega sodelovanja ali na ravni republike.

Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju nalog v okviru svojih pooblastil. Za svoje delo so odgovorni skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu.
Pri izvrševanju svojih funkcij- se morajo občinski upravni organi ravnati po načelnih stališčih in smernicah skupščine občine in njenega izvršnega sveta v zadevah, ki so splošnega pomena za Republiko Slovenijo, pa tudi po navodilih pristojnih republiških upravnih organov.

Upravni organi se ustanovijo in njihovo delovno področje določi z odlokom o organizaciji in delovnem področju, občinskih upravnih organov, ki ga sprejme skupščina občine.
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinskih upravnih organih določi funkcionar, ki vodi občinski upravni organ s soglasjem izvršnega sveta.

Za opravljanje določenih upravnih zadev se lahko ustanovijo krajevni uradi za območje posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti.
Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom občinskega upravnega organa, ki je pristojen za te zadeve.
Krajevni urad se organizira kot notranja organizacijska enota v občinskem upravnem organu.
Krajevni uradi, njihovo delovno področje in položaj se določijo z odlokom skupščine občine o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov.

Za opravljanje strokovnega in drugega dela za skupščino občine, njen izvršni svet, občinske upravne in druge organe se lahko ustanovijo strokovne, tehnične in druge službe, kot skupne službe.
Z odlokom skupščine občine o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov se določi delovno področje službe ter pooblastila in odgovornosti funkcionarja, ki jo vodi.

Upravne organe vodijo funkcionarji, ki jih imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta za dobo štirih let in največ dvakrat zaporedoma na isto funkcijo.
Položaj in pravice funkcionarjev v zvezi z opravljanjem funkcije ureja odlok skupščine občine v skladu z zakonom.

Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, organizira in vodi delo organa, skrbi za uspešno izvrševanje upravnih nalog, za pravilnost in zakonitost dela organa.

Seje zborov, delovnih teles skupščine občine, izvršnega sveta in drugih organov občine so javne.
Način zagotavljanja javnosti dela urejata poslovnik skupščine občine, poslovniki zborov in poslovnik izvršnega sveta.
Javnost se lahko izključi le v primeru, ko gre za varovanje interesov, ki jih določa zakon ali odlok skupščine občine.

Za uresničevanje z ustavo, zakonom in drugimi predpisi določenih družbenih, ekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana skrbijo: skupščina občine in njeni organi, sodišča, tožilstvo, javno pravobranilstvo, sodnik za prekrške, postaja milice in drugi pristojni organi in organizacije.
Pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak občan.
Občina zagotavlja pogoje za organiziranje služb pravne pomoči.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela podjetij in drugih organizacijskih oblik izvajajo skupščina občine in njeni organi v skladu z zakonom.

Občina lahko zaslužnim občanom in drugim posameznikom ter pravnim osebam podeljuje priznanja. Postopek ureja odlok.

Statut občine se spremeni in dopolni, kadar ustava Republike Slovenije ali zakon izrecno določata, da je potrebno posamezno vprašanje urediti s statutom občine.

Pobudo, da se začne postopek za spremembo statuta občine lahko da vsak zbor skupščine občine, predsednik skupščine občine, predsedniki zborov in izvršni svet skupščine občine.

O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta občine, odločajo zbori skupščine občine na skupni seji.

Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarna komisija skupščine občine osnutek sprememb in ga predloži zborom skupščine občine.
Zbori skupščine občine na skupni seji določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi pripravi statutarna komisija predlog sprememb statuta.

O predlogu sprememb statuta odločajo zbori skupščine občine na skupni seji.
Spremembe statuta so sprejete, če zanje glasuje večina vseh delegatov vsakega zbora skupščine občine.

Določba 32. člena se uporablja za prve volitve po sprejemu tega statuta.

Z dnem, ko prične veljati ta statut, preneha veljati statut občine Ribnica (SDL, 11/78, 2/81 in Uradni list Republike Slovenije, št. 28/90).
Odloki in drugi akti Skupščine občine Ribnica in njenega izvršnega sveta morajo biti usklajeni s tem statutom v roku enega leta od pričetka veljavnosti tega statuta.

Ta statut prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.